čfe?iTki M j Miflk 4 HflUlIUM ®im a*ET ZAGORJE ^ •: Vzgojno varstveni zavod ZAGORJE | stari ke otroke v dodatne popoktamke dejavnosti, M hoda poiskale v mesečno od novembra 1994 do maja 199'. f§||||§ Vrtec MAJA Pečarjeva 4, tel.: 63 110 Naslov dejavnosti: IGRAJMO SE SKUPAJ! 17. november: 15. december: 19. januar: 16. februar: 16. marec: 13. april: Dom - družina Modna revija Igrajmo se s tekstilom Potujmo v deželo Balalaj Igrajmo se z inštrumenti Živali v gozdu Cvetličarna v vseh vrtcih, osebno po telefonu, Starost otrok od 1. do 4. leta; čas: 16,30 do 18. ure Vrtec CENTER Cesta zmage 7 a, tel: 61 169 Naslov dejavnosti: PIJEMO, IGRAMO IN PLEŠEMO 21. november: 19. december: 23. januar: 20. februar: 20. marec: 24. april: 22. maj: Papagajčki v kletke Živali pri babici Zimi Ustvarjamo, igramo in pojemo Čirule - čarule Pojte, pojte drobne ptice Pod medvedovim dežnikom DO-RE-MI zapojmo vsi! Vodja programa: Branka KUKIČ W88m X\yX\yX Starost otrok od 4. do 7. leta; čas: 16,30 do 18. ure 28. november: 20. december: 30. januar: 23. februar: 27. marec: 24. april: 29. maj: Gradič Dedek Mraz Snežak Maškare Zajčkova hišica Mali zvonček je zbolel Pikapolonica in pike Vodja programa: Ivica KERŠNIK Vstopnimi za enkraten obisk popoldanske dejavnosti ji' 500 SIT. Vodja programa: Aleksandra PELEMIŠ Ravnateljica: Tanja STARC; pomočnica ravnateljice: Milena TAŠKAR Vrtec CICIBAN Trg pohorskega bataljona 2, tel.: 71 104 Naslov dejavnosti: GLASBENE PRAVLJICE Starost otrok od 4. do 7. leta; čas: 16,30 do 18. ure Vrtec JURČEK Cankarjev trg 2, tel.: 61 703 Naslov dejavnosti: CICIBAN SE IGRA IN TELOVADI 16. november: 14. december: 18. januar: 15. februar: 15. marec: 12. april: 17. maj: Vadbena ura Vadbena ura Igre na snegu Vadbena ura Izlet Kopanje Izlet Starost otrok od 4. do 7. leta; čas: 16,30 do 17,30. ure in po dogovoru Vodja programa: Vida GNEDIČ Vrtec KEKEC Izlake 6, tel.: 73 525 Naslov dejavnosti: GLEDALIŠČE V VRTCU 23. november: Koga je prestrašil zmaj 21. december: Živali pri babici Zimi 25. januar: Kdo se boji vode 22. februar: Mišek - pustna šema 22. marec: Sapramiška 19. april: Grad - gradič 24. maj: Izlet v lut. gled. v Ljubljani Starost otrok od 3. do 7. leta; čas: 16,30 do 18. ure jSjs W\ Vodja programa: Dušanka LOKAR B Im.. liiiiil m lini m • UVODNIK • Lahko se zgodi, da telovadnice v Trbovljah ob srednji tehnični šoli ne bodo gradili zaradi tega, ker občinski poslanci ne morejo prinesti svojih riti na zasedanje skupščine, ki že nekajkrat ni bila sklepčna. Brez sklepov skupščine Trboveljčani namreč ne morejo kandidirati za denar iz slovenskega šolskega tolarja. Živa sramota je, da se občinski poslanci ne morejo zbrati niti zaradi tako pomembne zadeve, kot je gradnja telovadnice za mlade, za kar je republika pripravljena odšteti del denarja. In živa sramota je, da občinsko vodstvo ni sposobno segnati skupaj črede, ki se ji reče občinska skupščina. Vsekakor bi si tisti, ki jih že večkrat ni bilo na zasedanje skupščine, zaslužili, da bi jih na veliko zapisali na sramotni steber sredi Trbovelj. Zaradi zgodovine in mladih, ki si takšen odnos poslancev niso zaslužili. MmI«* { NOVICAM Nova športna hala Zagorje - Zahteve po športni hali se v Zagorju pojavljajo že nekaj let. Zato osnovne, srednje šole in številna športna društva izvajajo svoje dejavnosti v drugih objektih, celo v sosednjih občinah. Prejšnji teden so se v Zagorju mudili predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, ki bo poleg občine Zagorje sofinancer športnega objekta. V tem tednu dobi občina izdelane načrte, avtor je dipl. arh. Igor Ajtič. Prihodnje leto pa se bo začela gradnja športne hale pri OŠ Ivana Skvarča. Poleg tega bo šola pridobila tudi nove dodatne prostore, kar bo omogočilo ukinitev dvoizmenskega pouka. D.H. Tina Mali rtič NASLOVNICA; AD Uroš Klemen .Foto; Romana Benko ■P1 V ogledalu: Alenka Knez Volitve Litijska stran Tehnični kulturi večjo veljavo Pretres v IGM: Kerin kontra Majcen Zborovski seminar na Izlakah Vonj po Heather Dve zmagi Lukančičeve l J Zasavski Hollywoodarji - Florjan Zupan 1 Že 250 let v stanu graščakov ■M), I Ta mi županoval (ne) bo > D Pogovor s filmskim ustvarjalcem Zlatkom Benkom, ki pravkar montira nov igrani film, ki bo obogatil njegov filmski opus. Kakšne so obnovljene trboveljske osnovne šole. Predvolilne aktivnosti so vse bolj žive. Poročila z vseh predvolilnih shodov, o katerih bo uredništvo pravočasno obveščeno. n ..mamam ISIIIIIII j lili! KOLEDAR DOGAJANJ 31. oktobru - Teden se pričenja počitniško. Ta dan praznujejo pripadniki evangeličanske cerkve. Spominjamo se dogodkov iz 16. stoletja, namreč Trubar napiše prvo slovensko knjigo. 31. oktober - To je tudi svetovni dan varčevanja. 1. novembra - Vsi sveti. Čeprav veter brije okrog ušes, ljudje obiskujejo grobove. Spomin na mrtve je vedno živ. 2. novembra - Popraznično zatišje. Večina ljudi mora na delo, medtem ko učenci in dijaki uživajo tedenske počitnice. 3. novembra - Sestanejo se člani IS Zagorje. Med drugim razpravljajo o spremembi proračuna zagorske občine za preteklo leto. 4. novembra - Začenjajo se predvolilne aktivnosti. V Zasavju se odločajo, s katerimi kanditati se bodo spustili v volilni boj. V zraku mrgoli predvsem veliko imen, ki naj bi se pojavili kot kandidati za župana. 8. novembra - V Trbovljah se stranke slovenske pomladi le dogovorijo o skupnem nastopu na volitvah. Vendar le za volitve župana, kjer startajo s skupnim kandidatom - pravzaprav kandidatko. Tudi nekatere druge stranke že predstavijo kandidate za župane v Zasavju. Nekateri pa čakajo prav do konca in razkrijejo svoje adute šele zadnji dan, ko jih je treba prijaviti volilnim komisijam. Volilni golaž se torej že kuha. Denisa Huber ujAaajoo v ALENKA KNEZ Osnovno šolo je obiskovala v Trbovljah in v Ljubljani, kamor se je za nekaj časa preselila, drugače pa je po rodu Trboveljčanka. "V mladih letih sem bila vedno bolj fantovska," rada pove Alenka Knez. Zato verjetno ni bilo služajno, da se je vpisala v srednjo tehnično šolo v Trbovljah in nadaljevala izobraževanje na strojni fakulteti v Ljubljani. Na tehnični šoli je poučevala, še preden je dokončala študij. Začela je z raznimi strokovnimi predmeti, kar počne še danes. "Smo majhen kolektiv in se odlično razumemo. To lahko ustvarja čudeže," pravi. In eden izmed tahšnih čudežev je med drugim tudi razstava maket in modelov. "Hoteli smo popularizirati maketarstvo, pa se je vse skupaj razmahnilo in razširilo," skromno pove. Alenka je skromna. Pravi, da se počuti kar nekoliko nesrečno, če jo kdo želi posebej izpostavljati. Vse, kar naredi, pravi, da naredi s pomočjo sodelavcev, družine in učencev. "V šoli lahko uči tisti, ki ima učence rad. Tu ni blefiranja!" Pravzaprav se njeno zasebno življenje v veliki meri prepleta s poklicem ("Smo tehnična družina."). Ima moža, ki razume njeno delo in jo spodbuja. Po poklicu je inženir in po tej poti stopata tudi njena sinova. Pravi, da se ji ideje in novi načrti porajajo ob delu v sadovnjaku ali vinogradu. V naravi in ob delu seji polnijo "akumulatorji". Njena ljubezen do zemlje je prav tako velika kot ljubezen do tehnike. Načrtov in želja ima veliko: "Zasavje je treba prikazati tudi v dmgi luči in ne samo kot premogovniško regijo. S pomočjo sodelavcev bi rada ustvarila društvo inženirjev in tehnikov, v katerem bi se združil ves zasavski tehnični potencial." Kljub zagnanosti in angažiranosti vedno poudarja, da pri načrtih ni osamljena. "Poleg ustvarjalnosti je treba imeti tudi pogum. Brez razumevanja in pomoči drugih bi bili ti načrti težko dosegljivi," poudarja profesorica Alenka Knez. Pri poučevanju pa se drži pravila, da mora biti učitelj dober pedagog in dober človek. Za Alenko bi lahko rekli, daje to pravilo njeno vodilo skozi življenje. Jure Nagode * B Koalicija za županjo Stranke slovenske pomladi (SDSS, ZS in SLS) v občini Trbovlje so podpisale koalicijski sporazum o skupnem nastopu na lokalnih volitvah za župana. Koalicija je za svojo kandidatko za trboveljsko županjo izbrala Aleksandro Forte, članico SDSS, ki sedaj dela kot strokovna delavka v Revirskem muzeju v Trbovljah. J.N. ZLSD Hrastnik V Hrastniku bodo imeli dve volilni enoti. Za župana Združena lista predlaga Leopolda Grošlja, kije predsednik skupščine že v tem mandatnem obdobju. Občinski svet bo sestavljalo 20 svetnikov. V volilni enoti v KS RudnikinKS Boben kandidirajo: Matjan Pergar, Valentin Potušek, Drago Kopušar, Daniel Babič, Vojka Železnik, Soniboj Knežak, Franc Kovač, Januška Grčar, Jože Medvešek in Lado Pušnik. Volilna enota KS Dol, Mamo, Tuije-Gore, Kovk, Steklarna, Podkraj in Krnice - Savna Peč: Martin Mlinar, Vinko Černelič, dr. Martin Mlinarič, Stojan Mastnak, Marija Klemen, Jasna Rižner - Kosm, Aljoz Aškerc, Janez Venko, Matija Koritnik in Frida Zaletel. Program so razdelili v dva dela - od poročila za preteklo obdobje do novih načrtov. V posebnih poglavjih konkretnega programa opredeljujejo naloge s področja zdravega, lepega in čistega ter humanega okolja, povečanja najemnega socialnega stanovanjskega sklada, društvenega življenja predvsem s stališča pomembnosti pri zbliževanju lj udi in oblikovanju mladih v celovito osebnost. I.L. LDS Hrastnik Člani LDS Hrastnik so se odločiti, da bodo za mesto hrastniškega župana kandidirati Mirana Jeriča, poslanca republiškem parlamentu. N a prvi volilni konvenciji so določiti tudi kandidate za občinske svetnike. Nosilec liste v prvi volilni enoti (Hrastnik) je Miran Jerič, na tisti pa so še: Miran Grohar, dr. Jelka Markovič, Martin Rotar, Matej Pavčnik, mag. Srečko Klenovšek, Franc Blaznik, Breda Vidmar, Peter Kauzer in Jože Guzaj. Nosilec tiste v 2. volilni enoti (Dol in ostale KS) je Marko Orožen, kandidati za svetnike pa so še: Marjan Dolanc, Marko Planinc, Ljudmila Deželak, Franc Kreže, Ivanka Kim, Andrej Ferk, Tina Železnik, Jože Kačič in Valter Moljk. Kot je povedal predsednik OO LDS Miran Jerič, je osnovni moto LDS za naslednje obdobje ustvariti prijazen Hrastnik, kjer bodo živeli zadovoljni ljudje. M.P. ZLSD Trbovlje V Trbovljah bo ena volilna enota. Kandidat Združene tiste za župana je Janez Malovrh, direktor Cementarne Trbovlje. V Občinskem svetu trboveljske občine bo 27 svetnikov. Kandidatke in kandidati ZLSD so: BožoMarot, Darka Lipičnik, Uroš Nučič, Slavko Potrata, Ljubo Cvar, Janez Malovrh, Jože Skušek, Marjan Bahorč, Jože Gozd nikar, Jože Andrej Čibej, Bojan Gorjup, Igor Holešek,- Jože Knez, dr. Tomaž Vah tar, Lado f 6 WM dp trli vr i ata šol m ■ radh Dmm . • ^y/ Trbovlje - Vodstvo osnovne šole Trbovlje je pripravilo v sredo, 9. novembra, ogled šolskih prostorov. Odprti so namreč vrata vseh prostorov, ki se nahajajo v Osnovni šoti Trbovlje. Videti so lahko vse obnovljene prostore, ki jih je bilo treba preurediti v zvezi z decentralizacijo osnovnega šolstva v Trbovljah. Opravljenega delani bilo malo, na vseh področjih: organizacijskem, pedagoškem, tudi izvedbenem, predvsem pa finančnem. Vodstvo šole seje vsem navzočim, in tudi tistim, ki niso utegniti priti ob 17.30 uri na zaključno slovesnost v večnamenskem proštom PERevirskih borcev, toplo zahvalilo za vsakršno pomoč, ki je bila zadnja leta potrebna za pripravo raznih projektov, izvedbo in financiranje. Z novim šolskim letom 1994/95 so vse šole, ki sodijo v osnovno šolo Trbovlje, pričele s poukom po novi organizacijski in strokovni obliki. T.L. Lindič, Matjan Ramšak, Slavko Stošicki, Liljana Sačič, Marjan Korošec, Anica Konradi, Albin Mak, Marta Žagar, Franci Ranzinger, Jernej Brvar, Marinka Benetek, Barbara Kužnik in Bogdan Barovič. ZLSD je med ključne naloge zapisala zmanjšanje brezposelnosti, razvoj energetike v Zasavju, boljše prometne povezave navzven in doma, dobro komunalno infrastrukturo, nadaljevanje ekološkega programa, investiranje na različnih področjih, v programu pa je še vrsta zanimivih rešitev, ki bi občanom omogočile prijetnejše življenje. I.L. ZLSD Zagorje V Zagotju je stranka ZLSD na konvenciji v ponedeljek predlagala tisto kandidatov za 25-članski občinski svet. Sestavljajo jo: Vladimir Kojnik, Staša Baloh - Plahutnik, Tomislav Garantini, Emil Štern, Jože Ranzinger, Vojko Šum, Štefan Rems, Franc Božič, Marjan Palčič, Gizela Zaletel, HertaČeško, Edvard Bravec, Bogo Ostrožnik, Andrej Grošelj, Ernest Kokalj, Marjana Mlinarič - Pikelj, Nataša Lipovšek, Andrej Radej, Alojz Zupan, Franc Čebin, Bogo Mumelj, Jože Omahne, Sandi Češko, Miloš Prosenc, Darja Bertoncelj - Klukej. Člani so za župana podprti Matjaža Švagana, sedanjega predsednika skupščine občineZagotje. To podporo so mu ponuditi, ker so sklenili podpreti lokalne interese, ki se pokrivajo tudi s strankarskimi. Prav v tem kandidatu pa glede na dosedanje rezultate vidijo možnost napredka občine. I.L. Označevanje pešpoti V Zasavju je veliko lepih kotičkov, kamor ljudje radi zahajajo v vseh letnih časih, vključno pozimi, če le ni preveč snega. Marsikatere zanimive poti niso dobro označene in številnipopotniki niti ne vedo zanje. Prav to je imelo v mislih Turistično društvo na Mlinšah, ki je sprožilo pobudo za označitev pešpoti ne le na svojem območju, temveč na širokem obrobju tega dela Zasavja. Za zdaj so pridobili za svojo zamisel še turistična društva na Vačah, Izlakah in drugje. Na skupnem posvetovanju so se dogovorili, da bodo ustrezno označili vse pešpoti, ki so bolj ali manj znane, vendar marsikdo, ki rad pešači, ne ve zanje in vse druge, kijih kaže označiti. Če jim bo občina Zagorje ob Savi pri tem pomagala - videti je, da jim bo, saj je njen predsednikMatjaž Švagan obljubil podporo, prav tako direktor Medijskih Toplic Drago Butja - bodo dali izdelati lesene table, ki naj bi bile nared vsaj do pomladi, če ne prej. V ognju imajo še eno železo. O vseh teh pešpoteh naj bi izdelali posebno karto, nekak pregledni zemljevid. K sodelovanju so povabili tudi litijsko občino. Na karti bi poleg omenjenih pešpoti označili še vsa gostišča, gradove, spomenike in druge pomembne objekte. Skratka pobuda j e naletela na ugoden odziv, zato ni dvoma, daje ne bi uresničili. Milan Vidic TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax:+386 601 26 228 Nekateri trdijo, da se cesta proti železniški postaji v Zagorju dela zato tako dolgo, da lahko zagorski policisti pišejo kazni voznikom, ki zapeljejo v rdečo luč. Nekateri trdijo, da to velja za cesto proti Dolu. Nasplošno pa vsi trdijo, da so ceste širom Zasavja obupno luknjaste in iztrošene. Tolažimo se lahko le z mislijo, dane izstopamo iz državnega povprečja. Stokanje vseh o pomanjkanju denarja je dobro znano, zato se ne gre spuščati v debate, zakaj tako slabe ceste. Lahko pa se vprašamo, zakaj se ceste, za katerih popravilo se vendarle najde kakšen tolar, tako dolgo popravljajo, delajo in obnavljajo. Najenostavnejši odgovor, bolje rečeno izgovor, bi bilo sklicevanje na zahtevnost del. Vendar vsi, ki se ukvarjajo s cestami, znajo narediti časovne čudeže, če se jih v to prisili. V Trbovljah so po poplavah sorazmerno hitro ukrepali in uredili cestišča. Kazalo je tudi, da bodo hitro opravili dela na odseku ceste Hrastnik - Dol. V endar seje izkazalo, da je bil optimizem odveč. Podobno je tudi v Zagorju. Ob polževih cestnih delih pride človeku na misel, da to ► delajo zanalašč. Kot da bi, ko končajo ta ali oni odsek, vedeli, da lahko škrto odmerjeni cestni tolar povzroči, da delavci ostanejo brez službe. Vseeno: na željo številnih voznikov s slabimi živci izprangerja visi prošnja. Naredite te ceste hitro zopet vozne, čeprav nikoli niso bile ne vem kako dobre. J.N. Za mamograf Seznam prostovoljnih prispevkov za nakup aparata za mamograf od 22.10.do3.ll. 1994:Silva Štraleger,Kisovec, 2.000; LB Trbovlje, (zaposleni), 168.100. Zbrana sredstva od 28.10. do 3.11.1994 znašajo 170.100 SIT, skupaj zbrana sredstva do 3.11.1994 pa znašajo 11.055.051,90 tolarjev. a ilililltli Oglje se je skuhalo Razglednica Zagorja Dr. Janez Bogataj je ob ogledu lanske razstave o sadju med drugim zapisal: "Spet novo spoznanje. Kakšno bogastvo imajo samo v Čemšeniku! Mi pa v tej naši državi tarnamo in iščemo razne možnosti! Tu so, pred pragom - treba se jih je zavedati in razvijati ter ponuditi." Letošnjaprireditev o gozdu je za nami. Pri vabila je okoh tisočobiskovalcev. Največ je bilo organiziranih skupin iz vrtcev in osnovnih šol. V knjigo vtisov so zapisali veliko lepih misli in pohval o razstavi. Najbolj so občudovali nagačene živali, nenavadne drevesne oblike in oglenico. Oglar Franc Lazar - Tinčk in Janez Polc sta kopo že razdrla. Iz 12 m3 drv sta pridobila tisoč kilogramov oglja. Pravita, da sta zadovoljna. Pri pripravi prireditve so poleg posameznih domačinov sodelovali še: Lovska družina Čemšenik, Knjižnica Zagorje, GG Zasavje, Biotehniška fakulteta, odd. za gospodarstvo in Zavod za gozdove iz Ljubljane, MPZ Lipa Trojane, PD Čemšenik in SVEA Zagorje. Greta Pregrad Zagorjani bomo odslej lahko znancem predstavili Zagorje v povsem novi luči. Namreč novi razglednici prikazujeta Zagorje kot kraj okrog katerega je polno zelenja in lepih hribov. Zaenkrat sta na razpolago dva motiva v 6000 izvodih: panorama na Zagorje s Hrastelove skale in z Dolenje vasi. Izdajatelj KC Delavski dom Zagorje načrtuje tudi zimski motiv. Založnik je občina Zagorje, fotograf pa Tomo Brezovar. Izdelalo jih je ljubljansko podjetje SIDARTA, kije naredilo razglednice tildi za Čemšenik, Izlake in druge kraje po Sloveniji. D.H. e« • MaoSUtai oA_Utl|* *o Catejža! V okviru prireditev ob mednarodnem letu turizma organizira CIDM Litija - Projekt Levstikova pot v soboto. 12. novembra, 8. množični pohod po Levstikovi poti. Start pohoda bo med 7. in 9. uro pri železniški postaji v Litiji, cilj bo odprt do 17. ure na Čatežu na novem vaškem trgu. Osrednja prireditev bo ob 13. uri na Čatežu, slavnostni gost bo dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Sledil bo zabavni program. V Litijo bodo iz vseh smeri pripeljali udeležence okrepljeni vlaki, o voznih redih bodo obveščeni na vstopnih postajah. Vsak udeleženec pohoda se mora prijaviti na štartnem mestu od 7. do 9. ure ali pisno (do 6. novembra). Prijavnino, ki znaša 300 tolarjev oz. 250 za skupine šolarjev, je možno plačati z gotovino ali čekom. Na startu bodo udeleženci prejeli Informacije pohoda, tisti, ki na prejšnjih pohodih niso dobili posebnega Dnevnika poti, pa tudi tega. Na progi, kije dolga okrog 21 km, bodo kontrolne točke v Litiji na startu, na Libergi ob stari sušilnici sadja, v Moravčah ob Resnikovi kašči in na cilju na Čatežu. Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost ob normalno tekočem prometu na javnih cestah, organizator bo poskrbel za ustrezno zdravstveno službo. Vsak udeleženec pohoda bo prejel spominsko priponko in razglednico z odtisnjeno letnico pohodo. V okvir prijavnine je všteto tudi okrepčilo. Vsi, ki bodo na pohodu tretjič, bodo poleg priponke prejeli še spominsko priznanje za trikratno udeležbo na množičnih pohodih. Organizator je uvedel tudi novost, označeno pot Velike Loke za udeležence, ki bi pohod radi podaljšali. Za najbolj utrujene udeležence bodo na razpolago štirje avtobusi, da jih prepeljejo na železniško postajo v Veliki Loki, saj letos avtobusnih prevozov v smeri proti Litiji ne bo. Zagotovljene bodo dobre železniške zveze, ker bodo udeležence pohoda po 15. uri vozili v Ljubljano poleg rednih tudi posebni vlaki. Pohod bo ob vsakem vremenu. Mateja Fornazarič Blagoslovljena kapela V nedeljo, 30. oktobra, je pomožni škof monsi gnor Alojz Uran blagoslovil dve kapelici in obnovljeno župnišče na Zasavski Sveti gori. Na spodnji kapelici, kiji pravijo tudi veliko znamenje, je na novo upodobljen begTurkov. Po izročilu naj bi ob prihodu Turkov Jezus na križu oživel in tega so se Turki tako ustrašili, da so zbežali iz Svete gore. NaZasavski Sveti gori so se na blagoslovitev pod vodstvom tamkajšnjega župnika Maksa Kozjeka skrbno pripravili. M.P. ■'omo Brezovar Tomo Brt tlge siporex 61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM GRADITELJI, GRADNJA JE LAHKO TUDL CENEJŠA! Keramične ploščice že 4-delne kompletne sanitarne keramike že WC kotličke WC deske PVC Strešno kritino MARSIGLESE ITALIJA (opečna) od 680 SIT/m2 dalje od 18.500 SIT dalje po 3.900 SIT po 940 SIT 75 SIT/KOS Poleg navedenih se poslužite ugodnega nakupa ostalega materiala in orodja: cementa, apna, betonskih cevi, toplotna izolacija (STIROPOR, NOVOTERM), hidroizolacije, armaturne mreže, stavbnega pohištva, el. orodja BLACK & DECKER in ostalega materiala za gradnjo in obnovo objektov. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠT. 0601/71 1 82, TRGOVINA SIPOREK ZAGORJE v Kisovcu. ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP! sIpofGX ZAGORJE BLAGOVNICA iSENTROMERKUR Valvasorjev trg 25, Litija, tel.: 883 238 Akcijska prodaja od 14. do 26. novembra 1994 od pritličja do 2. nadstropja. - BREZPLAČNA JUBILEJNA KAVA - DEGUSTACIJE: - PREDSTAVITEV ČISTIL: 14. in 15.11.94 25.11.94 18.11.94 PERUTNINA PTUJ PIVOVARNA UNION JURMES ŠENTJUR - mesni izdelki TOP CLEAN uqoDNO ČOKOLADA MIKADO 150 gr... 119,00 SIT ČOKOLADA MIKADO 250 gr... 190,00 SIT KEKSI MOTO 400 gr... 249,00 SIT KEKSI POLO 500 gr... 299,00 SIT RIŽ ZA KRVAVICE 5 kg... 455,70 SIT PIŠČANCI PERUTNINA PTUJ ... 399,00 SIT JABOLČNI SOK DANA I I pp ... 98,00 SIT POMARANČE... 99,00 SIT HRENOVKE LIT. MESARIJA ... 795,00 SIT POSEBNA SALAMA LIT. MESARIJA ... 582,00 SIT SALAMA GHT LIT. MESARIJA ... 625,00 SIT VINO SAUVICNON KZ VINAKRAS SEŽANA ... 316,80 SIT PERILO: OTROŠKO, ZENSKO, MOŠKO PIŽAME: OTROŠKE, ŽENSKE, MOŠKE „ TRENIRKE IZ BOMBAŽA: OTROŠKE, ZENSKE, MOŠKE HLAČNE NOGAVICE ŽENSKE, OTROŠKE BOMBAŽNE NOGAVICE OTROŠKE, MOŠKE SRAJCE FLANELA MAJE BOMBAŽNE PLETENINE DEKORATIVNI IZDELKI - 10% POPUSTA URE VSEH VRST - 10% POPUSTA LESTENCI - 10% POPUSTA POHIŠTVO - DODATNI POPUST 5% PRI PLAČILU Z GOTOVINO PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple 4; tel.: 41 599 Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. Vam od 7.11.1994 dalje poleg sedanjega asortimana blaga nudi še veliko izbiro - Sanitarne keramike ■ Kopalniške opreme - Keramičnih ploščic - Peči in materiala za centralno kurjavo - Vodovodnega materiala in - Kmetijske mehanizacije Možnost plačila na 6 obrokov brez obresti *** Brezplačni prevoz d spil.. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE IS/I STR HRASTNIK vseVas.kicemtesvojde/}^ iMfc*>i®r -lEjvFtittr Trgovina za nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: § KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, k Aleša Kaplje 6 ce < o 3 Iti GOSTINSKO--------- ^ _ PODJETJE RUDAR p.O. 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje prenovljene lokale: * Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar tudi PIZZE Z MORSKIMI SADEŽI * Bar FONTANA od 6.00. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje * Hotel RUDAR * Slaščičarna ZANZI BAR Vabimo vas tudi v naše lokale: * Slaščičarna KEKEC * PIVNICA, v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze. Za DESET KUPONOV ena pizza ZASTONJ! * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE * BISTRO 75 * Gostilna Klek ...8%^ Vabimo vas na MARTINOVANJE, Ifi bo v soboto 12.11. od 19. ure DALJE ponujamo vam MOŠT, odprto vino ČURIN in slastne jedi. Za zabavo bo poskrbel DUO CALIMERO iz Novega mesta * Restavracija ZASAVC V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE. VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. POTRUDILI SE BOMO. .»som » ŠE KAPI PRIHAJALI Zimska turistična sezona Turizem pri nas še vedno podcenjujemo, če pa že to ne povsem, ga obravnavamo najraje pod točko razno. Vendar ni mogoče spregledati podatka, da njegov delež v nacionalnem dohodku raste in da se povečuje tudi v domačih logih. In ker je pred durmi zima z vsemi njenimi tegobami, pa tudi radostmi in koristmi, bo poskus odgovoriti na vprašanje, kaj nam utegne turistična dejavnost v tem letnem času prinesti, zagotovo utemeljen. Razpolagamo z vsaj petimi bolj ali manj opremljenimi zimsko športnimi napravami in objekti. Zdaj smo sposobni vsaj na dveh krajih narediti sneg; kdorkoli je bil zadnje tedne na Mareli, našem znanem rekreacijsko-turističnem objektu bo moral priznati, da je dom vzorno urejen in pestra ponudba. Na Vidrgi čakajo le sneg, če ga ne bo podarila narava, bodo uporabili snežne topove. Hkrati želijo urediti še improvizirano drsališče pa sankališče. Približno tako se pripravljajo na zimo tudi drugod: na Vrheh, na Kalu, v Rajski dolini, za Prvine nismo zvedeli o njihovih zimskih namerah. Dostop do nekaterih planinskih domov, kjer naj bi se prav tako odvijal zimski turizem, vsaj pohodni, če že ne smučarski, ostaja vsaj v nekaterih primerih posebno poglavje. Ceste sicer plužijo, vendar pridejo na vrsto šele po tem, ko so očiščene v dolini. K vsaki turistični ponudbi sodi dobra hrana in pijača. Zasavci pa, če se le malce potrudimo, znamo čedalje bolj ustreči tudi izbirčnim gostom, lahko rečemo, da se razmere tudi na tem področju dokaj hitro izboljšujejo. Vse širša je ponudba domače kuhinje, marsikje pa so pripravljeni postreči tudi vegetarijance. Milan Vidic Pismo bralcev Po poteh spomina Občinska organizacija ZZB Trbovlje vsako leto organizira obisk spominskih obeležij na Frankolovem, pri zaporih v Mariboru in na graškem pokopališču v Avstriji. Tega komemorativnega obiska spominskih obeležij se redno udeležijo tudi naše mame in babice. Mami Silva Pirc in Anica Groblar sta bili med drugo svetovno vojno med ukradenimi otroki, ki so ju odpeljali v taborišče v Nemčijo. Mama Silva in Anica sta letos na ta komemorativni obisk povabili tudi svoje c—_____________________________ Smučanje na Vidrgi V gostišču Andreje in Jožeta Žiberta na Vidrgi so že poslali cenik za zimo 94/95 na Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenju za gostinstvo in turizem, odboru za žičnice Ljubljana. Celodnevna karta za odrasle s toplo ali mrzlo malico bo 800 tolarjev. Popoldanska karta bo veljala 660 tolaijev in bo prav tako vključevala malico. Celodnevna karta za otroka z malico bo 650, popoldanska pa 500 tolarjev. V tej sezoni imajo na razpolago dva snežna topova. Brž, ko se bo živo srebro spustilo na vsaj minus štiri ali pet stopinj, bodo lahko pobelili bližnje travnike. Uredili bodo tudi sankališče in drsališče. Lani so bili prisiljeni — vnuke. Janko ta in Jerneja Pirca ter Mitja Groblarja. Janko in Jernej sta srednješolca. Mitja sedmošolec. Mami sta veliko povedali o grozodejstvih 2. svetovne vojne: o tem, kaj sta kot 18-letni dekleti doživeli, ko so ju odgnali brez vsega od doma, od staršev v tuji - nepoznani svet. Ni nam žal, da smo se udeležili obiska obeležij ustreljenih in umorjenih v taboriščih. Imamo pa samo eno željo: nikoli vojne, nikoli nasilja in grozot, kakršne sta morali doživeti naši mami (babici). Med udeleženci, ki smo skupaj potovali po poti spominov, smo se lepo počutili, čeprav so bili starejši, mi pa zelo mladi, potovanje nam bo ostalo v lepem spominu. Janko, Jernej in Mitja, Trbovlje kar trikrat uporabiti snežna topova. Največ smučarjev so imeli kak dan tudi dvesto. Zanimivo je, da imajo prodanih že precej novoletnih paketov; za tri dni bivanja v tem kraju bodo gostje plačali 13.800 tolarjev, silvestrska noč bo stala 4.800 tolarjev na posameznika. M. V. Študijski glObopotnik Študent naj bo. In zakaj ne bi študirali tudi v tujini. Saj nam tak študij lahko da veliko, od znanja in izkušenj, do spoznavanja različnih krajev, običajev in jezika. Če ste se potihem že odločili ali pa se še odločate o taki možnosti, vam bo zagotovo veliko koristila brošura, ki jo je izdala Mednarodna pisarna Študentske organizacije Univerze v Ljubljani - Študijski glObopotnik. V njem lahko najdete tako odgovore na vprašanja, ki se vam zastavljajo ob misli ali odločitvi za študij v tujini. Ali študirati v tujini in zakaj, kakšen je smisel študija v tujini. Priročnik vam bo pomagal tudi načrtovati odhod, svetoval kam se odpraviti, katere dokumente potrebujete, dal nekaj praktičnih nasvetov o načinu plačevanja v posameznih deželah, o finančni pomoči in o štipendijah. Za tiste, ki vas zanima opravljanje prakse v tujinije tudi posebno poglavje, ki predstavlja te vrste možnost Če pa se odločate le za krajše bivanje v tujini, bo zanimivo poglavje z naslovom Poletje na drugačen način, v katerem so zajeti kampi v tujini, au-pair in poletne šole. Vsi, ki se boste odločili za takšno ali drugačno obliko bivanja v tujini boste v Študijskem glObopotniku našli še potrebne nasvete za urejanje viz, zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja ter o mednarodnih študentskih izkaznicah in poceni voznih kartah. Priročnik vsebuje tudi kopico koristnih naslovov doma in v tujini, ki vam bodo zagotovo koristili, da se boste lažje znašli in uredili vse potrebno za pot in bivanje v tujini. Nekaj odgovorov boste našli, tudi če naletite na morebitne težave. Ni kaj, zanimiv priročnik, ki bo morda komu pomagal, da se bo lažje odločil, da pogleda v sosedove zelnike. Karmen Rajevec 4 Zasedala le dva zbora Prejšnji teden sta se v Litiji sestala samo dva zbora občinske skupščine. Zbor Združenega dela namreč ni bil sklepčen, zato so ga ponovno sklicali za četrtek 3. novembra. Kljub temu sta Družbenopolitični zbor in Zbor krajevnih skupnosti sprejela odloka o gospodarskih javnih službah, preoblikovanj uinuskal-ditvi organiziranosti javnega komunalnega podjetja. Umaknjenjebil sklep o vrednosti točke za nadomestilo za stavbno zemljišče. To temo so delegati prepustili v obravnavo novemu občinskemu svetu. M.B. Sedaj je čas za pripombe Litijski izvršni svet je v enomesečno javno razpravo posredoval osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih ali kot ga na kratko imenujejo PUP. Dokument je zelo pomemben, saj določa pogoje za posege v prostor, s čimer bo določeno, kje in kako se bo gradilo. Izkušnje iz preteklih let namreč kažejo, da ljudje v razpravah ne sodelujejo preveč zavzeto. Dokumenti bodo razgrnjeni v avli litijske občine. M.B. Stranke slovenske pomladi Konec prejšnjega tedna so v bistroju Valvasor v Litiji stranke slovenske pomladi SLS (predsednik Franci Rokavec), SKD (predsednik Martin Hostnik) in SDSS (predsednik Zvone Ulanec), podpisale sporazum o skupnem nastopu na volitvah za župana in večino svetnikov v svet občine Litija. Njihov namenom je, da oblikujejo močno povezavo demokratičnih strank. Stranke, ki so nastale v času slovenske pomladi, niso naslednice nekdanjih družbeno političnih organizacij, ne v političnem, pravnem ali v materialnem smislu, je bilo povedano v obrazložitvi sporazuma. M.Š. Bo tudi podhod? Ob rekonstrukciji železniške proge proti Ljubljani, ki jo izvajajo Slovenske železnice, se je spet pokazala možnosti za ureditev podhodov in peronov na litijski železniški postaji. Gre za "večni" problem dostopa na postajo iz Gradca, saj ljudje vsakokrat tvegajo življenje, da pridejo na vlak. Formalno obstaja možnost dostopa po nadvozu pri Glavarstvu, vendar je ta pot za večino ljudi predolga. Možnosti za izdelavo podhoda in s tem varnega dostopa potnikov iz Gradca so se ponudile. Sedaj sta na vrsti vodstvo Slovenskih železnic in litijske občine, da se dogovorijo. Seveda bi morala občina primakniti del denarja, kar je kot vedno najtrši oreh. M.B. Preveč peskokopov Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko iz Ljubljane je za litijsko občino izdelal raziskovalno nalogo o oceni stanja in vrednotenju ležišč tehničnega gradbenegakamnana območju občine. Študija, ki sta jo financirala občina Litija in Ministrstvo za znanost in tehnologijo je pokazala, da je med drugim tehničnega gradbenega materiala na območju občine veliko, vendar pa je peskokopov preveč. Neposrednih vplivov na vodo - bodisi površinsko ali podtalnico - nimajo, vendar j e okolje zaradi tega bistveno načeto. V raziskovalni nalogi je obdelano 130 peskokopov. Zanesljivo pa jih je v občini še veliko več - z vidika možnosti za izkoriščanje glede na kvaliteto, količino, uporabnost materiala in možnosti za sanacijo. Občina bo raziskovalno nalogo uporabljala kot osnovo za izdajo dovoljenj za izkoriščanje peskokopov, saj jih sedaj izkoriščajo na črno. M.B. Podobnik na obisku V soboto pozno popoldan je predsednik SLS Marjan Podobnik obiskal najštevilnejšo družino v Litijski občini (oče, mati in 14 otrok), ki je bila proglašena za najštevilnejšo družino na letošnjem Taboru SLS v Pernici. Po krajšem pogovoru in predstavitvi družine je pot nadaljeval v Dom Tišje, Črni potok, v spremstvu vodstva SLS podružnice Litija. V sproščenem pogovoru z oskrbovanci doma je skopo odmerjena ura njegovega postanka prehitro minila. Pred odhodom v Litijo so vsi zbrani v jedilnici zapeli nekaj narodnih ob spremljavi njegove kitare. V Litiji se je udeležil Volilne konvencije SLS, na kateri so po predstavitvi potrdili kandidate za lokalne volitve: Milana Palatinusa (kandidat za župana S LS podružnice Litija), Bojana Železnika (Litija), Francija Rokavca (Zg. Jevnica), Romana Ciglerja (Gabrovka) in Staneta Čmeta (Šmartno) za nosilce list štirih volilnih enot in občinske volilne liste za občinski svet. Marjan Šušteršič TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Mravlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, krc: +386 601 26 228 Podjetje za založništvo, marketing In trgovino Cesta 20.]ullja 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494 Zasavc d.o.o. bo v času od 2. - 6. decembra pripravil Miklavžev sejem Sejem bo v Delavskem domu Zagorje ob Savi in na prostoru ob njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, (int. 14 ali 16), fax.: 0601/64-494. Prijavnica ■3*§- Zanima me sodelovanje na sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na sejmu na naslov: __________________________________________________________________________________________________ Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi_________m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_________ Podpis: (fr Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.julija 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494 Zasavc d.o.o. bo v času od 14. - 18. decembra pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, (int. 14 ali 16), fax.: 0601/64-494. Prijavnica Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 14.-18. decembra) na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi_______m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_________ Podpis: 'Ss St\ (fr Oaza nasilja Nedavni dogodki v ljubljanskem klubu K4 jasno kažejo, da Slovenija ni več tista dežela, ki jo propagira Janez Hočevar Rifle v Filmu. Do konca in naprej. Tam pravi, da je dežela Kranjska oaza reda in miru. Zanimiva je primerjava med prvim medijsko eksplozivnim dogodkom strelne vrste. Ta se je dogajal v nočnem klubu Eldorado nekaj mesecev pred dogodkom v K4. Po začetku prepira, ki se ponavadi končajo z buškami ali "razbitim gobcem", je v obeh primerih zapelo orožje. In da bi bila podobnost še večja, so bili v obeh primerih vmešani tudi specialci. V prvemvojaški, moriš ovci, v drugem pa policijski. In obakrat seje stvarbolj alimanj srečno končala. Primerjajtno naprej. V Zasavju razni junaki nočnih kronik vztrajno hodijo v korak z junaki iz prestolnice. Pred nedavnim je takšen junak potegnil nož v Kisovcu in dobesedno zaklal človeka zaradi povsem banalne zadeve. Še bolj banalen je najnovejši dosežek nekega jagermajstra - obračun na Golovcu v Trbovljah. Okajeni lovec se je zaletel v parkiran avtomobil in od lastnika zahteval kuponček avtomobilskega zavarovanja, češ da je narobe parkiral in bil zato kriv karambola. Lastnik mu ga seveda niti pod razno ni bil pripravljen odstopiti in prepir je bil tu. Besede in žalitve niso bile dovolj in jagermajster je potegnil iz svojega avtomobila puško. Le čista sreča se je vmešala, da so šibre končale v zemlji namesto v človeškem mesu. Primetjava z ljubljanskimi dogodki je v tem primeru lahko le posredna. Nehote se postavlja vprašanje, kdaj bo orožje bruhalo smrt v kakšnem zasavskem nočnem klubu ali diskoteki. Hipotetična zgodba bi lahko potekala npr. v Mesečini, Shake's baru ali kakšnem drugem lokalu v Zasavju, ki ima malo daljši obratovalni čas. Ko se prepir stopnjuje in gost potegne iz Žepa pištolo, je prepozno za miritev. Ni važno ali je cev namerjena v glavo, trup ali roke. Niti ni važno ali ima strelec na muhi tistega, ki ga je razjezil ali nič hudega sluteče ostale goste. S treljanje na slepo v sorazmerno majhnem zaprtem prostoru z množico ljudi lahko povzroči pravi pokol. Edino kakšen prekleto priseben redar ali gost lahko ublaži posledice takšnega dejanja. Ko poči, je prepozno. Nastane panika. In vse je isto kot v K4. Prestreljeni, prestrašeni in zmedeni. Prepričan sem, da se takšna čma zgodba lahko zgodi tudi v Zasavju. Še več. Prepričan sem, da je ta zgodba le vprašanje časa. Jure Nagode ...—..... = £* Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Olga Dečman /-v V« v v • Očiščenje Pridi k meni, da ti očistim nebeški sij. Takšen angel pa brez sijaja! Stresi name svojo umazanost. Jaz že davno ne sijem več. Pridi k meni in mi vrni mojo modrost. In potem ne pridi nikoli več. Da bom srečna. ZABEL Hrastnik V knjižnici seje 21. oktobra začela uganka meseca, ki nosi naslov Moj domači kraj. Tekmovalci najdejo odgovore v knjigi Hrastnik skozi desetletja. Rešitve na tri vprašanj a pa moraj o oddati do 21. novembra 1994. F.M. Trbovlje Mladinsko gledališče Svobode - Trbovlje, je v torek, 8. novembra, nastopilo na odru DD Trbovlje, z delom L.F.Rebelle - Jutrišnji dan. Predstava je veljala za večerni abonma in izven. To je bila v zadnjih dneh že druga predstava tega gledališča, ki slavi letos 30 let delovanja. Delo je z mladimi igralci pripravila režiserka Nanda Guček. Nedavno je bil v Trbovljah ustanovljen Plesni Zasavja. Namen ustanovitve tega centra je, da organizira tako za mlade in naj mlaj še kot tudi za odrasle plesne tečaje pod geslom Zaplešimo, zaplešimo... Vpisovanje v tečaje, ki se je začelo z 28. oktobrom in se bo zaključilo 11. novembra, poteka v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje na Leninovem trgu 6 vsak ponedeljek, sredo in petek. S plesnimi tečaji bodo pričeli v soboto, 11. novembra ob 20. uri v večnamenskem prostoru te šole. Tu bodo udeleženci prejeli tudi podrobnejše informacije. Članica Društva Rclik Dadas slikarka Ivanka Uršič iz Trbovelj, j e ob sodelovanj u svoj ega društva pripravila samostojno likovno razstavo v Ljubljani. Na ogledje v prostorih Elektroprojekta na Hajdrihovi ulici 4. Razstavljena dela sije možno ogledati do 20. novembra. T.L. Zagorje V 29. filmskem gledališču, ki je bilo 8. novembra, ste si lahko ogledali ameriški akcijski film Hitrost. Režiser Jan de Bont je film komentiral: "Večina akcijskih filmov se zdi neverjetnih in se vanje ne moreš vživeti. Film Hitrost pa je pravo nasprotje, prikazuje navadne ljudi, ki doživljajo nočno moro, ko se bojujejo z eksplozijo." D.H. slike rešene v,..... =N f Metzingerjeve center Litija V Matični knjižnici Litija so se odločili, da bodo odslej vsak torek pripravili za naj mlaj še ure pravljic in igralne ure v slovenščini in angleščini. K sodelovanju so povabili nove mlade moči, da bodo ure lahko potekale nemoteno. Otroke vabijo, da pridejo v knjižnico v Litiji ob 17. uri in v Šmartnem ob 18. uri, kjer bodo prireditve potekale. V litijski in šmarski knjižnici sta bili v torek, 8. novembra, uri pravljic z naslovom Til in Krokodil. Rešitev uganke meseca oktobra, ki so jo pripravili v litijski knjižnici, je France Bevk. Uganko je reševalo 137 otrok: učenci OŠ Dole, Gabrovka, Gradec in Litija, v knjižnici Litija in Šmartno. Manja Logar iz Litije je izmed 132 pravilnih odgovorov izžrebala tri. Knjižne nagrade prejmejo Aleksandra Kraševec - OŠ Gabrovka, Tinka Babnik - OŠ Litija in David Bevc - OŠ Litija. Otroci pa že spet pridno rešujejo novo uganko, uganko meseca novembra. M.F. Hrastnik: London: Beli očnjak, Mi, otroci s postaje Zoo, Angleščina za turiste, Wilkes: Moja prva ustvarjalna knjiga, Morris: Živalski vrtiljak, Ziherl: Sprostitev in avtohipnoza, Robnik: Nikar sami, kuhajte z nami, Jančar: Augsburg in druge resnične pripovedi, Žerovnik: Pogovor o vzgoji, Krese - Baskar: Možic pade z neba, naredimo mu vrt. Trbovlje: Kunčič: Tri- glavskepravljice, Majcen: Bogar Meho, Flisar: Stric iz Amerike, Ferlež: Nega dolgodlakega psa, Pavček: Živalski ringaraja, Preusler: Nerodna Avguština, NViesenthal: Pravica, ne maščevanje, Huysmans: Proti toku, Havel: Živeti v resnici, Klevišar: Spremljanje umirajočih. Zagorje: Cowley: Veveričina zabava, Cowlwy: Zaspani Medvedek, Bavdaž: Poleti, Škerlak: Pesmi in pravljice, Miličinski: Mlada Breda, Grafenauer: Možbeseda Pedenj-ped, Schami: Pripovedovalec noči, Schreiber: Ko so bili krokarji še pisani, Hauff: Kavarna, Barks: Najlepše zgodbe Karla Barksa. Litija: H(flligsworth: Umetnost v zgodovini človeštva, Kaufmann: Uvod v filozofijo prava, Kralj: Kralj Matjaž 1, Kralj: Kralj Matjaž 2, Krishnahuti: Problemi življenja, Kunstelj: tri ocenjevalna obdobja v osnovni šoli, Lainšček: Za lutkovno in otroško gledališče, Muck: Pod milim nebom, Oblak: Naloge in vaje iz matematike, Praprotnik: Zbrano gradivo o fotografiji. Za Andrejo Makoterje kljub njeni mladosti že kar dolga in uspešna kariera. Končala je srednjo baletno šolo v Mariboru in verjetno ji je prav šola vcepila veliko veselje do plesa. Kmalu jo je premamila sodobna glasba in tako je sodelovala pri različnih plesnih skupinah. Verjetno pa je največ tistih, ki se je spominjajo kot odlične imitatorkc Madonne. Okrog leta 1990, ko je bila tudi Madonna na vrhuncu svoje slave, je bilo za Andrejo dela več kot preveč. Vendar se je te vloge kmalu naveličala. Opustila je oponašanje in se resno posvetila petju. Takrat je prvič zapustila Slovenijo. Preselila seje v Zagreb in v sodelovanju z Davorjem Toljo je nastala njena prva samostoj na kaseta ter maxi singl Sanjam potovanja. Kaseta je izšla pri založbi Helidon in na veliko Andrejino žalost, neslavno propadla. Vzrok za to sploh ni bil v njenem petju, saj so v prvih dneh prodali kar lepo število kaset. O tem, zakaj je bilo kaseto ponekod težko dobiti in zakaj ni bilo praktično nobene reklame, nerada govori. Kljub neuspehu se ji je ponudila nova priložnost - kot koreografinjo jo je k sodelovanju namreč povabila RAI UNO. Po dobrih dveh letih dela v Italiji, seje Andreja Makoter več kot uspešno vrnila v Slovenijo. Seveda je s seboj prinesla posnetke, ki so nastali v italijanskih studiih in že izdala svojo drugo kaseto ter CD. Naslov projektajeDance. Glasbo za devet pesmi je napisal Duško Rapotec-Ute, tekste pa Andreja sama. Desetapesem jepriredba znane pesmi skupine Pepel in kri, Dan ljubezni. Ute, ki je že večino svojega življena v tujini, predvsem v Milanu ter Londonu, je dobro opravil svoje delo. Glasba je namreč plesna, veliko je tudi primesi ameriškega lunka. Na vprašanje, ali bodo po njenem mnenju Slovenci sprejeli to glasbo, je Andreja samozavestno odvrnila; "Čuj, po horoskopu sembik, povrhu vsega še Štajerka." In človek ji je pripravljen verjeti. Tomaž A. Štojs Te dni j e praznoval roj s tni dan slovenski pevec Zlatko Dobrič. Zlatko ni zaupal koliko let šteje, vendar ni več rosno mlad. O tem pričata njegova malčka. Zlatku želimo vse najboljše tudi mi. Miki Šarac pravi daje človek, ki vse razume. Tudi zaljubljene najstnice in svoje dekle, ki včasih pogleda za kakšnim "fejst" fantom. Vendar ga to nikoli ne naredi ljubosumnega. Punce lahko zato včasih "zaležite" Mikiju. Vendar vmejahnormale. Miro Mutvar član vedno bolj popularnega benda The drinkers pravi, da ne prepeva samo z bendom, temveč včasih zapoje ali pove kaj smešnega tudi v spanju. Upamo, da s prepevanj e in brundanjem pri spanju ne moti svoje punce. Aleš Uranjek, ni samo glasbenik, ki igra pri enem izmed najpopulanejših slovenskih bendov - Sank Rock. Včasih poskrbi tudi za "oživitev" Velenja, kjer je doma. Pred kratkim je skupaj z Anteno pripravil mega žur v Rdeči dvorani. Na žuru so nastopili mnogi znani glasbeniki, med njimi so bili tudi "naši" Orleki. Žur je uspel in zato so bili veseli prav vsi. Upamo, da bo tudi v Zasavju kdo pripravil takšen žur. V hotelu Lev v Ljubljani so pred kratkim imeli promocijo kasete člani skupine Zvezde. Tega dne je bil gotovo najbolj zaseden šef benda A ndrej Gumilar, kije kar naprej tekal po hotelu in se pogovarjal s povabljenci. Nekaj minutk je namenil tudi svoji ženi Patriciji, ki ji je v zahvalo za vso njeno pomoč podaril strasten in vroč poljubček. S.G. Trbovlje - V klubu Mesečina so bile v petek, 4. oktobra karaoke, ki so med mladimi in starimi vedno bolj priljubljene. Vendar to niso bile karaoke z Dejo Mušič, temveč je le-te pripravil in vodil Vlado Kapevski, katerega smo v Mesečini že nekajkrat srečali. Imenujejo se Malibu Karaoke, nastopa pa lahko vsakdo, ki vsaj malo obvlada angleščino. Tudi v petek se je na odru zbralo kar nekaj korenjakov, ki so se predstavili zasavskemu "folku". Med dobro konkurenco je zmagal 18-letni Uroš V ozelj, ki je zapel pesem Love Letters, ki jo je pred mnogimi leti pel Elvis Presley. Uroš je občinstvo s svojim prepevanjem tako navdušil, daje moral še enkrat stopiti na oder in ponovno zapeti. V drugo je zapel še eno Elvisovo pesem z naslovom Can't Help Falling in Love. Očitno se je rodil drugi Elvis. Na oder so stopili tudi nekateri, ki so popili malo preveč alkohola in jih je le- ta opogumil-Seveda so zapeli malo slabše kot zmagovalec, vendar vsa čast vsem, ki so sploh upali stopiti na oder in zapeti pred zasavskim občinstvom. S.G. s ZAPLENJENO V VIDEOTEKI HANO ZAPLENJENO V VIDEOTEKI HANO VoNj po HeatIher Ali vonj' GreIia (sceint oF IheatIher - JuqOTON) Heather je sirota, vzgojena v samostanu. A ne čisto običajna sirota. Sirota premožnih staršev in čudaškega dedka. Ravno slednji je dal povod zanjen odhod iz samostana, saj se mora poročiti, če naj podeduje bagatstvo, ki ji pripada. Tukaj se "zgodba" v bistvu šele začne. Heather so za moža izbrali, oziroma določili Fredericka, vrtnarjevega sina. Glede na njeno preteklost in hmmm... kako bi se izrazili... seksualno nepoučenost, se mora zato pripraviti, oziroma priučiti takoimenovanih "zakonskih dolžnosti". Tako. V se skupaj je vbistvu le povod in uvod v samo bistvo filma. Zdaj je verjetno že skorajda jasno, da beseda ne teče o kakšni komediji, grozljivki, srhljivki ali kriminalki. Film je namreč čisto navaden pornič. Ja, prav ste prebrali. To je khm... opis(?) pomiča.Tonaj vam bo že vnaprej jasno, dane bi pričakovali kakšne posebne umetniške kvalitete, globokih dialogov ali omembe vredne igre. Čeprav znajo deklice v tej zgodbici po mojem mnenju dokaj prepričljivo odigrati orgazme. Lahko pa pričakujete to, kar od filma v tem žanru pač pričakujemo vsi: koitus v vseh možnih standardnih pozah. Zgoraj, spodaj, od strani, leže, kleče, stoje in še in še... Če bi torej hotel napisati kratek povzetek, bi moral zapisati tole: Smisel Vonja po Heather je v tem, da ga okusiš. Moralni nauk zgodbice je malce preveč žgečkljiv za objavo, saj tole rubriko lahko prebere tudi kakšna mladoletna in nedolžna dušica in nekega dne v prihodnjosti ne bi bil rad odgovoren za kakšne travme iz mladosti, ki bi bile povzročene s prebiranjem teh vrstic. Kakorkoli že, še zasedbo sem dolžan: RežijaPhilipDrexlerjr., scenarij Anthony Vincent, "igrajo": Veronica Heart, Paul Thomas, Vanessa del Rio. Tommy Skupina 12. nasprotje katere člani so vodja, bobnar in pevec Janez Hvale, pevec Branko Lindič, basist Franci Kumer, kitarist Stanko Vrbec in klaviaturist Blaž Maselj, letos praznuje deseto obletnico delovanja. Kmalu bo izšla njihova peta kaseta z naslovom Tiha noč. Fantje so kaseto posneli v studiu Napoleon. Svetlolasi pevec Branko Lindič je povedal, da bo verjetno največji hit na kaseti prav naslovna skladba Tiha noč, vendar tudi v uspeh ostalih komadov ne dvomijo. Poleg kasete bodo fantje izdali tudi CD, na katerem bodo vse stare in nove uspešnice, in tudi trije venčki, najbolj popularnih skladb 12. nasprotja. Poleg tega bodo fantje posneli še dva video spota za skladbe iz prejšne kasete. Nato bodo prišli na vrsto video spoti za skladbe iz nove kasete. Sevedafantjenastopajotudi vtujini. Poleti so se kar nekajkrat odpravili v Avstrijo, kjer jih poznajo kot uspešen country band, vendar panaši sosedje radi prisluhnejo tudi njihovim uspešnicam. Konec oktobra se bodo fantje za teden dni odpravili vLondon v studio Sky Light, kamor jih je povabil Symond Chevs. Tam bodo posneli remikse za CD, kajti Symond je bil z 12. nasprotjem zelo zadovoljen. Skupina 12. nasprotje je edini spremljevalni bend pivovarne Union in na nastopih predstavlja Unionova oblačila. In kaj si mislijo fantje o zasavski publiki? "Zasavska publika je velik izziv za vse glasbenike, saj so Zasavci poznani kot zelo dobri glasbeniki in zdij o se nam super publika. Ta publika je poznavalska in ni napihnjena s kritikami iz medijev." Za vse oboževalke še naslov kamor lahko pišete, če si žel ite avtogram ali kartico fantov iz 12. nasprotja: Fan Club 12. nasprotje, Alenka Sever, Rusijanov trg 5, 61000 Lljubljana. Saša Grobljar Srednješolski žur Na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli v Trbovljah je bilo 28. oktobra zelo zabavno. Člani novinarskega krožka so z mentorji, še posebno velja pohvaliti prof. Majdo Majdič, pripravili še eno za nekatere bolj za druge manj zanimivo prireditev. Najprej so se po modni pisti sprehodili manekeni, ki so se predstavili v oblačilih Maxime, Pointa, Ajde, Bogo športa in Rašice. Med posameznimi izhodi manekenov so za glasbo poskrbele prvošolke in drugošolke. Prvošolke bolj zanima tuja glasba in so zato zapele pesem I swear, malo starejše drugošolke pa so zapele dve slovenski skladbici. Pod vodstvom Romane Srebot so plesale Anita, Romana, Polona, Stanka in Marjeta, ki so publiko zelo navdušile. Na citre je zaigrala Katarina Guzej, na katero so gimnazijci še posebno ponosni. Po končanem programu je bil na vrsti ples, kije trajal dolgo v noč (vendar ne predolgo). Za glasbo je skrbel Matej, zabavali so se vsi tisti, ki so resnično "trpeli" v šoli in so se morali znoreti. Folkloristi že vadijo Učenje je že zopet nekaj časa naš prijatelj, za sprostitev ekonmcev pa je tako kot že vrsto let poprej poskrbela prof. Nives Šerbec, ki je tudi letos organizirala pevske vaje in folkloro. Tako folkloristi kot tudi pevke že pridno vadijo in se pripravljajo na nastope, le nekaj deklet pri folklori potrebuje plesalce. Zato ekonomci, le korajžno, vpišite se k folklori in videli boste, da vam ne bo žal. S.G. Urša - miss ekonomske Urša Prvinšek, še ne petnajstletna ekonomka, ambiciozna kozo-roginja, ki je rojena 14. januarja, je po mnenju "vladarjev" ekonomske šole najlepša fazanka. Stroga komisija jo je proglasila za Miss ekonomske 94. Urša pravi, da ji je življenje in delo na ekonomski šoli všeč, le od začetka seje bilo malo težje privaditi na nov način dela in učenja. Vendar se je sedaj že vživela v srednješolski način življenja in prav rada pride v šolo, kjer se srečuje s sošolci in vrstniki, s katerimi se odlično razume. Urška ima tako kot večina mladih najraje pizzo, zraven pa spije sprite. Večkrat se vsede na kolo in se odpravi na kratek izlet ali pa skupaj s prijatelji igra odbojko. Veliko časa preživi s prijatelji, saj se z njimi najbolje razume. Urša še nima fanta, pa tudi kakšen domači ljubljenček ji ne dela družbe. Najvažnejši so prijatelji. Kadar je sama, posluša glasbo, kije odvisna od njenega razpoloženja. Kadar je žalostna posluša raznorazne balade, hitra glasba pa jo spremlja ob srečnih in veselih dneh. Včasih prelista tudi Zasavca, ki seji zdi prav zanimiv časopis. Tudi Urša bi rada - tako kot vsi mladi, končala šolo in se nato vpisala na fakulteto, čeprav trenutno še ne ve, kaj bi v življenju najraje počela. Zaveda se, kako je v današnjem času težko dobiti delo, zato se bo posvetila šoli in skrbela za lepe ocene. Saša Grobljar iS .......- — Saša Grobljar V živalskem vrtu Nekoč sem bil s starši v živalskem vrtu. Vedel sem, da ne smem krmiti živali z bomboni, smokijem in raznimi dobrimi stvarmi. Starša sta me opomnila pri vsaki kletki, da se to ne sme delati. Meni to ni zaleglo, kajti bil sem vesel, da lahko živali, kijih v naravi ne morem videti, vidim tukaj. Vse moje veselje se je končalo, ko mi je očka na glas prebral: Ne hrani živali z raznimi slaščicami! Nekaj časa je zaleglo. Ko smo prišli do slona, sem se spet vnel in ga hranil. Hranil sem ga zato, ker sem videl ostale ljudi krmiti slona. Vse skupaj se je končalo pri opicah, kjer me je zagledal paznik (ki seje sprehajal). Vprašal meje: "Kje imaš pa očka in mamico?" Pokazal sem na drugo stran. Paznik mi je rekel: "Nikoli ne hrani živali v živalskem vrtu, ker se bojim, da bi katera poginila." Boštjan Kotnik, 6. a Prva vožnja Pogledujem na volan avtomobila, ki ga moja mati tako spretno vrti. Nekega dne sem jo zaprosila, da mi pokaže, kako se varno pripelje do garaže. Mati seje dolgo branila, da bi me posadila na kolena in da mi pokaže, kako se vozi. Govorila mi je: "Kaj bi dejali policisti, če bi naju dobili? Le kako sem lahko tako neumna, da svojemu otroku puščam volan, čeprav vem, da tega ne smem?. Ko sem učila tvojo sestro voziti, mi je avto zepeljala med smreke." Vendar mi je kljub očitkom in stokanju popustila. Sedla sem ji na kolena in nekaj metrov sva zapeljali do garaže. Ker sem se materi izkazala kot dobra voznica, mi je povedala še vse drugo, kar je potrebno za varno vožnjo. Pojasnila mi je, kaj je sklopka, kaj je zavora, kaj je plin. Srečna sem bila, da sem jo pregovorila. A vendar sem storila nekaj, česar ne bi smela. Bojana Pavlič, 6. a Pobeg Med mojimi počitnicami sem spoznal prijetnega fanta. S tem nočem reči, da sem se vanj zaljubila, temveč, da sva bila dobra prijatelja. Povabil me je v kino, vendar mi mama ni pustila iti tja. Požvižgala sem se na njeno prepoved in si začela razbijati glavo, kako bi ji ušla. Naenkreat se mij e posvetilo: rekla sem mami, če bi lahko šla pomagat očiju v delavnico. Mama je kot majhen otrok padla na to najmanj sto let staro finto. Čez nekaj ur je imela telefonski klic zobozdravniške sestre, da ima pregled. Dala mi je ključ in kup nasvetov, kaj storiti v primeru nesreče. Na njene nasvete sem pozabila tisti hip, ko semj ih slišala, le ključ sem si varno spravila v žep kavbojk. Kmalu za tem je pozvonil zvonec. Na hitro sem še vzela denar in zaklenila vrata. Na koncu stopnic sem se previdno ozrla, če ni mamice kje blizu in že sva s fantom vzporedno šprintala po ozkih ulicah. Pred kinom sej e pa zibala mami. Kaj zdaj? Tedaj mi je prišla na misel neumna ideja, ki mi nikakor ni hotela iz glave. Jaz sem se sezula in v nogavicah švignila mimo mame. Moj spremljevalec seje pa previdno plazil po prstih. Končno sva prišla na cilj. Kupila sva karte in uživala celo popoldne. Na srečo je mama še malo nakupovala po mestu, tako, da sem prišla domov pred njo. S svetlobno hitrostjo sem se preoblekla v domače cape. Za vsak primer, da ne bi mami kaj izvohala, sem na veliko pribila plakat na vrata svoje sobe: Sem civilist in prosim, da se to upošteva!!! Kljub mojemu svetniškemu siju na glavi, je mama iz skrivnih virov izvohala, kje sem bila. Ana Perpar, 6. a Gozdna razstava V našem kraju smo priredili veliko razstavo o gozdu. Na njej smo videli živali. Vse živali so bile nagačene: lisica, divji prašič, divji zajec in mnogo drugih živali. Gospod Franc Lazar je naredil kopo. Zraven kope so napravili majhno barako. Obiskalo jo je veliko učencev. Nina Strmljan, OŠ Čemšenik Pri nas v šoli je bila gozdarska razstava. Prišli so si jo ogledat otroci in odrasli od vsepovsod. Otrokom seje zdel naj bolj zanimiv zajček, kije imel roge. Na razstavi so bila tudi razna zdravilna zelišča, pecivo in lovske trofeje. Zunaj pa so žgali oglje. Bilo je zelo zanimivo. Tadej Klopčič, 2. razred, OŠ čemšenik Kaj pomenijo šestošolcem nekatere "tuje " besede Reprodukcija - spominja me na produkcijo. Andreja - je popravljanje. Boštjan Atmosfera - je brezmejni prostor. Maja Kafra - je lonec; se mi zdi. Milada - je duh. Parola - so vesoljski delci. Špela Ana Kvalificiran - je žalosten, obtožen, samski, živčen. Danijela Estetika - povemo vse o človeku na znotraj. Nataša - je onesnaženost okolja. Jure Relativen - je pameten. Bernarda Diletant - je razgrajač ali po naše gauner. Damjan Šestošolci OŠ Ivan Cankar f — ) tfi°n /t Jjiuj.feaaii®©'?© Trbovlje - Plezalci AO PD Trbovlje so odlično nastopili na dveh tekmah za državno prvenstvo. V Pirničah in Domžalah je slavila Metka Lukančič, v konkurenci fantov pa je Vili Guček na obeh zasedel drugo mesto. Odličen šesti je bil v Pirničah Miha Golob in s svojim plezanjem dokazal, daje sposoben uvrstitev prav pri vrhu. Razplet tekme na nizki, vendar močno previsni in razgibani steni v Pirničah je bil v konkurenci fantov zelo razburljiv in nepričakovan. Po dopoldanskih kvalifikacijah je vodil Grom pred Gučkom in Mejovškom. Pričakovati je bilo, da bo enemu izmed treh reprezentantov tudi v finalu pripadla zmaga. Obrnilo pa se je drugače. Najvišje je splezal Škofjeločan Franci Jenstrle, ki se je za las uvrstil v finale, pa vendar na koncu zasluženo dosegel svojo prvo zmago. Za njim sta bila Guček na drugem in Mejovšek na tretjem mestu. Pri dekletih je v pretežni smeri dopoldan Metka za oprimek prehitela tekmice, v finalu pa so tri dosegle vrh smeri. Podobno kot pri dekletih v Pirničah, seje v Domžalah razpletlo v moški konkurenci. V finalu so Mejovšek, Guček in Grom dosegli vrh smeri. Dopoldan je bil na vrhu le Grom, oprimek za njim Guček, potem Mejovšek. Takšen je bil torej tudi končni vrstni red. Metka se tokrat ni dala pre senetiti in je v finalu prepričljivo premagala tekmice in splezala do vrha smeri. V nedeljo čaka plezalce zadnja, sedma letošnja preizkušnja za državno prvenstvo na steni v Ljubljani. Skupno zmago v seštevku si je pri fantih že priplezal Grom, za drugo se bosta pomerila Guček in Mejovšek. Pri dekletih prvo mesto še ni oddano, zanj se bosta potegovali Lukančičeva in Čufarjeva. Vili Guček NOGOMET Prvič Mešanovič Rudar - Solinar 1:0 (0:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 800, sodnik Šturm (Kranj), strelec: 1:0 Mešanovič (60). Rudar: Dizdarevič, Grešak, Tomše, Zaimovič, M.Kurež, Florjane, Mešanovič, Sotenšek, Holešek (Brundič), Breznikar, Jesih (A.Ranzinger). Solinar: Kapun, Kariš, Gabrič, Simič (Trajber), Omanovič, Prača, Veselko, Hvastja, Dikič, Dulaj, Ipavec. V derbiju kola pred katerim so vsi prisotni z minuto molka počastili spomin na v komaj 44-letu starosti umrlega bivšega trboveljskega nogometaša in trenerja Štefana Baša, so domačini povsem zasluženo premagali zelo dobrega tekmeca. V prvem delu številni gledalci niso prišli na svoj račun. Spremljali so lahko taktično igro na sredini igrišča v kateri pravih priložnosti ni bilo. Vratarja sta bila brez dela, saj so v najbolj obetavnih akcijah Breznikar, Dikič in Hvastja streljali mimo gola. V drugem delu je bila tekma veliko bolj živahna. Rudarje povedel že v prvem resnejšem napadu, ko C Holešek izvrstno zaposlil 19-letnega Mešano vica, ta pa je z bližine ugnal Kapuna in tako dosegel svoj prvi zadetek v Rudarjevem dresu. Takoj po vodilnem golu se je po dolgi akciji v priložnosti znašel tudi A.Ranzinger, a je streljal prek vrat. Gostje so imeli potem še kar nekaj priložnosti, vendar žoga ni nikoli prišla do mreže v vratih Dizdareviča. "Rudarji" so tako osvojili nadvse pomembni točki v boju za vrh drugoligaške lestvice. Za vodilnim Zagorjem in drugouvrščeno Ero Šmartno dve koli pred koncem jesenskega dela prvenstva zaostajajo le eno točko. Zaradi tega lahko pričakujemo ogorčen troboj za jesenski naslov. Kdo bo torej prezimil na vodilnem položaju? Moštvo iz Šaleške doline ali eden izmed zasavskih dnigligašev? S. F. Bleda igra Elan Krka Novoterm -Zagorje 0:0 Novo mesto, stadion Postovaldu, gledalcev 150, sodnik Vozlič (Kristan vrh). Elan Krka: Drkušič, Juršič, N. Primc, Cicman (Zarmida), S. Mesojedec, Kostrevc, A. Primc, Perše, Sever, Kroni, B. Mesojedec. Zagorje: Stankovič, Kurež, Haralovič, Hadžič, B novski, Kranjc, Šink (Barbek), Barič, Žlak, Petrušič, Grčar (Dornik). Nogometaši Zagorje so v Novo mesto pripotovali z jasnim ciljem - doseči svojo deveto zmago. Še kako se je poznala odsotnost graditelja igre Kerna (dva rumena kartona) in hitrega Poglajna (bolezen), vseeno pa so bili bližje zmagi kot domačini. Že v 9. minuti je tokrat zelo dejavni Šink za las streljal mimo gola, dve minuti kasneje pa je na strel Haraloviča izjemno reagiral domači vrata Drkušič. Potem sta imela priložnosti še Žlak, Še nekrat Šink in še enkrat Žlak, vendar pa žoga ni hotela v mrežo. Zagorjani so v 44. minuti ostali brezHadžiča, kije dobil drugi rumeni karton. Kljub neodločenemu izidu Zagorjani ostajajo v vodstvu, vendar pa so zasledovalci zbrali že enako število točk, tako da bo boj za vrh lestvice še zanimiv. P.M. Prigarani točki Napredek Domžale -Radečepapir 0:1 (0:1) Domžale, igrišče v špdttnem parku, gledalcev 400, sodnik McDowell (Lj), strelec Cetin (17). Napredek: Grešak, Škrabič, Završan, Tušek, Petkičič, Stevanovič (Bunc), Pipan, Matijašič, Vončina, Cvijanovič, Krajnik. Radepepapir: Kelenc, Kapušin, Stankovič, Čeč, Glinšek, Cetin, Trebše, Kačičnik, Guček, Pirc, Žganec, Tutič. Radečani so se popolnoma zasluženo vrnili s tokratnega gostvanja s polnim izkupičkom točk. Že v 17. minuti je Cetin zatresel mrežo gostiteljev in naznanil trd boj za zmago. Pozneje se je pokazalo, da dobre igre Radečanov v zadnjih kolih niso bile naključne, ampak plod trdega dela, saj so imeli Žganec, Tutič in Pirc v nadaljevanju igre še vrsto priložnosti. Domačini nikakor niso mogli razviti svoje igre, ker jih je Radeška obramba prisilila na igro na sredini igrišča in jim pravočasno onemogočala, da bi prihajali do zaključnih strelov. Tisti streli, ki pa so prišli mimo obrambe, pa so končali v rokah razpoloženega Kelenca. Sodnik McDowell iz Ljubljane je tokrat v Domžalah prikazal lekcijo kvalitetnega sojenja. F.Č. ROKOMET Razočarani iz Dobove AFP Dobova - Inženiring Šarbek 23:18 (12:7) Dobova, dvorana OŠ, gledalcev 700, sodnika Čeak (Lj) in Babič (Domžale). AFP: Macola, Dapo 1, Mojačinovič 7, Kekič, Voglar 1, Ogorelc, Žibertl, Glaser 5, Krajnc 2, Denič, Pavkovič, Stojakovič 6. Inžiniring Šarbek: Jere, Špelič 3, Dobravec, T. Kogovšek 1, Gradišek 3, Špende 4, B. Kogovšek 2, Mandelj 3, Verbajs 2, Peterlin, Trotovšek, Doblekar. Marsikdo je mislil, da bodo domači prvič v novi dvornai zmagali z lahkoto. Vendar pa ------------------------ atleti. EBMimllli Trbovlje - V Kostanjevici na Krki so izvedli tradicionalni tek Po ulicah dolenskih Benetk, ki se gaje med številnimi mladimi tekači udeležilo tudi nekaj odličnih dolgoprogašev. Odličen tek članov na štiri kilometre je dal novega rekorderja proge, to pa je zmagovalec Kejžar iz Ljubljane. Tudi drugouvrščeni Romeo Živko je tekel hitreje od prejšnjega rekorderja Vindiša. Franc Guzej je bil tretji, Cveto Ivšek pa 7. Med veterani se jePavle Kreže uvrstil na odlično drugo mesto, takoj za njim pa je v cilj pritekel še Bojan Kotar. Aleksandra Tomovič je bila v absolutni konkurenci tretja , med pionirkami pa je zmagala. Pri veteranih sta bila najboljša tudi Heda Kotar in Avgust Laznik. Najmlajši so se pomerili na progi dolgi 400 metrov, zmagala pa je Andreja Tomovič pred klubsko kolegico Svetlano Komljenovič. Pri dečkih sta bila Goran Mrazek 12. in Vubiet Misimi 14. Špela Gorjup je bila tretja med ml. pionirkami, Zečija Misimi četrta, Larisa Kuzmič šesta i n Maruša Eberlinc. Aleksand ra Tomovič je tekla na 800 metrov in premočno osvojila prvo mesto, Alma Bajramovič je bila 5, Maruša Misimi pa 11. Zadnjaletošnja atletska prireditev je bila v Brežicah, kjer so se na uličnem teku pomerili osnovno in srednješolci. Preko 560 tekačev je teklo na 2200 in 4400 m dolgi progi. Med pionirkami je bila najboljša Aleksandra Tomovič, njena sestra Andreja, Špela Gorjup, Zečija Misimi, Maruša Eberlinc in Larisa Kuzmič pa so se uvrstile od 20 mesta naprej. Prav tako sta se na mesta preko 20 med starejšimi pionirkami uvrstili Alma Bajramovič in Maruša Misimi. Bolj uspešni pa so bili člani saj se jeFranc Guzej uvrstil na drugo, Lovro Petrin na tretje. Cveto Ivšek pa na 7. mesto. Še boljši pa so bili veterani saj je Milan Kini zmagal, takoj za njim se je uvrstil Pavle Kreže, Bojan Kotar pa je bil četrti. Heda Kotar je zmagala med veterankami. P.K. J I " ———, Štart pionirske lige Trbovlje - Pod vodstvom Branka Gačnika se je že začelo državno pionirsko rokometno prvenstvo v južni skupini. Med letniki 1982 je po prvem krogu najuspešnejši Dol pred ZRC Rudarjem in AFP Dobovo. Kasneje se bodo v ligo vključili še dečki iz Črnomlja, Krškega, Sevnice in Radeč. V konkurenci dečkovletnika 1983 je trenutno v vodstvu ZRC Rudar pred Radečani in Dolani, brez tekem pa sta zaenkrat še ekipi Loke in Krškega. Dečki letnika 1980 bodo prve tekme odigrali to soboto. V Trebnjem bodo ob domačinih igrali še Sevničani in Krčani, v Trbovljah s pričetkom ob 9. uri pa ZRC Rudar, Dol in Radeče Papir. Poglejmo si še najučinkovitejše dečke po uvodnih tekmah. Med letniki 1982je v vodstvujovan (Dol) pred Obcržanom (ZRC Rudar) in Počučcm (Dol), med leto mlajšimi rokometaši pa sta doslej največ zadetkov dosegla Jurc Arlič (ZRC Rudar) in Blagotinšek (Radeče), takoj za njima pajeŠplajt (prav tako Radeče). S. F. » ........................... * Naj nogometaš Zasavja Drugoligaši so odigrali še eno kolo. Radečani so v gosteh osvojili obe točki, Trboveljčani so doma ponovno zmagah, Zagoijani pa so po dolgem času oddali točko. Pri Trboveljčanih je bi tokrat najboljši Holcšek, pri ZagorjanihBuovski, pri Radečanih pa seje tokrat najbolj izkazal Kolenc. Ocene: Zagorje - 9 kolo: 5 Buovski, 3 F. Krajnc, 1 Kurež; Rudar - 9.kolo: 5 Holešek, 3 Mešanovič. 1 Zaimovič; Radeče: - 9. kolo: 5 Kolenc, 3 Cetin, 1 Čeč. Skupaj: 27 Petrušič, 25 Kelenc, 23 Zaimovič, 19 Žibret, 17 Kačičnik in Pirc, 16 Holešek, 15 Drobne, 14 Barič, 12 Kern, 11 Stankovič, Uranič in Sotenšek, 10 Buovski, 9 Poglajen in Trebše, 8 Žganec, Cetin in Mešanovič, 7 B.Guček, Breznikar in Ahlin, 6 Hadžič, Ranzinger in Dizdarevič,5 Tutičin Haralovič,4 Florjane in Kurež, 3 Turšič, Kic, Kapušin, F. Krajnc, Gršak in Grčar, 2 Žlak, 1 D.Guček, Alič, Plazar, Čeč in Košak. ' Strelci :10 Petrušič, 8 Drobne, 7 Holešek, 4 Kačičnik in Poglajen, 3 Hadžič, 2 Žibret, Zaimovič, Žlak, Barič, Pirc, Cetin, Breznikar in Ranzinger, 1 Uranič, Barbek, Žganec, Mešanovič in Knavs. so Lilijani začeli podjetno in imeli v začetku srečanja vodstvo v svojih rokah. Po zapravljenem protinapadu in zastreljani sedemmetrovki Litijanov se je prebudil tudi reprezentančni vratar v domačih vratih Denič in domači so si začeli nabirati prednost. V drugem delu so bili Lilijani enakovreden nasprotnik vendar jim je v odločilnih trenutkih zmanjkalo sreče in poguma. Ob tem naj povemo še, daje sodnik Babič povsem podlegel enkratnemu vzdušju v prekrasni in izjemno akustični dvorani. Kljub temu pa bodo domači morali raznmišljati o prestavitvi klopi za rezervne igralce saj so le te neposredno pod tribuno na dometu navijačev. S. K. Borbenost da vedno rezultat Inženiring Šarbek - Slovan 14:18 (11:9) Litija, športna dvorana, gledalcev 700, sodnika Dolanc (KR) in Svoljšak (Šk. Loka). Inženiring Šarbek: Jere, Špetič 1, Dobravec 1, Špende 9, T. Kogovšek 3, Kolar 3, B. Kogovšek, Mandelj 4, Verbajs 3, Peterlin, Gradišek, Doblekar. Slovan: Franetič, Špur 3, Glavač 2, Bilbija 1, Počervina, Jerkovič 1, Papež, Novak 4, Podpečan, Kastelic 4, Peternelj 2, Horvat 1. Domačini so dokazali, da pred svojim vse številčnejšim občinstvom znajo zaigrati dobro in z borbeno ter disciplinirano igro v obrambi doseči lepo zmago. Začeli so dobro in imeli niti vse skozi v svojih rokah. Da pa prednost ni bila višja že ob polčasu, se morajo zahvaliti le sami sebi, saj so po dobro odigrani obrambi naredili preveč napak v napadu. Gostje so edinkrat na srečanju vodih v 12. minuti s 5:4. Domači so v drugem polčasu le uspeli izkoristiti odlične obrambe vratarja Doblekarja in napade tudi končevati z zadetki. Gostje so igrali slabo, nesojena Lilijana Peternelj in Počervina, pa sta pokazala le to, da jih domači ne potrebujejo. Domači bombarder Špende potrjuje odlično formo pred zasavskim derbijem, saj je ponovno izpolnil normo 9 zadetkov. Trener Kokalj je bil z igro svojih varovancev zadovoljen za sobotno gostovanje v Trbovljah pa napoveduje borbeno igro in zanimivo srečanje. Tokrat zanesljivo Rudis Rudar - Gorenje 17:14 (9:6) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 800, sodnika Krasna in Vodopivec (oba Ajdovščina). Rudis: Lipovšek, Podbregar, Medved 3, Fajdiga, Žibret, Vrbnjak 4, Kosec 2, Senčar, Čater 3, Čop 4, V oglar 1, Lesjak. Gorenje: Anžič, Čater 2, Krejan 2, Ocbirk 1, German 6, Ojsteršek, Plaskan 2, Krimčcnko, Oštir, Tome, Cvetko 1, Stropnik. Trboveljčani so tokrat zaigrali bolje, kot smo jih bih vajeni v zadnjih kohh, kar pa se je poznalo tudi na končnem rezultatu. Skozi celo srečanje njihova zmaga ni bila vprašhva vendar so po vodstvu s 15:9 nekohkopopustih. Naredili so dovolj napak, da so tokrat povsem nerazpoloženi Velenjčani le uspeh ublažiti poraz, kljub temu, da se je v domačih vratih odlično predstavil Lipovšek. B.K. Brez točk Fructal - Rudis Rudar 23:17 (13:12) Ajdovščina, dvorana Police, gledalcev 700, sodnika Rakovec in Humar (oba KR). Fructal: Race, Kovšca, Boršo 5, Pajntnar 3, Kurbanovič 2, Bodiroža 2, Leban, Miškovič, Likar 3, Krajnc 8, Deržek, Turk. Rudis Rudar: Lesjak, Medved 3, Fajdiga, Žibret, Vrbnjak, Kosec 1, Lipovšek, Senčar 2, Čater 4, Čop 3, Voglar 4, Mudrinič. Gostovanja v Ajdovščini so bila na parketu za Rudarjeve igralce skoraj vedno neugodna. Morda je bil kriv prav neugoden občutek, da so nekaterim igralcem popustih živci. V prvem polčasu je šla igra Trboveljčanov še v korak z domačini, v drugem delu pa se je domači trener odločil za drugačno obrambno taktiko, ki je krožnega napadalca V oglarja odrezala od zunanjih igralcev. Onemogočene so bile podaje na črto, zunanji igralci pa niso zadevali od daleč. Čopu so popustili živci, o sankcijah pa je že razpravl jala komisija rokometne zveze. B.K. Derbi Dolanom Dol - Radečepapir 24:22 (12:10) Hrastnik, športnadvorana, gledalcev 200, sodnika A. in J. Vereš (oba MS). Dol: Šuštar, Vidmar, Bekavac 5, Selak, Kranjc 4, Ule 3, Plevnik 2, Moljk 3, Špajzer, Raušl 7, Tauš, Logar. Radeče papir: Skušek, Potočnik. Doberšek 9, Rizmal 1, Rus, Zahrastnik 5, Belak, Oblak 5, Mlakar, Sotlar 2, Mitič, Kavšek. V zasavskem derbiju sta se v Hrastniku srečah ekipi Dola in Radeče papirja. Obe sta S.K. BSSfctesILjj® V Pragi na Češkem je minuli vikend potekal že 20. jubilejni karate turnir Bohemia cup. Udeležilo se gaje preko 250 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 držav. Večinoma so nastopile reprezentance, saj je bila to hkrati tudi ena zadnjih preizkušenj pred svetovnim prvenstvom, ki bo potekal drugi vikend v decembru v Maleziji. V karate reprezentanci Slovenije sta tokrat nastopila člana trboveljskega kluba Ida Dedič in Borut Markošek ter David Kranjc, ki trenutno tekmuje za mariborski klub WKSA. Ida Dedič je nastopila v težki kategoriji pri dekletih in izgubila dvoboj v 1. krogu z izidom 1:2.David Kranjc je v kategoriji do 78 kg izpadel iz tekmovanja v 2. kolu. Po odlični borbi je izgubil dvoboj šele v podaljški rednega dela borbe. Ekipa Slovenije, v kateri je tudi nastopil David, pa je bila v 1. kolu poražena od odlične Romunske ekipe. Borut Markošek je bil v kategoriji do 78 kg v 1. kolu prost, potem pa je zapored premagal tri nasprotnike. V 5. kolu je v borbi, ki je odločala o vstopu v finale, izgubil dvoboj s kasnejšim zmagovalcem te kategortije, v večernih urah pa je v borbi za 3. mesto gladko premagal nasprotnika iz Madžarske in tako na koncu osvojil odlično 3. mesto. Tudi s tem rezultatom si je Bortu Markošek priboril vozovnico za svetovno prvenstvo v Maleziji, kjer naj bi nastopil v srednji kategoriji, po besedah selektorja pa verjetno tudi v ekipnem delu v športnih borbah. Sam nastop Boruta na svetovnem prvenstvu je pod velikim vprašanjem, saj mora celotno finančno breme nositi matični klub. Ob težki finančni situaciji, v kateri se trenutno nahaja trboveljski karate klub, bo to zelo težko, razen če bodo posamezni sponzorji v Zasavju pripravljeni finančno pomagati in s tem omogočiti nastop zasavskega športnika na svetovnem prvenstvu. eznilc WLWk 1F Mitja Železnik se je z reprezentanco Slovenije udeležil evropskega prvenstva v šemi contactu (WACO). Na pot je reprezentanca odšla s kombiji. Zaradi težav z vizami so potovali namesto načrtovnih dveh, kar tri dni, kar je pustilo posledice na vseh tekmovalcih, saj so v Helsinke prispeli le en dan pred tekmovanjem. Tako so vsi naši tekmovalci izpadli že v prvem kolu, z izjemo Leskovarja iz Maribora, ki seje uspel prebiti do polfinala. Več uspeha so imeli tekmovalci kluba, ki so sodelovali na evropskem prvenstvu za dečke in deklice do 15. let, ki gaje organizirala organizacija WKA. Tekmovanje je bilo na Dunaju, kamor je tekmovalce z vozilom Rudnika Zagorje odpeljal g. Tekavčič. Na začetku tekmovanja so se bali, da bomo doživeli usodo reprezentance Slovenije, ker so naši tekmovalci, od katerih smo največ pričakovali, izgubili že v prvem kolu. Nato se je v kategoriji do 55 kg Jernej Grčar prebil med prve štiri, kar je kasneje uspelo tudi Darku Vukoviču. V medsebojnem dvoboju je Darko Vukovič zasedel tretje, Jernej Grčar pa četrto mesto. Po tekmovanju posameznikov je bilo še ekipno tekmovanje, v katerem so zagorski borci pokazali vse svoje znanje in osvojili tretje mesto. Za ekipo Pon-Do-Kwan Zagorje so tekmovali Miloš Rozman, Klemen Bližina, Darko Vukovič, Jernej Grčar in Andrej Brtoncelj. Minulo soboto so v manjšem avstrijskem mestu Deutsclandsberg (blizu mejnega prehoda Radlje) priredili tekmovanje v Kickboxingu. Navzoče so bile vse možne panoge le-tega: šemi contact, light contact in pa na pogled najzanimivejši in hkrati najnevarnejši full contact. V Deutschlandsbergu so tekmovali Igor Kalšek, Mitja Železnik, Boštjan Potočniki nSašo Miklavčičpod vodstvom trenerja Alojza Miklavčiča in dosegli naslednje rezultate: 2. mesto +91 kg Boštjan Potočnik, ki je po zmagi nad Miklavčičem izgubil v finalu z avstrijskim državnim prvakom, 3. mesto -81gk Igor Kalšek, v čigar kategoriji je zmagal lanskoletni vice svetovni prvak v full contactu in 3. mesto +91 kg Sašo Miklavčič. S.M. in S.B. srečanje začeli precej nervozno, tako da si nobena od ekip ni mogla priboriti kakšne občutnejše prednosti, rezultat pa je bil celo devetkrat izenačen. Tudi v drugem delu srečanja je bilo stanje ves čas izenačeno, vse do razburljivega finiša, pri rezultatu 23:22 za domače, ko so Radečani prišli do žoge inpreveliki želji* poizenačitvi napravili napako. Domačini so žogo prestregli in postavili končni izid. F.Č. Peti poraz Zagorje - Polje 15:28 (4:12) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 50, sodnika Besič (Dekani) in Gumbalač (II. Bistrica). Zagorje: Žerko, Bolte 5, Sedej 5, Klopčič 1, Čibej, Zupančič, Smole 1, Poglajen 3, Nedeljko, Lebar, Remic, Peško. Polje: Pavlič, Ilič 10, Cerar 2, Poje 9, BošnjakS, Šinkovec, Vračko, Zapušek, Zupančič 1, Čeman 1, Lukner, Ložar. Zagorjanke so v svojem sedmem nastopu zabeležile že peti poraz. Gostje, ki so v II. SRL v jesenskem delu zabeležile same zmage in prepričljivo vodijo na lestvici, so v Trbovljah prikazale vrhunski rokomet, posebej v prvem polčasu, ko so Zagorjanke gostujočo mrežo uspele zatresti le štirikrat. Vratarka Janja Peško je blestela v golu in ubranila nekaj zaporednih strelov Ljubljančank. V drugem polčasu so gostje tekmo rutinirano pripeljale do konca in zmagale z veliko prednostjo. Omeniti velja tudi slabo sojenje, ki je razburjalo tako domačo kot tudi gostujočo ekipo. KOŠARKA Še ena zmaga Zagorje - Starše 80:61 (40:34) Zagorje, dvorana OŠ Ivan Skvarča, gledalcev 83, sodnika Petek (Kočevje) in Slak (Lj). Zagorje: Čop 7, Murn, Poznič, Mlakar, Remic 5, Kofol 2, Koren 24, Kastiger 20, Kranjc 9, Omahne 13, Leskovšek, Ferjančič. Starše: Želj 11, Lukič 8, Meško 6, Maje, Prah 19, Vrečko 17, Jerič. Gostje iz Maribora so se predstavili kot fizično zelo močna ekipa z malo manj tehničnega znanja, kar so pokrivali z izredno agresivnostjo. Začeli so izredno hitro in vodili s prednostjo 4-5 točk do polovice prvega polčasa, kar so presentilo domačo obrambo. Trener Podlipnik je posegel po minuti odmora in napravil menjavo igralcev, ki so prinesli spremembo rezultata. Tako so tesno dobili prvi polčas. V drugem polčasu je domača obramba posvečala več pozornosti levičarju Prahu, ki je bil v prvem polčasu nerešljiva uganka. Zagorjani so bili še vseeno premalo agresivni, da bi lahko povečali razliko na več kot 5 točk. Do konca tekme je bil zmagovalec negotov, nakar je v igro vstopil še Kofol, ki je hitro vnesel borbenost in bolj poletno igro v napadu. V pičlih 5. minutah je bila tekma odločena in dobljena za 19 točk. P.M. ROKOMET Kadeti: Spot Rudar -Krško 36:13 (19:5), Kaj Dol pri Hrastniku - 19:10 (11:6). KOŠARKA Člani: Rudar - Hrastnik 81:55 (37:14). Kadeti: Iskra Litus -Celje A 75:60 (36:30), Iskra Litus - Domžale 70:77 (39:42), Rudar -Prebold 64:51 (32:21). Pionirji: ŽKK Maribor - Trbovlje 65:46 (33:17). Ml.pionirji: Iskra Litus - Sokol Zagorje 68:64 (28:14). MALI NOGOMET Pokal občinskih prvakov: Slovenka -Malo po malo dimnikarstvo Lepoša 4:11, Mizarstvo Krošelj -Iženiring Šarbek 4:5, Tinel - Izlake 3:2. Liga Zagorje -1. liga: Izlake - ŠD Mlinše 1 0:3, Intera - Šentlamber 4:5, Merli - ŠD Čolni še 1:6, Pizz. Ting Tangi - Malo po malo 2:2, Antimon Biljard - Buldožer 2002 M&M 4:6, Inžiniring Šarbek - Bistro Cerar 6:1 .Trenutni vrstni red: Inžiniring Šarbek 18 točk, ŠD Čolniše 14, ŠD Mlinše 1 13, Malo po malo 11, Šentlambert 10, Izlake 6 točk...Naj strelec: Vrhovec 21. II. liga: Jastrebi - Polje 5 varog 2:1, Avtomaterial AS -ŠD Prapreče3:3, Tapi - TE VE Varnost 0:2, Trgovina Čop -Zlatorogi 7:1, Jazbeci -Amadeus Condor 4:1, Izlake II - ŠD Mlinše 2 8:4.Trenutni vrstni red: Amaco - Amadeus 6 Condor 15, Polje Svarog 15, Jastrebi 14, Jazbeci 13, Trgovina Čop 10, Avtomaterial AS 10 ... Naj strelec: Drnovšek 19. III. liga: ETI EE-Behar 1:6, MagicBar- N1P Eurotrade 2:2, Gostišče Maček - Tirna 2:8, Gamsi - ŠD Prapreče 2 2:4, Geoss Trgovina Mojca - Garni hotel 4:1, Bistro Tina - Hors 3:2, Avto Mac - ŠD Mlinše 3 5:3. Trenutni vrstni red: Geoss trgovina Mojca 19, Bistro Tina 16, Magic Bar 16, Behar 15, ŠD MLinše 3 14, Tima 13, ŠD Prapreče 2 12 točk... Naj strelec: Riter in Kerin po 14. Liga Hrastnik: S. Friši -ŠD Čeče 5:0, Steklarna - A je to 3:2, Čvek - Juventus 2:5, Liljani - G. Texas 0:7, PP Hrastnik - TKI 5:0, A je to - PP Hrastnik 1:4, A je to-Steklarski frisi 5:3, ŠD Čeče - PP Hrastnik 4:2, Juventus - Steklarna 8:0, G. Teksas - Čvek 2:6, TKI -Ljiljani 0:5 b.b.Končni vrstni red: Čvek 31, Juventus 24, Gostilna Texas 24, A je to 22, Steklarna 19 (-1), ŠD Čeče 18 (-2), PP Hrastnik 17, Ljiljani 13, Steklarski frisi 7 (-2), TKI 0(-6). ŠAH 2. slovenska liga: Rudar -Branik 3:3 Jazbec - Zlatko 0:1, Zalokar - Krajnc 1:0, Kotnik - Jurišič 1:0, Skobe Lorger remi, Ulaga Košin 0:1, Dušak - Kocovan remi; Zagorje - Hoče 2:4 Hribovšek - Priš 0:1, Krajnc -Valenčič remi, Regancin -Krajnc 1:0, Bajraktarevič -Korže 0:1, Sešlar - Lavrenčič remi, Goršek - Babič 0:1; Velenje - Zagorje 3:3 Kristen - Hribovšek remi, Matko - Krajnc remi, Rajkovič - Regancin 1:0, Voglar -Bajraktarevič 1:0, Hudournik - Sešlar 0:1, Brumnjak - Goršek 0:1. Mesečni hitropotezni turnir Trbovlje - skupina A: Kotnik 11.5, Dro-bež 9.5, Skobe 8, Gala 7, Kuzmič 7, Novak 7, Tomažič 6.5, Kotar 6 točk... - skupinaB: Dušak8.5, Berčon, Kastelic in Jerman 5.5 točk. TENIS Teniški turnir LDS (Zas ten); Trbovlje -Zagorje 2:0 (Kotar, Murn : Grčar, Švagan 9:1; Hribar, Filipič : Brečko, Sešler 9:3); Hrastnik -Krško 1:1 (Jerič, Kreže : Janc. Janc 7:9; Anderlič, Planinc : Dušak, Kerin 9:6); Trbovlje - Krško 9:3 (Murn, Jerman : Dušak, Miloševič 9:3, Hribar, Kotar : Lah, Bizjak 9:0), Hrastnik - Zagorje 2:0 (Jerič, Planinc : Grčar, Švagan 9:0, Anderlič, Kreže : Brečko, Sešler 9:5); Trbovlje - Hrastnik 0:2 (Hribar, Murn: Kreže, Anderlič 8:9, Filipič, Jerman : Planinc, Jerič 2:9); Zagorje - Krško 0:2 (Grčar, Švagan : Bizjak, Kerin 6:9), Brečko, Sešler : Dušak, Miloševič 7:9). Vrstni red: Hrastnik 5:1, Trbovlje 4:2, Krško 3:3, Zagorje 0:6. D.G. z.m Minuli vikend je bilo v Hotinji vasi pri Mariboru že 3. mednarodno strelsko tekmovanje za nagrado Maribora. Poleg najboljših ekip iz Slovenije so nastopile še strelke in strelci iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Bosne, v mladinski in članski konkurenci. V posamični konkurenci je prvo mesto osvojil Rajmond Debevec s 691,4 kroga, drugi je bil Sašo Korbar s 687,6 kroga. To mesto si je zagotovil z najboljšim zadnjim strelom v finalu (10,7). Med ekipami je zmagala Madžarska s 1748, pred najboljšo slovensko ekipo A. Hohkrauta z rekordnim dosežkom 1741 krogov, 3. je bila Slovaška 1738 in na "šele " 4. mestu Olimpija s 1736 krogi. Ta odličen in odmeven uspeh v strelskih krogih, tudi zunaj meja Slovenije so dosegliSašo Korbar, Martin Strakušek, Oto Strakušek in kot rezerva Uroš Javorič. Naj omenim, da je bilo to tekmovanje letos prvič tudi v koledarju mednarodne strelske zveze. Uspeh članov so v mladinski kategoriji dopolnili Oto Strakušek s 4., Uroš Javorič z 12. in mladinka Gordana Jurič z 10. mestom. Jani Hren KEGLJANJE Rekord Petakove Rudar - EMO Etema 0:8 (2372:2547) Burja - Tkalčič 401:425, Sobočan - Grobelnik 381:401, Tušek - Lesjak397:402, Lopan - Šeško 403:419, Hočevar -Petak 391:457, Podlesnik -Kardinar 399:443. Svetovne podprvakinje iz Celja so z najvišjim možnim rezultatom premagale Trboveljčanke. Še posebej je blestela Biserka Petak, ki je v 97. lučaju izenačila dosedanji rekord kegljišča. V zadnjih treh poizkusih je nato Petakova zrušila še eno postavitev in končala z več kot odličnih 457 kegljih. Domača vrsta kljub visokemu porazu ni posebej razočarala. S. F. Nepričakovan poraz Dadas Rudar - Micro Data Link 3:5 (5 (5137:5189) Hribar - Lešnik 831:877, Burja - Sivka 837:886, Izgoršek - Klinar 863:856, Goljuf - Brglez 851:849, Novak - Vodeb 886:849, Stoklas - Salobir 862:872. "Borzniki" so nepričakovano na domačem kegljiču klonili v tekmi z ekipo iz Celja. Pri Dadas Rudarju sta še posebej razočarala najboljša igralca Hribar in Stoklas. Srečanje je bilo na sploh slabo, saj niti en kegljač ni presegel mejo 900 kegljev. Gostje so darilo izkoristili in povsem zasluženo domov odšli s polnim izkupičkom, ki se ga pred tekmo najbrž niti sami niso nadejali. S. F. ATLETIKA Uspešno na maratonu Trbovlje - 30. oktobra je bilo v Novi Gorici mednarodno tekovanje v malem maratonu na 21 km. V absolutno konkurenci je zmagal Trboveljčan Franci Guzej s časom 1 ura, 11 minut in 53 sekund, na tretje mesto pa se je uvrstil Hrastničan Milan Kirn. V kategoriji nad 40 let je bil Milan Kirn najboljši, na drugo mesto pa se je uvrstil Lojze Čarman iz Litije. Tudi Drago Matoh (Litija) je zmagal v svoji kategoriji. V kategoriji do 40 let je bil Trbo- veljčan Bojan Kotar tretji. Heda Kotar je bila med ženskami tretja s časom 1:37, 00. V teku na 10 km je bil med moškimi najboljši Lovro Petrin, Meta Rajšek pa pri ženskah nad 40 let prva. B.K. TENIS Litija - V soboto 19. novembra bo v dvorani AS turnir dvojic znanih slovenskih osebnosti športa, gospodarstva in politike. VIP SKI Open se bo pričel ob 10. uri, organizira pa ga Ginter Kržišnik. Promet ™zlr-"r.y - °y* *? *• p ovan: zaradi preiskan zaprli vrsto. Hrastnik - 29. oktobra ob 9.30. uri se je na regionalni cesti Hrastnik - Dol pri Hrastniku voznik V.J. iz Laškega z vozilom zaletel v obcestno ograjo. Ker je bil pod vplivom alkohola, se bo srečal s sodnikom za prekrške. Gozd Martuljek - 29. oktobra ob 11.00. uri je voznik R.R. iz Gozd Martuljka vozil po Ljubljanski cesti. V križišču je zapeljal na stransko cesto in zaprl pot vozniku C .H. iz Litije. Pri trčenju je nastalo za 120.000 tolarjev materialne' škode. Zagorje - 30. oktobra ob 20.30. uri je Litijan M.B. vozil po magistralni cesti iz Spodnjega loga proti Zagorju. Pri mostu na Savi je zavijal levo, v tem trenutku pa je nasproti pripeljal Zagorjan T.J. Pri trčenju je nastalo za okrog 300.000 tolarjev materialne škode. Ugotovljeno je bilo, daje bil M.B. vinjen, zato so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in ga poslali k sodniku za prekrške. Litija - 31. oktobra ob 17.55. urije K. A. vozil zaL.S. s prekratko varnostno razdaljo. Pri CM v Litiji je trčil v zadnji del vozila L.S. in odpeljal naprej, ne da bi oškodovancu nudil potrebne podatke. Nastalo je za 60.000 tolarjev škode, za kar bo K.A. odgovarjal pri sodniku za prekrške. Litija - 4. novembra ob 9.00. uri je voznik kolesa z motorjem Z.V. peljal iz Liberge proti Kostrevnici. Ob srečanju s tovornjakom na ovinku je zaradi neprimerne hitrosti zaviral. Padel je pred tovornjak in se lažje poškodoval. Zoper njegaje podan predlog sodniku za prekrške. Zagorje-4. novembra ob 7.05. uri je v križišču pri bencinski črpalki voznik tovornega vozila s priklopnikom S.V. pri zavijanju na glavno cesto zaprl pot voznici osebnega vozila K.T. na prednostni cesti. Pri oplazenju vozil je nastala manjša materialna škoda. Trbovlje - 4. novembra ob 14.54. uri je voznik osebnega vozila Č.I. na Nasipih pri zavijanju na glavno cesto izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem M.M. V trčenju seje M.M. lažje telesno poškodoval in bil odpeljan v zdravstveni dom. Trbovlje - 6. novembra ob 12.55. uri je voznik osebnega vozila M.I. v križišču na Trgu svobode izsilil prednost vozniku H.S. Pri trčenju je nastala precejšnja materialna škoda. Kradejo kot srake Trbovlje - Med 31. oktobrom in 3. novembrom je nekdo iz vikend hišice v Koloniji 1. maja odnesel ročno žago, kladivo, kuhinjski nož, dvoje klešč. To je ugotovila lastnica H.M. in obvestila policiste. Ti storilca še iščejo. Hrastnik - Iz gradbišča na lokalni cesti Hrastnik - Kal je neznanec ponoči 3. novembra odtujil 12 metrov dolgo plastično drenažno cev. Za storilcem zbirajo policisti obvestila. Trbovlje - Iz vozila Š.V., parkiranega pred blagovnico, je 6. novembra vlomil neznanec in odnesel avtoradio. Ribče -Iz parkiranega nezaklenjenega golfa, last Ljubljančana Z.D., je neznanec 7. novembra ob 24.05. uri odtujil zadnje police z dvema zvočnikoma. Policisti so opravili ogled, storilca pa še iščejo. Vinjen oče Sava - Zaradi vinjenosti se je 31. oktobra T.V. sprl z ženo T.S in sinom T.M.. Žena je poklicala UNZ Ljubljana OKC, ti pa so obvestili litijske policiste, ki so družino opozorili. Ob 22.25. uri jih je poklical T.V., češ da ga je napadel sin. Policisti so ugotovili, da seje sin le branil, ker gaje oče napadel. T.V. so odpeljali v ZD Litja in kasneje v UNZ Ljubljana. Naslednji dan ob 7.45. urije T.V. spet poklical policiste, češ da mu sin meče kamenje. Patrulja je ugotovila, daje T.V. sinu grozil z metlo in ga napodil od hiše, sin T.M. pa seje spet le branil. Še isti dan je T.V. pretepel ženo, ki je bila odpeljana v ZD Litija. T.V. bo predlagan k sodniku za prekrške, prav tako pa bo zoper njega podana kazenska ovdba. Vandalizem Zagorje - Ponoči 6. novembra je neznanec z ostrim predmetom namerno poškodoval osebno vozilo Golf, katerega je imel lastnik J.M. parkiranega pred Cvenk barom. Ker se je to že zgodilo, policisti intenzivno iščejo storilca. Rdeča Medija Izlake - V potoku Medija je 2. novebra občan opazil rdečkasto obarvano vodo in o tem obvestil policiste. Ti so na večih krajih vzeli vzorce vode in obvestili ribiško družino. Zaradi visokega vodostaja ni prišlo do pogina rib. Domnevajo, da je neznana snov pritekla v potok iz čistilne naprave Elektroelementa. Konji na cesti Mala Kostrevnica - Ker j e K.M. 31. oktobra brez nadzora pustil konjsko vprego pred stanovanjsko hišo, so se konji sami napotili domov. Na poti so z vprgo podrsali osebni avtomobil R4 last D.A. Materialna škoda znaša približno 40.000 tolarjev. Petarde Litija - Občanka j e 2. novembra ob 21.00. uri sporočila policistom, da na Rozmanovem trgu nekdo meče petarde. Patrulja je zasačila otroka K.A. in mu zasegla 16. petard. Zoper njegovega očeta sledi privedba k sodniku za prekrške. Ujel se je Šmartno - Policisti so 3. novembra ob 24.05. uri pripeljali na PP D.S. iz Polzele, prijavljenem v gostišču Majolka v Šmartnem. Bil je že dolgo iskan. Aufbiks JT Hrastničani so vročekrvni. 28. oktobra se 9 ga je napil M.S. in se veselil na Cesti L maja. Drugi dnevnik se je že zaključil in tamkajšnji prebivalci so mu z oken klicali, naj se raje tudi sam spravi v posteljo. Ker je grozil in razbijal naprej, so ga pomirili šele policisti. J|* Na Krsniških poljanah se je dan po vseh svetih polotilo K .A. Razbijal je po vratih in grozil K.E. So se mu prikazovali angeli? Modri vsekakor. JA Ko se je kazalec prevesil krepkeje čez ® polnoč, so neznani petelini na parkirišču pred Shake's barom glasno zakikirikali. Za spremljavo so razbijali po vetrobranskem steklu in prtljažniku parkiranega avtomobila. Oškodovani R.F. iz Zagorja še ne bo deležen kurje juhice, saj policisti še niso izsledili krivcev. JA Istega dne zvečer pa sta se dva premočno ® objela v planinskem domu Gore. M.D. in M.M. bo moral sodnik pojasniti, da se znanstva v planinah le ne sklepajo tako intenzivno. JA Tudi občutki M.V. in Č.I. bodo vzeli ^ nekaj sodniških ur. Ali mu bo uspelo izvedeti, zakaj je slednji pred lokalom Janez klofutnil prvega? JT Duhovi so obsedli tudi KJ. in še tri ® sotrpine, ki so si iz še neznanega razloga skočili v lase pred lokalom 3M. Morda ni naključje, da stoji lokal ob pokopališču. Knindža...". Slapovi Krke pa so res nekaj posebnega. Pravzaprav sami slapovi niso nič kaj ekstra. Slap Savica naredi na opazovalca veliko večji vtis. Tisto, kar je tu nekaj posebnega je park v svoji celoti. Nekakšen kanjon po katerem teče reka Krka. Ob Krki pravi mali pragozd. Bujne rastline, ki se bohotijo na vse strani, neokrnjena narava, prava mala starodavna vasica z mlinom (moram priznati, da precej zanemarjena) in bogatstvo podvodnega in nadvodnega živalstva. Okoli te oaze pa pusto, rjavkasto kraško grmičevje, ki se je naveličalo rasti že pred stoletji, češ, kaj bomo rasli mi tukaj gor, ko pa nas tisto grmovje ob Krki prekaša v svoji lepoti, bujnosti in še v čem. Ko premagaš veliko oviro, ki se ti nastavi v obliki vsiljive prodajalke domače travarice, si pripravljen na soočenje s Tarzanom. Cisto zares gre pričakovati, da bo iz tiste džungle skočilo kakšno pragozdno bitje. Poti v džunglo so lepo urejene. Sploh ne opaziš, da si prečkal Krko. Tik nad □ slapovi je polno majhnih otočkov in S1 v goščo skritih jezerc. Popoln kraj g za snemanje filma Vrnitev v Modro "S laguno part xx. JureNaaode Krka Ko odpreš turistični prospekt mesteca Tijesno, po novem Tisno, kjer sva bila z mojo drago nastanjena, ugotoviš da leži med dvema naravnima parkoma. To so Kornati in slapovi reke Krke. V redno ogleda, ni kaj. Na tem mestu se moram pohvaliti. Moja bistr oumna in zelooooo inteligentna glavica je takoj naredila majhen izračun. Gre pa takole. Obisk Komatov z barko stane po osebi petdeset mark. Za dva je to sto mark. Sto mark je 360 kun, pivo v trgovini je 3, 60 kun. En obisk Kornatov je enako sto pirov. S tem prima izračunčkom se izkaže, da Kornati odpadejo zaradi najinega proračuna. (Sto pirov pa tako ali tako ne spijem niti v enem letu). Torej - Krka, h ere we come. "Zašibava" do Šibenika in zavijeva pri tisti tabli, na kateri piše Knin 56 km. Dirjava proti Kninu in zavijeva pri tabli kjer piše Knin 46 km. Da na isti tabli piše Drniš 22 km, se nama ne zdi prav nič sumljivo. Rampa, ki je včasih preprečevala osebnim vozilom, da vozijo prav do slapov Krke je bila spuščena. Prijazen možakar pri rampi naju je lepo pozdravil in pokasiral sedemdeset kun za vstopnino. Vseeno boljše kot 360 kun za Komate, sem si mislil. Dvignil je rampo in oddrvela sva po cesti, ki je precej spominjala na cesto, ki vodi proti Dobovcu. Ne eni strani stena, na drugi strani prepad. Včasih je iz vrha zaradi gneče vozil avtobus. Sedaj je bolj ekonomično, da vsakemu turistu (ki so tu prava redkost) dovolijo vožnjo z lastnim avtomobilom. Odsvetovana je bila prevelika radovednost, "pa znate, neki zalutali Slapovi Krke Zagorjana - Florjana Zupana Flora, so lahko poslušalci Radia Slovenije poslušali več kot devet let v radijskih poročilih. V oddajah, ki so tudi njega samega izoblikovale v novinarja, s posluhom za gospodarstvo. In ko se je pred dobrim letom oblikovala nova oddaja na radijskih valovih - Poslovne informacije, je Florjan Zupan sprejel izziv in zagrizel v jabolko, polno novosti, pa tudi trdnega dela, saj zahteva od ustvarjalca in oblikovalca oddaje nemalo znanja in poznavanj a obsežnega področja gospodarstva, financ, borzništva. Poslovne informacije so urejene po desk sistemu, kjer se zbirajo vse poslovne informacije - tako iz domovine kot sveta. Tu se Flor spoprijema s številkami, spremlja gospodarske kazalce - dnevne, mesečne, letne - o uvozu, izvozu, dnevnih presežkih, dogajanjih na borzah... skratka številke, ki zahtevajo konkretno interpelacijo. To posebno delo, delo gospodarskega novinarja, zahteva nenehno sledenje dogodkom, vedno moraš biti "in", vedno pa moraš tudi bogatiti svoje znanje. Gospodarski Florjan Zupan napredek in nove oblike dela so povečale tudi zanimanje za svet financ, kije bil do nedavnega, vsaj v povprečju, med Slovenci omejen na bančno knjižico. Danes pa se vse več ljudi zanima tudi za drugačne oblike finčnega poslovanja. Prav zato je tudi nastala oddaja Poslovne informacije, ki je dnevno na sporedu ob 14.30 uri, na prvem programu Radia Slovenije. Oddaja zajema celoten spekter gospodarskega življenja - predvsem doma in tudi v svetu. Ta oddaja je tudi prvi gospodarski servis v slovenskem prostoru, ki dnevno pokriva vse gospodarske, finančne in borzne dogodke. Poleg osrednje Poslovne oddaje se na valovih drugega programa oblikujejo poslovne novice, ki jim lahko prisluhnete ob osmi uri. Florjan Zupan, ki je "v stvari", vidi pot Slovenije in njenega gospodarstva ter financ kot pravo. Seveda bo potrebno dokončati privatizacijo, ki bo dala trdne temelje za nadalj ni stabilni gospodarski razvoj. Še nekaj težav vidi pri obvladovanju inflacije, sicer jemnenja, da se z gospodarstvom pri nas ukvarjajo ljudje, ki imajo svojo vizijo, so dinamični in nenazadnje, imajo tudi znanje. Flor ogromno časa porabi za informiranje in drugače. Takrat se, sicer resen, nasmehne: "Tako kot večina povprečnih Slovencev; pozimi smučam, poleti plavam, zelo rad pa zahajam tudi v hribe, še posebej v domače -zasavske." Karmen Rajevec M Sredi Zasavja - v občini Zagorje - stoji grad, tako skrit in pozabljen, da mu nihče več ne ve pravega imena. Zadnjih dvesto let grad ni spremenil zunanje podobe, kar 246 let pa živi v njem ista rodbina, ki se je leta 1748 priselila iz Ljubljane. Današnji graščaki so že poldrugo stoletje brez podložnikov; ostajajo pa skoraj zanesljivo najstarejši fevdalni rod z neprekinjeno tradicijo, kar jih premoremo na Slovenskem. Graščaki včasih... Na gradove, graščine in zlasti na grajsko gospodo imamo Slovenci že kar vgrajen slab spomin, pomešan s klubovalnim prezirom do slehernega zatiralca in kajpak s tisto narodovo lastnostjo, ki jo eni imenujejo občudovanje romantičnega, drugi pa preprosto človeška zavist. Ko se nato na plodna tla pravljičnih podob o hudobnih graščakih (koliko pa je v pravljicah zares dobrih fevdalcev?) in trpečem tlačanu (včasih ga rešuje pogube le lastna pretkanost) usede vsa zveličanost šolske učenosti, postane slika minulih časov med mlajšimi generacijami kristalno jasna in razumsko utemeljena. Slovenec je bil stoletja kmet in podložnik, dvigal je upore ter se brezupno bojeval za staro pravdo, če mu že misel o odpravi podložništva in nacionalizacij i zatiralčevega premoženj a ni bila takoj spočetka uresničljiva. Fevdalec je bil neizprosen, povrhu vsega še tujec (Nemec, Lah ali Madžar), kot naročen predstavnik tistih treh sosedov, ki so si nas - okrog sto let po odpravi fevdalizma (1848), aprila 1941 - še enkrat razdelili medse. Samo še enkrat in tokrat zares zadnjič, j e šlo potem štiri leta iz ust partijskih komisarjev do src novodobnih kmečkih upornikov z rdečo zvezdo na kapi. In '45. res ni bilo nič več tako, kot je bilo. Bistroumni kulturovarstveniki iz vrst naroda - upornika, so s pretanjenim smislom za racionalnost zelo hitro dognali, da večina grajskih kompleksov že od davnega leta 1848 počasi, a vztrajno propada in da vseh po osvoboditvi pač ne bo mogoče dovolj ažurno preurediti v reprezentančne objekte. Na Dolenjskem - tej ugotovitvi primemo, razen utrujenega Otočca - ni ušel ognju domala noben grad. Ker je prišla svoboda prehitro, da bi mogli kaj prida poskrbeti za sanacijo tudi drugod po Slovenskem, so se v letu svobode lotili stvari na drugačen način. Ta ali oni, tuji ali domači graščakjekončal s prestreljeno glavo v breznu, večina se je še pred koncem vojske zapodila za umikajočim se sovražnikom, kdor pa je le predolgo vztrajal na svojem, je dočakal, da mu jenovaoblastodmerila kvadraturo novega domovanja, se razglasila za suverena na njegovi posesti, nekdanjemu podložniku pa pogledala skozi prste, ko je v zavetju noči trgal z grajskih oken dragocene zavese, snemal s sten dragocene slike in se s sosedom prepiral za kose grofičine spalnice. In naslednjega pol stoletja res ni bilo nič več tako, kot je bilo, ampak vsako leto za spoznanje slabše. V posmeh samim sebi so stali naši gradovi vedno bolj razgaljeni in ponižani, kakor v zadoščanju narodu trpinu in njegovim potomcem, rojenim v svobodni domovini - brez tujih in domačih zatiralcev. Medtem, ko se je dedni sovražnik rad spreminjal v onemoglega, upognjenega in škrbastega starca, je narodova sekira po mili volji klestilapo njegovem obsežnem gozdnem kompleksu, plevel in podrast pa sta si dala duška tam, kamor graj ski gozdar zdaj desetletja ni več zahajal. Da bi moglo biti kdaj kako drugače, kot smo se učili, ni bilo skorajda več misliti, saj so bili učinki vsega pogubnega iz preteklosti predstavljeni sodobnikom, kot na dlani. Kajpak so bile kdaj v zgodovini tudi izjeme, pa so naše predstave bolj kazile in jih je zato kazalo prezreti in ne ravno obešati na velik zvon. Tisto, da je slovensko razsvetljenstvo podprl eden najbogatejših fevdalcev na Slovenskem, baron Žiga Zois, v prvi uprizoritvi Linhartove Županove Micke pred 205. leti, pa da so igralski ansambel sestavljale skoraj same plemenite in poplemenite glave, je bila bolj igra narave. Prešern, da je prijateljeval zgrofomTurjaškim, ta pa prevajal njegove pesmi v nemščino, to bo gotovo odraz vinske vznesenosti. Še posebej, ker se Prešern menda ni nikjer počutil bolje kot na gradu svojega pivskega prijatelja Andreja Smoleta, dovolj dostojno vstran od javnosti, saj leži Smoletov grad Prežek pod Gorjanci sredi najbujnejšega protifevdalnega značaja dovolj zgovorno, da se je pri snubljenju graščakove hčerke zalomilo tako Matiju Čopu kot mlademu Josipu Jurčiču. Kaj pa bi, narodnjaka in kmečka sinova, silila hudiču v goste in si po nepotrebnem še bolj packala dobro ime. Ali ni dovolj slabega na tem, da si je nečimrni Ivan Tavčar v zrelih letih kupil za oddih kmečko graščino in da se je Janko Kersnik, o bog, rodil kar sredi ene od grajskih soban, četudi štiri leta po tem, ko je kmet prenehal biti podložnik. Ne, takih zgodb nismo radi poslušali in kar ušesa so nas zabolela, kadar je prišel v šoli na vrsto kak pesnik, pisatelj ali upornik, ki ni zagledal luči sveta v borni kmečki koči, se z neuslišano ljubeznijo pretolkel skozi kratko življenje in jetičen izdihnil ob še nepopiti kupici rdečega. Kajpak rdečega, ker j e pravemu Slovencu moralo vse belo že na daleč smrdeti; kot tujčev jezik, farovška kuharica in ščene grajskega oskrbnika. ...in danes Tako smo, z neomadeževano podobo naše stoletne upornosti ter neomajno vero v lepši jutri in še lepši danes, dočakali tudi dneve svobode in novih resnic, kijih moramo seveda šele odkriti in prav napisati, da jih bo - tako kot prejšnje - mogel prav razumeti. Pa se zdi, da je včasih stvar bolj zapletena, ko gre za gradove, graščake in še raje za nekdanj a graj ska posestva. Ko smo že mislih, da je z ostanki fevdalizma enkrat za vselej konec, se je z zgodbo o denacionalizaciji v našo zavest šele prav vrnilo spoznanje, da čisto vse plemiške rodovine niso izumrle, da so še bolj trdožive od njih rodbine poznejših neplemiških lastnikov grajskih veleposesti in da so bili vsi ti, hočeš nočeš, leta 1945 skupaj s posestjo vpisani črno na belem v zemljiške knjige, potem pa z rdečilom prečrtani kot sovražnik naroda in tistega, kar sodi zraven. Pa so sekončno po polstoletnem snu, molku ali odsotnosti, iz domovine spet znašli - kot prebujena Trnuljčica - sredi denacionalizacijskega postopka. In da bi bila ironija popolna, jih poleg posesti mikajo tudi nekdaj njihovi gradovi in graščine, kajpak, ne tisti v ruševinah, ampak oni redki, ki smo se jih zadnjih deset ali dvajset let vendarle usmilili in jim vdihnili nekaj življenja. Kako in kam z njimi, gradovi in graščaki, bo odločila oblast, kdo neki le. Brez nje odločitev ni bilo in jih tudi v bodoče ne bo. Tako je leta 1848 na Dunaju sklenila, da kmet poslej ne bo več podložnik, da pa bo graščak obdržal grad, pridvorno posest z najlepšimi in najobsežnejšimi gozdovi ter prejel od kmeta v obliki davkov še znatno odškodnino. Leta 1945 seji je zdelo tudi to preveč za graščake, četudi ta običajno ni bil niti potomec tistega iz leta 1848, ampak prej kak mestni ali kmečki imovitež, ki so mu denarci prinesli ključe propadajočih grajskih vrat. In zdaj, ko ima oblast tretjič v stopetdesetih letih opraviti z isto zadevo, razumljivo nebo oklevala, temveč našla edino pravo in pravilno rešitev, pa četudi bo ta, še v tretje, salomonska. m Podkum s Čopovino spomladi 1978. Edini z najdaljšim stažem Naše paberkovanje bi skoraj ušlo z vajeti, toliko smo naštevali in modrovali o Slovenčevem odnosu do gradov in grajske gospode. Resnično, ne enih ne drugih se zadnje generacije Slovencev nismo nikoli prav nagledale. Gradove in graščine, ki bi ne bili v ruševinah, lahko domala preštejemo na prste. Večina med nami pa bi mogla tudi brez oklevanja priseči, da v življenju še ni videla graščaka ali njegovega potomca. Graščak, ki bi še danes domoval v neporušenem gradu, kmetoval na nekdanji pridvorni posesti in preživel vse naštete ujme, ki so mu stregle po položaju in obstoju, bi veljal za slovenske razmere že kar za fenomen. Toliko bolj, ko gre za isto rodovino in isti priimek skozi devet ali več rodov, dve ali več stoletji. Zdrava pamet bi morala podvomiti, da po vsem povedanem pri nas še živi kaka taka korenina. Pri nas kajpada ne, ampak pri sosedih Italijanih, Avstrijcih ali Nemcih, kjer po gradovih ne manjka celo resničnih grofov in baronov, ki radi zaidejo tudi v kakšno posladkano televizijsko nadaljevanko. Pa vendar, graščaka s skoraj stoodstotno najdaljšim stažem na slovenskih tleh imamo karprednosom, tu sredi Zasavja, kjer fevdalna gospoda ni nikoli kaj prida stavila svojih domovanj. Prenekateri bo pomislil na dr. Mala z gradu Kolovrat, ki ga je pred leti najprej kupil, potem pa dvignil iz ruševin in na novo pozidal. Udeležencem slavističnih ekskurzij bo prišel še prej na misel vnuk pisatelja Janka Kersnika, ki gospodari na pristavi ob požganem gradu Brdo pri Lukovici. Grad je skupaj s podložniki kupil leta 1803 pisateljev praded Janez Burger in je v družinski lasti že nad 190 let, vendar tudi nanj nismo mislili. Morda Tuštanj nedaleč od Moravč, lahko pomisli poznavalec tistega konca, kjer Pirnatovi pred radovedneži ljubosumno skrivajo, menda še vedno razkošno, notranjost gradu. Tuštanj je v njihovi družinski lasti že od leta 1800, vendar prav tako kot požgani grad v Brdu v rokah iste družine z različnimi priimki. Grad, ki ga nameravamo odkriti, pa je tako skrit in tako malo znan, da se njegove nekdanje vloge dobro ne zavedajo niti najbližni sosedje in nekdanji podložniki. Našo pripoved o pozabljenem gradu, ali bolje graščini, bi najbrž morali pričeti takole: na obrobju vasi Podkum, na južni strani hribčka z župnijsko cerkvijo sv. Jurija, stoji starodavna kmečka domačija Čopov. Danes le malo izstopa iz gruče podkumskih domov in tudi pred kakšnega pol stoletja bi jo naključni obiskovaleckomajda mogel označiti drugače kot bogat, morda nekoliko bahat, kmečki dvor. Namišljeni popotnik skozi čas bi se moral vrniti še dlje v preteklost, da bi postal pozornejši do podkletnene, tedaj daleč naokoli edine trdno zidane in povrhu vsega še nadstropne hiše. Še pred dobrim stoletjem bi se zaman oziral po planjavah in iskal drugih domov in domačij. Razen Jurijeve cerkve, župnišča, mežnarije terČopovinebi mu pogled obstal samo na poljih, senožetih in gozdovih, a kamor bi mu segalo oko, skoraj vse bi bilo v rokah enega samega posestnika, graščaka iz hiše in rodovine Čopov. Kogarkoli bi vprašal po graščaku ali šentjurski graščini, prav vsak bi mu s prstom pokazal na Čopovo hišo in naš popotnik ne bi bil niti malo v zadregi, kamnaj stopi. Kot priča letnica na lesenem stropu ene od sob, nosi Čopova hiša svoj o sedanj o obliko in videz že natanko dvesto let (od leta 1794), domala nespremenjeno od temeljev vse do ostrešja. Še dlje kot zunanje podobe pa ta nekdanja šentjurska graščina oziroma dvorec Podšentjur ni zamenjala priimka svojih gospodarjev. Od 10. junijaleta 1748 stanujejo v dvorcu sedanji lastniki Čopi. Prvih sto let - do ukinitve podložništva (1848) - so bili še resnični graščaki in zemljiški gospodje peščici okoliškim kmečkim podložnikom, zadnjih sto petdeset let pa trdni posestniki na nekdaj graščinski pridvorni posesti, ki so jo poprej obdelovali skupaj s svojimi tlačani. In kakorkoli že časi niso bili naklonjeni graščakom in še manj nj ihovim posestvom, ki sojih pestile vseh vrst razlastitve, prodaje in razkosanje, se je dvorec Podšentjur prav po zaslugi svoje majhnosti in neopaznosti prebil skozi čeri in ujme minulih časov vse do današnjega dne, ko je še vedno obkrožen z dobršnim delom nekdanje posesti, sicer že poldrugo stoletje brez podložnikov, zato pa celih 246 let ali devet rodov v rokah iste rodovine. Ob vsem naštetem lahko tako mimo zapišemo, da na Slovenskem skoraj sto in en odstotek ni nobene fevdalne rodovine, ki bi neprekinjeno že poltretje stoletje domovala v svoji graščini. Čopi niso nikoli bili premožni fevdalci, prej bi jih mogli, med nekdanjimi fevdalnimi rodbinami, šteti za siromake. Nikoli niso premogli kakšnega plemiškega naslova, pa vendarjebilanjihovaposest vodena vplemiški zemljiški knjigi za Kranjsko v Ljubljani. Občevali pa so - tistih sto let, ko so bili graščaki - skoraj izključno s svojemu stanu primernimi okoliškimi fevdalnimi rodbinami, četudi so bili sami običajno najrevnejši in najpreprostejši med njimi. Vseskozi so se otepali z visokimi dajatvami, ki so jih s težavo izterjali od svojih podložnikov in iztrgali lastni pridvorni zemlji, raje so izgubljali kot kopičili, pa vendar znali vsakokrat najti dovolj gosposko in predvsem dovolj petično nevesto, da graščina in posest nikoli nista šli na boben. Dvorec Podšentjur - v uradnih zapisih bolj znani kot Šentjurska graščina - v ljudski govorici resda ni nikoli dosegel slave in veličine takih fevdalnih domovanj, kakor so bili na primer gradovi Gamberk, Medija, Bogenšperk ali Ponoviče, če ostanemo le v najbližnji okolici. Prav nasprotno - je skoraj povsem utonil v pozabo, tako da niti potomci nekdanjih graščakov ne vedo več natanko, kaj vse se je z njim dogajalo in kolikšna jebila njega dninjegova veljava. Šemanj gapoznajo drugi, četudi je dvorec v podobi Čopove hiše že dvesto let povsem nespremenjen, graščak pa še za pol stoletja starejši. Da bi mogli Podšentjur - tako kot pred 300 leti Valvasor - uvrstiti v vrsto naših gradov in graščin, predvsem pa končno vtisniti v zavest sodobnikov, odkrivamo v nadaljevanju z dvorca in Čopove graj skerodo vine kot zaveso debelo tančico pozabe in malomarnosti. se nadaljuje Boris Goleč se na površini blizu tisoč km2, število prebivalcev se bliža skoraj 12 milijonov, od 140 milijonov, kolikor jih sedaj šteje Ruska federacija. Prvič se Moskva omenja leta 1147. V mestu živi okoli 100 nacionalnosti. Dnevna migracij a prebivalstva šteje okoli dva milij ona Moskva, glavno mesto Ruske federacije, včasih pa Sovjetske zveze, je v zadnjih letih dosegljiva mnogo lažje kot nekoč. Ni treba iskati kakšnih posebnih dovoljenj, razen tistega, kdo te bo v času bivanja pri njih preživljal in pa seveda potni list. Letalo slovenske letalske družbe AA j e 21. oktobra dopoldan poletelo z Brnika povsem normalno. Bilo je domala polno potnikov, predvsem sodelavcev raznih slovenskih podjetij, ki delajo na raznih objektih v Moskvi oz. v Rusiji. Polet preko Maribora, Gradca, Dunaja, Bratislave, Varšave, Mlinska do Moskve, je trajal tri ure. Kakega lepega razgleda ni bilo, bilo je namreč spodaj gosto oblačno z dežjem. Ko smo na letališču Šeremetjevo II, ki je eno izmed sedmih moskovskih letališč, pristajali, so nas pospremljale kar precej goste snežinke. Letališče je veliko, promet pa ni tolikšen kot bi pričakoval. Kakšnih večjih problemov pri vstopu v državo na letališču, ni bilo, razen seveda pri nekaterih, kjer je pri kontroli še posebej piskalo zaradi prisotnosti kovin, lahko tudi kovancev ali česa drugega. Ko smo zapustili letališko zgradbo, se je promet zgostil in že kar v začetku smo bili priče nediscipline nekaterih voznikov motornih vozil. Na desni strani ceste več metrov visoke simboliziane tankovske ovire -križi. Do tu je nemška armada leta 1941/42 prodrla ob napadu na ZSSR. Takrat je bilo do Moskve še 17 km , danes je to praktično že mesto. V pol ure smo že v centru. Vreme seje že začelo izboljševati, sneg je ponehal naletavati, svetlikati seje že začelo. Povsod ogromna ravnina, nikjer kakšnih hribov, le visoke zgradbe dominirajo nad pokrajino, pa tu in tam kakšen dimnik. S široke ceste že od daleč opazimo številne stolpe in zvonike ter kupole znamenitega Kremlja. Vožnja med obema zgradbama KGB oz. Lubijanke, je povzročila določeno nelagodje, če se človek spomni, kaj se je v njih dogajalo vse do nedavnega. Povsod, levo in desno ogromne stavbe, palače, številni spomeniki, kulturne zgradbe z gledališči in muzeji. Vsega na kratko pač ni mogoče opisati. O mestu samem pa le nekaj podatkov. Razteza ljudi, v glavnem so to delavci, ki se vozijo na delo in z dela, pa tudi šolaiji, turisti le v manjši meri. Zadnja krožna cesta okoli Moskve šteje 122 km. Teh krožnih cest je, od najkrajše okoli Kremlja pa vse do zunanje, skupno sedem. Medsebojno se krožne ceste povezujejo z diagonalnimi. Mesto se razteza na sedmih gričih kakor npr. Rim. Premer mesta šteje več kot40 km, ker je ovalne oblike pa ponekod tudi do 65 km. (Nadaljevanje v prihodnji številki!) Tine Lenarčič Domala vsak Slovenec, pa še kdo drug pozna, vsaj po imenu legendarnega slovenskega alpinista, gorskega reševalca, vodnika, po poklicu železničarja, prvega alpinista, kije preplezal centralni steber v Triglavski severni steni (Čopov steber), Jožo Čopa (1893 - 1975) z Jesenic. Bil pa je tudi neprekosljiv dovtipnež ali kakor tudi pravimo "vicmohar". Na naših planinskih in alpinističnih poteh v Julicih smo se pogosto srečevali z njim. In to iz mnogih razlogov - planinskih, alpinističnih, pa tudi čisto človeških. V naši družbi se je vedno rad zadrževal, ker ponavdi tudi nismo bili "voherni". Po drugi svetovni vojni smo bili Trboveljčani kar dosti v Julicih. Če smo se srečali na železniški postaji na Jesenicah, je večkrat brez pomislekov stopil na vlak in odšel z nami, do izstopa postaje v Bohinju ali Mojstrani, včasih tudi s psom. V njegovi družbi smo se vedno nasmejali do solz. Ker je vedel, da smo doma med Mrzlico in Kumom, je povedal tudi materin nauk o tem, kdaj se bo oženil. Že vedeževalka Vahica mu j e prerokovala, da se ne bo kmalu oženil, da bo imel težave z ženskami in one z njim, da pa bo imel veliko prijateljev. Mama Marija je bila zanj še posebno v skrbeh, ker je zahajal v hribe, na plezarijo, skrbelo jo je tudi, kdaj se bo Joža oženil. Takole je modrovala in mu svetovala: "Ko že hodiš v hribe, pojdi še na Kum, tam dol od Ljubljane naprej. Ko se boš vračal s Kuma, se spustiod sv. Jošta navzdol po hribu v dolino. Z glavo se zaleti v prvo bukev, na katero boš naletel. Zaleteti pa se moraš s tako silo, da se bo vrh bukve zatresel. Potlej te bo že katera marala in vzela." Joža seje res oženil. V poznih letih, z Mojco. Nikoli pa ga nismo vprašali, če seje potem, ko seje zatresel vrh bukve pod Kumom. T.L. : čSafon M Cesta zmage 12 A, Zagorje, tel.: 0601/61 893 Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo trgovino v Zagorju, na Cesti 9. avgusta 31 (pri Cerkvi), tel.: 0601/61 721 in Vam nudimo veliko izbiro JEANSA, puloverjev, majic, jaken, itd. priznanih svetovnih proizvajalcev: * WIT BOY * LEVIŠ 501 * PEPE * CASSUCI bule rji (škornji) znamke: * Dr. Martens * Getta Grip Obiščite nas vsak dan razen nedelje: * na cesti zmage 12A, od 9-12 in od 15.30-19.30. ure * na Cesti 9. avgusta 31, od 15.30-19.30, ob sobotah od 9-13. ure. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje TeleforVfax: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! f — 'N (|IZ|) poslovalnico M€D€fi tel.: 0601/73 696 Nudimo: - OTROŠKO PODLOŽENO OBUTEV - DEKLIŠKE IN FANTOVSKE GLEŽNARJE - ŽENSKE GLEŽNARJE, SEMIŠ ŠKORNJE - MOŠKE GLEŽNARJE - OTROŠKE IN ŽENSKE GORE-TEX - TOPLE COPATE (figure) - USNJENO GALANTERIJO UGODNI PLAČILNI POGOJI! nad 3.000 SIT na 2 čeka nad 5.000 SIT na 3 čeke nad 8.000 SIT na 4 čeke ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABUENI! J “isss® VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tel.: 61 ois, 64 032,61 284 LENTI Madžarska 17.ll.94t PLIBERK Avstrija 25.11.94 Prijave in informacije: INTEGRAL ZAGORJE; tel.: 61 018. Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve: - organizacijo izletov in potovanj - prodajo letalskih in železniških vozovnic - prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo - prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah - prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah -prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. TRB0VLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 338, tac +386 601 26 220 Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. PRIKOLICO Adria z baldahinom in ostalo opremo, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 61-524. APN 6, prodam. Tel.: 26-652. AVTOMOBILIZEM MOTORJE od avtomobilov Y 45, 126 P, R4 GTL in Z 101, prodam. Tel.: 63-101. Z 101, reg. 8/95, letnik 79, prodam. Tel.: 26-652. RABLJENA in POŠKODOVANA vozila za rezervne dele odkupujem. Tel.: 63-101. IRMHURUMc MATEMATIKO in FIZIKO inštruiram. Tel.: 24-719. NEMŠČINO in FRANCOŠČINO inštruiram. Tel.: 73-719. za brezplačni mali oglas _ . . OMARO za dnevno sobo, § '■■■■■...................... ■ • prodam. Cena po dogovoru. Tel.: ^ 26-922 (od 7.do 15. ure). g .......................................... PET STOLOV, črno usnje, y ....................................... primernih za poslovne prostore, , prodam. Cena 250 DEM. Tel.: 3 Moj naslov:....................... 62-251. N PEČ, kuhinjsko, Kiperbusch, .................................... staro dve leti, prodam. Ogled možen po 16. uri, na naslovu: Drnovšek, Ul. talcev 32, Zagorje. HLADILNIK, 50 1, Gorenje, star 1 leto, cena 17.500 SIT, prodam. Tel.: 26-370. SOBNO KOLO, malo rabljeno, ugodno prodam. Cena 25.000 SIT. Tel.: 62-504, zvečer. STENSKO OBLOGO, smrekovo, cena 560 SIT/m2, prodam. Tel.: (061) 725-066. ŽGANJE, kvalitetno, domače, z brinjevo aromo, samo za 600 SIT, prodam. Tel.: 21-613. GARAŽO v Čečah, vel. 21 m2, cena 2900 DEM, prodam. Tel.: 44-458. DIVJA ROŽA (TV nanizanka), zadnja nadaljevanka, posneta na video kaseti! Naročila na tel.: 61-475. VODENJE POSLOVNIH KNJIG za obrtnike in podjetja. Tel.: 64-633, 62-380 in 63-481. Prodajate hišo, stanovanje, zemljišče. Oglasite se na tel.: 64-633, 62-380 in 63-481. (tsg) GALANTERIJA, SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA SANDI LUNAR CESTA ZMAGE 12A, tel.: 64 430 od 9-12 in 16-19, sobota 8-12 TRGOVINA NA DROBNO ZA DOM PRODAJA STAVBNEGA IN POHIŠTVENEGA OKOVJA varnostno okovje za okna, vrata, pritrdilni program FISCHER, varnostni program EVVA, ABUS, H00PE, CISA-ALARMI novo izdelava vseh vrst kjučev, TUDI ZA NOVE MODELE, MERCEDES, OPEL, BMW, VOLVO itd. MONTAŽA artiklov iz prodajnega programa TRBOVLJE Trg svobode I la, 61420 Trbovlje lel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 GOSTIŠČE Nudimo vam malice, kosila, prirejamo bankete poročna slavja... Skratka vse kar si vi zaželite. | Zagorje, tel.: 61 007 Gostišče Kum vas vabi vsakdan od 8.00- 23. ure _ %. ............M sČ 4F &. &4r.n ■> m-KK; - & <* s '//j4tVVv IDEO TRGOVIN E*V "•'»>•« *»• ZA6#B,E " ' "",0 1/6 1 5 7 5 .> ‘ <4v KT .• _ &. D flL O g o < EC m Z ul O Ul o o o KREDIT NA 4 LETA BREZ POLOGA; LEAZING NAS LET - POLOG 25%. Iskra SEMICON d.d. Gabrsko 12, TRBOVLJE; TEL.: 0601/24 155 razpisuje prosta dela na področju AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV Pogoj za sklenitev delovnega razmerja je končana VISOKA ŠOLA, tehnične smeri, lahko je začetnik. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, poskusna doba 4 mesece. Rok za prijavo je 8 dni, o izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po zaključnem razpisnem roku. Junkers-plinska ogrevalna tehnika za ekonomično ogrevanje in pripravo sanitarne vode • Stenski kotli od 8-24 kW - dimniški priključek ali prisilna vleka • Stoječi kotli od 12-240 kW - dimniška izvedba • Pretočni bojlerji od 5-16 1 • Neposredno ogrevani bojlerji od 120-290 1 • Posredno ogrevani bojlerji od 50-450 1 • Termostatski ventili za enocevne in dvocevne sisteme in ostala regulacijska tehnika Prijazno človeku in okolju 1fJUNKERS Bosch Gruppe Zastopstvo in veleprodaja: Robert Bosch d.o.o., področje Junkers, Ljubljana, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41 s§ii_ |WW/AV/.V.V.V.V.V.V.'.'.’.", NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 16.11.1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakaio: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Mesni diskont Vidmar, Dol pri Hrastniku 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Mesni diskont Vidmar, Dol pri Hrastniku 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Mesni diskont Vidmar, Dol pri Hrastniku Izžrebanci nagradne križanke 42/94 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku, Manca Bovhan, Cesta OF 5, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku, Staša Pikelj, Cankarjev trg 16, Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Čvek Dol pri Hrastniku, Karolina Hudi, Ulica talcev 1/B, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c,Zagoije, do 17.11.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 43/94: ŽIRAFA, ARAFAT, GOMORA, KANARA, AB, PRIZIDEK, LEVC, JAZ, PANIKA, CLAUDEANET, ZENON, AORIST, MAKARSKA, TRAP, AIR, PEHOTA, RUNO, GERETS, RIM, AST, DAO, ETAT, ■ UNA, ZI, AED, NAPALM, JURJEVKA, ANIENE, AFGANISTAN, KNIN, AON, KIANG, ATKA. gsfisic f (1411 DOL PRI HBASTNINJ frli krca NOB Ž Tekfiiu 0601/41157 * sveže svinjske polovice brez glive, nogice in sala zelo ugodno 398,00 sit/kg * za Martinovo gosi in race * poleg tega bogata izbira vseh vrst mesa Nudimo vam tudi vse vrste pijač po zelo ugodnih cenah: * buteljka Šipon 596,90 sit * pivo 77,00 sit m iiiee KRIŽANKA za MLADE PRIPRAVA ZA TKANJE KRAJ PRI LITIJI (SITULA) VULKAN- SKO ŽRELO OCVIRK ANTON ELAN. ZANOS MOŠTVA, POSADKE TENIŠKI LOPAR AVTOR: KARU DREMEL VRSTA PLESA SLOVENSKI FILM RUSKA POČITNIŠKA HIŠICA FIGURA, PODOBA KRAJNA ZAHODU NEMČIJE KUHINJSKA POSODA NAJDALJŠA REKA PIRENEJ- SKEGA POLOTOKA UŽIVALEC LEPOTE SLOVENSKI PESNIK (LOJZE) SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI NAJVEČJI OTOK V JADRANU PEVKA VRČKOVNIK VOJAK PODKOPNIK IZBRANA DRUŽBA GRŠKI KIPAR, -METALEC ■STREHA SVETA1 (IZ ČRK PRIMA) TRINAJST MANJ PET NAVPIČEN AU POŠEVEN IZKOP ZA ODPIRANJE RUDNIKA, ZA TRANSPORT IN TUDI ZA ZRAČENJE ODMEV, EHO MERILEC ČASA PISANA PAPIGA ŠPANSKI SUKAR (SALVADOR) POKRAJINA V SEVER. ZAHODNI GRČIJI GRŠKA PESNICA DVANAJST MESECEV LOVEC NA KAČE OTOK OB ZAHODNI OBAU IRSKE 11 Uganka 1 . Spomladi dišim poleti hladim, jeseni redim, __ _ Uganka 2 OVEN Tarejo vas problemi, zato je čas, da napravite nekaj ključnih sprememb. Pri delu boste precej nemotivirani, zaradi vsega tega bo trpel partnerski odnos. Št.: 15. BIK Odprite se ljudem, ki vas razu mej o, vendar ne dramatizirajte. Vaš odnos s partnerjem bo harmoničen, saj vam bo partner v veliko oporo. Št.: 27. DVOJČKA Lotili se boste marsičesa, a le malo stvari vam bo uspelo dokončati. V delu boste našli zadovoljstvo, od partnerja pa ne zahtevajte vse za nič. Št.: 25. RAK Sklepali boste nova poznanstva in ne boste pretirano obremenjeni s tem, kaj drugi pričakujejo od vas. Vendar se potrudite, da ne boste razmišljali le o sebi. Št.: 10. LEV Varujete se pretiranega egoizma in ne razmišljete le o lastnem ugodju. Zanimala vas bo umetnost, ki vas bo inspirirala pri vsakdanjem delu. Št.: 19. DEVICA Ne oklepajte se stvari od katerih bi se morali že zdavnaj posloviti. Bodite bolj odkriti do sebe in priznajte, da vaš trud po neodvisnoti, kaže ravno nasprotno. Št.: 7. TEHTNICA Delali boste več kot običajno, a rezultati ne bodo vidni takoj. Ne bodite nezaupljivi, če boste znali poslušati partnerja, boste zvedeli marsikaj o sebi. Št. 30. ŠKORPION Vaše razpoloženje bo povsem neodvisno od vaše okolice. Osredotočeni boste predvsem na sebe, zato partnerjevih potreb ne boste opazili. Št. 8. STRELEC Zadrževali se boste bolj v krogu starih znancev ter se trudili, da bi se s partnerjem ponovno zbližala, kar vam ne bo najbolje uspevalo. Št. 15. KOZOROG Naporno obdobje je pred vami, a iz izkušenj se boste marsikaj naučili. Računate lahko na pomoč sodelavcev, pogovor s partnerjem bo ohranil vez med vama. Št.: 3. VODNAR Posvetite se študiju, saj bo le tu potekalo vse tako, kot si želite. Dobro bi bilo, da se v tem obdobju ne bi preveč zaprli vase in se predali malodušju .Št.: 19. RIBI Včasih ste preveč popustljivi do sebe in drugih. Bodite bolj odločni in izpolnite svoje znanje s področja na katerem delate. V čustvih boste zadržani. Št.: 50. Rešitve križanke za mlade Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - V Revirskem muzeju si lahko do jutri ogledate razstavo starih fotografij pod naslovom Utrinki sprememb v Rrevitjih v zadnjih sto letih. Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RS H v Šuštarjevi koloniji. Izlake: V Medijskih Toplicah je razstavljena slikarska razstava. Predstavljena so izbrana dela udeležencev Ex Tempora Art Javor 94 in Ex Tempora Art Kum 94. Slikarska dela bodo na ogled do 14. novembra. Litija - V restavraciji Mona Lisa je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta MegličaizŠmartnegapri Litiji. STALNE RAZSTAVE H rastnih: Ce sta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositerne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spominskega značaja, na skoraj 400 žrtev vojne, Id jo dopolnjujejo predmeti in fofodokumentarno gradivo iz tega časa. O NARKOMANIJI Hrastnik - Društvo za kakovost življenja v Hrastniku vabi v petek, 11.11. ob 18. uri v sejno sobo DD Hrastnik na okroglo mizo o narkomaniji. Pogovorili se bodo s pisateljico gospo Marinko Fritz - Kunc in zdravljenim narkomanom. Predstavila bosta pekel, ki ga preživljajo uživalci mamil. Spregovorili bodo tudi o težavah mladostnika, ki so povezana s pričetkom jemanja mamil. Vabijo mladostnike in odrasle - starše, učitelje, zdravnike... GLEDALIŠČA Trbovlje - ZKO Trbovlje bo v četrtek 10. novemnbra organizirala dve predstavi za nižjo stopnjo osnovne šole od 1. do 4. razreda. V okviru osnovnošolskega abonmaja se bo predstavilo Prešernovo gledališče iz Kranja z delom Špeckahla na kahli. Zagorje - Jutri, 11. novembra ob 19.30 uri, v DD gostuje Prosvetno društvo Mlinše z igro Domen. Zagorje - V DD bo v četrtek, 17. novembra ob 19.30 uri 2. gledališka predstava. Gostovalo bo Mestno gledališče ljubljansko z delom E. Fliserja: Stric iz Amerike. KONCERTI Trbovlje - V DD Pihalna godba Trbovlje organizira v petek, ob 19.30 uri, 2. abonmajski koncert. Izvajali bodo ameriško glasbo. Športne prireditve NOGOMET Hrastnik: Stadion, nedelja 13.11. ob 13.30 uri: Zagorje -Drava (2. SNL). Radeče - Stadion Radeče, nedelja 13.11. ob 13.30 uri: Rade čepapir- Steklar (2 SNL). Martinovanje Gore: - Planinsko društvo Dol organizira martinovanje v soboto, 12.11 ob 19. uri. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel Vedrina. Trbovlje: - V Gostišču Klek vas vabijo v soboto 12.11. ob 19. uri na martinovanje. Za popestritev bo poskrbel DuoKalimero. - V Gostišču Brin vas vabijo prav tako v soboto 12.11. ob 20. uri na Martinovo gosko. Igral bo ansambel Duo Jack. Kisovec: - V restavraciji Marela vas vabijo v soboto 12.11. ob 20. uri. Igral bo duo Hip hop. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. I nformacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) V eterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 11. do 17. novembra je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Tel.: 74- 123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/ 329-290. Petrol:V Hrastniku je odprto v soboto od 7. do 13. ure, nedelje in praznike imajo zaprto, v Trbovljah je odprto ob sobotah od 6. do 20. ure, nedelje in praznike pa od 7. do 13. ure. V Zagorju odprto sobota, nedelj a in prazniki od 7. do 13. ure, na Izlakah je odprto v soboto od 7. do 13. ure, nedelje in praznike imajo zaprto. V Litiji je odprto vse dni od 7. do 20. ure, v Radečah paje odprto v soboto od 7. do 16. ure in nedelje od 7. do 13. ure. JiEv °JE 1. -/. NE BOM TE PUSTIL SAME - Pop Desing (1) 2. -2. MARIJANA - Miki Šarac (4) 3. -4. NA SVIDENJE-Rajskih 5 (3) 4. - 5. VRNI SE - Tanja Zajc-Zupan 1 Stojan Auer (2) 5. -1. VZEMI Sl-Zasavci (5) 1. -1. BABY COME BACK - Pato Banton (3) 2. - 3. HEY N0W - Clndy Lauper (5) 3. - 5. ITS A RA!NY DAY - Ice Mc (2) 4. -/. ALUVVANNADO- CherM Crow (1) 5-4. BUCK HOLESUN- Soundgarden (4) 1 I U— • s i o * 1 a 5 • 1 ni o 1 2 ? | Glasuje m zal I 1 Moj naslov: I * | G^ovarja^o^pi^^n ranasic^RadoTrbov^Trg svobode 11^61420 Dbov$e KANAL 10 09.00 KORISTNE INFORMACIJE,12.00 SATE-LITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM snenr« 1911 1004 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00MLA-DINSKIPROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM P08E9EUEK 14,11,1994 09.00 kORLSINif IN- FORMACIJE. 1Z00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFOR-MACUE.20.15KONTAK-TNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM -•.•.v v.v.v.v.'.*. v. v. v. v. v»v»XvXeX 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM toron.ii.iw 09.00 KORISTNE INFORMACIJE 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFOR-MACIJE.20.15REZERVI-RANO ZELEN A DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali SNOOPV LIVE ali DA-NNY PREROKUJE, 21.15 j^EUTNKIPROGRAM ««»19.11.1994 10.001 NI OR M ATI V N A ODDAJA, 1030 VIDEO-BOOM 40 - GLASBENA ODDAJA,11.15PRISPEV-KI LOKALNIH TV POSTAJ 10.00 PONOVITEV INFORMATIVNE ODDAJE, 20.00 VIDEOBOOM 40 -GLASBENA ODDAJA, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJ A,21.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ, VIDEOSTRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00, V PONEDELJEK OD 6.00 DO 20.00. RADIO TRBOVLJE 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.450BVE-STTLA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO šaro«, n.«« 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA,14.30ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SER-VISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACDE IN POVABILA, 16.450BVE-ST1LA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00TEDEN JEZA NAMI. 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO miK1S.11.1,94 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA,19-OOSLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.4506VESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19-OOSLOVO 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.4508 VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.4SOB VESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO FoTkA tor tako Kdor išče, ta najde. VICI ZA V VICE Sposojeno iz BBS Zajec in medved Zajec je z mitraljezom prišel k medvedu. "Medved, teci okoli drevesa!" "Ne bom." "Ratatatata." "Takoj bom zajec." Medved teče, zajec pa spet reče: "Medved zlezi na drevo." "Ne bom." "Ratatatata." "Takoj bom zajec." Zlezemedved na drevo, zajec pa ukaže: "Medved, pokakaj se!" "Ne bom." "Ratatatata." Medved se pokaka, zajec spet ukaže: "Sedaj pa pojej drek!" "Ne bom." "Klik, klik, klik." Pa zajec reče: "Saj bom jaz, medved." Astronavti Amerikanci so v vesolje poslali vesoljsko ladjo. Astronavti pa so bile tri svinje in Polde. Iz zemeljske postaje pa komandant ukazuje: "Svinja številka ena! Preglej zračni pritisk, količino goriva in opazuj hitrost ladje!" "Razumem," odvrne svinja številka ena. "Svinja številka dva! Izmeri temperaturo izven ladje in izmeri količino radioaktivnosti!" "Razumem," odvrne svinja številka dva. "Svinja številka tri! Posnemi vse vesoljne planete in satelite ter opazuj sonce!" "Razumem," odvrne svinja številka tri. "In ti Polde!" "Da komandant?" "Ti nahrani svinje in ne dotikaj se ničesar!" Policaji Komandir PP pošlje dva policaja na pošto in jima reče, naj se čim prej vrneta. Pa so minile tri ure, ko sta se vrnila na postajo. Pa jih komandir vpraša: "Kje za vraga pa sta hodila toliko časa?" "Komandir," reče prvi, "ko sva prišla do pošte, sem izstopil iz avta, zaprl vrata, ključ pa pustil v avtu. Pa sem razmišljal, kaj naj storim. Tako sem vzel kos žice, jo malo ukrivil, jo nekako porinil pod steklo in izvlekel gumb ter odklenil vrata." "Odlično. Kaj si pa ti delal?" je vprašal drugega. "Jaz sem pa sedel v avtu in govoril: "Levo, desno, levo, desno." r----------------------------------\ doiod iuf|oso,\ :snqo>j j zaf :z erfueSn •tiireiqef :j it>]ui;hp) NV3V TIVOVN ‘OJL33 ‘VNIMH I | ‘BldH^HSVlTTVaVm^aSCHIPIVd^HN | | ‘V33 ‘13JLS3 ‘OIV1 ‘3d3 ‘1333NS ‘Nil 'VDVG i ‘3NOV3VN ‘H3dONAl bz mpiB/un V._______________________________J V petek, 4. novembra, na prvi pogled dan volilnega spopada, se je v Slivni nad Vačami sestala Redakcija jetrnic. Ker javnost ostaja slabo obveščena, kdo ji bo županoval prihodnja leta, smo sestavili neuradno listo tistih, ki naj bi se potegovali za vašo naklonjenost. Redakcijajetmic kljub skrivnosti v večini stranknapo veduje, da ji je uspelo zbrati znatno višji odstotek kandidatov kot bo odstotek volilne udeležbe. Hkrati svečano prisega, da se v decembru razpusti, če bi volitve pokazale, da med tu zapisanimi imeni ni tudi vseh štirih prihodnjih županov naših. % ^Redakcija jetrnic Ta mi žu?anoval (NE) Bol Gabrijel Brezovar naj bi bil kandidat SNS za zagorskega župana. Vrsto let je siva eminenca zagorskega nogometa; zanimivo, da v tej sezoni igrajo brez tujcev. Že pred volilno tekmo je bilo moč videti majice z njegovo podobo. Andrej Dolšina naj bi bil kandidat SKD za župana Zagorja. Vseskozi prvi mož stranke, sicer pa edini veterinar na izlaški postaji, ki je tehnik. Likovnanagnjenjasproščavizdelovanju nabožnih podob, pionir prepeličarstva v teh krajih. Aleksandra Forte naj bi bila kandidatka SDS S za trboveljsko županjo, podporo pa naj bi ji dali tudi SLS in Zeleni. Nesojena direktorica Radia Trbovlje dela v muzeju, redno se pojavlja v pismih bralcev, blizu staji umetnost in Ciper. Leopold Grošelj naj bi bil kandidat ZLSD za hrastniškega župana. Pred časom je govoril o neodvisni kandidaturi, vendar se je premislil. Župan že sedaj, prej poslanec, uradnik, predsednik zbornice... Na volitvah vajen zmag in porazov. Miran Jerič naj bi bil kandidat LDS za hrastniškega župana. Eden najbolj molčečih poslancev v slovenskem parlamentu. Prej občinski urednik in funkcionar, v delovni knjižici še žig TKI Hrastnik. Pozna dobre štajerske vinograde, dober košarkar in tenisač. Mirko Kaplja naj bi bil kandidat LDS za litijskega župana, podprla pa naj bi ga tudi ZLSD. Župan je že sedaj, njegova ljubezen je zgodovina Slovencev, predvsem partizanščina. Bil je socialist in vseskozi zavarovalničar. Karkoli se v Litiji zgodi, je zraven. Aljoša Kinknaj bi bil kandidat LDS za župana Trbovelj. Prej je bil demokrat, nekaj let je že prvi mož slovenskih rjavih premogov. V njegovem direktorovanju naj bi se zgodila velika reorganizacija rudnikov in zapiranje malih. Doslej politično malo aktiven. Ginter Kržišnik naj bi bil samostojni kandidat za župana Zagorja. Ukvarjasezavtomobili,predvsemavtovleko. Zaljubljen v slovenski zimski šport, predvsem smučarske skoke. Priredil je nekaj teniških turnirjev z bolj ali manj znanimi politiki in športniki. Rihard Majcen naj bi bil kandidat SLS za zagorskega župana. Pred nekaj dnevi je bil še direktor zagorskega IGM. Doslej imel vrsto funkcij, jev vodstvu občinske skupščine. Dolgoletni pevec že nekaj časa vodi mladinski pevski zbor Vesna. Janez Malovrh naj bi bil kandidat ZLSD za župana Trbovelj. Že vrsto let direktor Cementarne; tistega trboveljskega podjetja, ki ima najmanj denarnih težav. Zadnja leta najpogostejša tarča Zelenih, ki mu očitajo sežiganje odpadkov v cementamiških pečeh. Marijan Manfredo naj bi bil kandidat SDSS za župana Zagorja. Zdaj je v prometnem ministrstvu, prej župan Zagorja, direktor Elektroelementa in Rudnika, avtor združevanja gradbincev. Na državnozborskih volitvah je zbral malo glasov. Brane Milinovič naj bi kandidiral za hrastniškega župana. Nekateri govore, da naj bi bil neodvisen kandidat, drugi, da kandidat Republikanske zveze. Pred leti je že bil hrastniški župan, potem pa direktor največjega hrastniškega podjetja, Steklarne. V času krize je moral prepustiti mesto mlajšim. /čfo Rudi Napret naj bi bil kandidat SLS za župana Hrastnika. Eden redkih tamkajšnjih čistih kmetov je poslanec v hrastniški skupščini in strankarski funkcionar. Najglasnejši nasprotnik pri raznoraznih peripetijah z odlagališčem Unično. Dubravka Oberžan naj bi bila kandidatka SKD za trbovelj sko županjo. Rudarjenje je zamenjala za uradniško službo: na občini skrbi za prostor in okolje. Njena politična biografijaje še dokaj kratka. Milan Palatinus naj bi bil eden od dveh županskih kandidatov litijskih desnih strank. Nekateri ga uvrščajo med socialdemokrate, drugi v ljudsko stranko. Pred mnogimi leti direktor Usnjamje v Šmartnem, zdaj samostojni krznar v Ponovičah. Simon Pikovnik naj bi bil drugi kandidat desnih strank za župana Litije. V SKD že od začetka. Zanimiveje, da je na prvih volitvah v slovenski parlament - za zbor občin - izgubil proti takratnemu socialistu Janezu Lukaču, ki je danes siva eminenca desnih strank. Nace Steferlnaj bi bil samostojni kandidat za župana litijskega. Samostojni podjetnik je že dlje časa politično aktiven, je podpredsednik litijske skupščine. Bil je v stranki Zelenih, po razcepu v njej se ni odločil za nobeno strujo. Matjaž Svagan naj bi bil kandidat LDS za župana Zagorja, podprlanajbigaZLSD. Je eden najmlajših županov v Sloveniji. Formalni predlagatelj JanezaDmovškananaj višje politične položaje, lani v anketi Radia Trbovlje najbolj priljubljen Zasavc. PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa: kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše: 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu: popust za tako jšnje plačilo; možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja: pri kraji ali mučen ju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka: turistično zavarovanje za potovanja v prostem času. Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu: dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; enake pogoje zavarovan ja za posameznika kot za podjetja. Ig zavarovalnica triglav d.d. STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Končno popolno in sodobno zavarovanje ! Celje - skladišče D-Per 6/1994 Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Naši varčevalci so nam zaupali in vložili svoje certifikate v pooblaščeno investicijsko družbo LB Maximo i MAKSIMA! družba za up rav Ijanj e : Vpisovanje se bliža kontu. Samo še nekaj dni bodo sprejemali na okencih LB Banke Zasavje d.d. Trbovlje certifikate za Maksimo 1. POHITITE! Istočasno že poteka tudi vpis v Maksimo 2. Tudi pri certifikatih z vami LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. c NAROČNINO BOM PLAČEVAL: roti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)