Št. 25.
V Trstu, sredo Ti. junija ISSO.
TVcjij V.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
I
„EDINOST" Uhaja v.sak > sfjo i c-na za v.^i leto j« * «1.1. « kr., «a polu luta 1 «1.1 »0 kr., fetrt iots 1 rM. M kr, — Za oinanlU, kakor tu.li tu pnrlanltt Se plaihije ca navadno tristopnn vrstn: ti k-, Je so tiska 1 krat, JI, ?« se tiska 3 k at, S« f« se tiska 3 k at. Za vefj« frke pri prm torti. Pri rel!krnt«ni tiskanji Je cena v primeri manj*«.
Naročnina n:ij pnlilja iipruvnllttu (feduta Romam Rokopisi iir.ii po|i'1in>> w<lnn«ti *» ne vr»'»jo. —■ Pmumziio koli, v lliiznvlci, v fikeilnji in M. Mngflak-nl rg.
10U,. —Vho ilriig'i umlnilivu. — Ntifranktrana pUma s>' nu aprrjamajo, rilk« so dobi raj o po 10 kr. r okolici: Na Opjiuali, na 1'rnM-ku, v Ilir-
Vabilo na naročbo.
Čestito gospode, ki so naročeni le na polu lota našega Časnika, vljudno vabimo, naj mu tudi vprihodnjo svoje pomoči ne odtognd.
Novo naročnike prosimo, naj se blagovoli hitro oglasiti, da ho mogoče določiti Število tiskov i liste o pravem času razposlati.
Mnogo naročnine imamo še tirjati; prosimo tedaj vsacega, kedor še ni plačal za prvo poluletje, naj se podviza.
Rodoljubom, kateri so nas doslej blagoduBno gmotno i duševno podpirali, izrekamo srčno zahvalo ter jih h krati prosimo, naj bodo nam tudi še odslej podpora v trudapolnom narodnem delu.
Spomenica državnega poslanca dr. Vitezica naućnemu ministru.
Mnogokrat smo užo govorili o istrskih Šolali i pri tem poudarjali, kolika krivica se godi hrvaškemu narodu, kateremu silijo laški i nemški jezik v srednje i ljudske Šole, za pravo odgojo hrvaškega ljudstva pa se je od Stadijonovih časov već opustilo nego storilo. Za laščino so imeli vladni možje toliko skrbi, da so se celo vasi i mesta polaščila Avstriji na veliko škodo, pa v velik prid irredentarstvu, katerega bi na Primorskem nikoli ne bilo, da ga niso dojilo šole I gosposke. I za hrvaško ljudstvo, kedo se je brigal za to? 0110 je bilo paria, vsak pritepin ga je smol dreti i mu ukazovati.
Priobčili smo o tej zadevi tudi govora gosp. Nabrgoja i dr. Vitezica v državnem zboru, katera oba sta živimi barvami slikala, kako krivično se dela se slovenskim i hrvaškim preld-valstom na Primorskem.
* Naša Sloga« jo priobčila spomenico, katero je poslal državni poslanec dr. Vitezič naučnomu ministru o istrskih šolah, i mi spolnjujemo le svojo dolžnost, ako javno izrekamo, da jej popolnem pritrjujemo. Iz njo posnemamo to le:
Vala PrevzviSenost!
Ne spuščam se v to, kar sem v raznih prilikah o istrskih šolah govoril v visokoj poslanskej zbornici, predočiti hočem Vašej Prevzvišenosti le one mere, katerih bi so imela visoka vlada poprijeti, da se obstoječe napako odstrane.
To mero bi bile;
I. Nemlka gimnazija v Pazinu bi se morala stopoma pohrvatiti iz razlogov, katere sem navel v svojem govoru 28. aprila 1880.
Obrazi i as vojaškega živenja.
I. STREŽAJ.
(Dalje).
Tudi dobri častnik se zamisli, a ne pridene ne ene besedice več k navadnemu govoru. Isto tako tudi njegov strežaj. Ali sta se bolj pogostoma srečevala s pogledi, ki so pomenjali: teško li je, to vem. Vojak se jo obotavljal pri svojem delu, da se le dalj časa zamudi, i da se te dni odškoduje za britko slovo. S prva se mu delo ni nič prav odsedalo, potem je očividuo navlasč počasi delal, nazadnje pa počenjal, kakor da bi brisal prah po čistili mižali i stolovili, ali bolj pogostoma; ves vtopljen v otužno svoje misli, mahal je s cunjo sem ter tja, i so ne doteknol ničesa. Častnik je mej tem postajal sklenenimi rokami pred zrcalom, v katero se je odbijala podoba njegovega vojaka, opazoval očmi njegove korake ter se ugibal njegovim pogledom, upirajoč hlastno obraz in oči v strop, kakor bi ruzmišljen bil. Uospod poročnik, sinem otiti? — Le bodi. — 1 vojak je šel. A precej se je čulo iz sobe. — Hodi sem — 1 vojak seje vrnol. — Zapo-veste še kaj ? — Nič — Hotel sem ti le reči... nič, nič; naj bo na jutri, le hodi. — I morda ga je le pozval, da ga vidi, i ko je Videl v drugič odhajajočega, upiral je dalj časa oči v vrata, skozi katera je odšel.
Napoči nazadnje dan loćitvc. Častnik je sedel doma aa mizo priprtim vratom nasproti. Polu ure Se in imel je priti vojak
S tem bi država prav nič ne trosila, ampak z odpadom pripravljalnega tečaja bi na loto l.r»00 gld. prihranila.
Na tej gimnaziji bi se imela uvesti Italijanski i nemški jezik kakor zapovedana učna predmeta, i prav to bi so moralo storiti na gimnaziji v Kopru za slovanski l nemški jezik.
II.	Realne lole.
V Istri jo višja realka v Piranu z italijanskim, i nižja realka v Pulji (vojaški zavod) z nemškim učnim jezikom.
Slovanskih stanovnikov je dve tretjini v Istri, a nemajo ni enega tacega zavoda.
Ta nepristojnost bi se tedaj morala s tem poravnati, da se ustanovi ena slovanska realka.
III.	Kavtifna loln v Loli>iju,
Ker je ta šola v mestu, kder so većinom govori hrvatski, i ker je največ učencev, ki jo obiskujejo, hrvatskega naroda, zato bi se morali nekateri predmeti učiti v hrvaškem Jeziku. Naj se ne očita, da nemarno učnih knjig v tem jeziku, ker je v Bakru na naš način urejena navtična šola, v katerej se izklju-čivo hrvaški predava. Potrebne knjige bi se lahko odondod dobile.
IV.	UfiteljUe v Kopru.
Hiša, v katerej je umeščeno, morala hi se popraviti, ker je velika nevarnost, da se razruši, poškoduje na telesu, ali celo usmrti učitelje in učence. Če pa to ne bi kazalo, naj se sezida nova, ali najine druga.
Kar se tiče učne osnove, morali bi se glavne predmete, ker se tu goje učitelji za italijanske, slovenske i hrvaške šolo, učiti v vseli treh razdelkih Štirih tečajev v materinem jeziku v razno razdelke vpisani učenci.
Zdaj se glavni predmeti uče v nemškem jeziku i to progresivno tako, da so v četrtem tečaju razen vorozakona in materinega jezika uče vsi predmeti, celo pedagogika, v nemškem jeziku. Taka uredba je v jasnem nasprotji z vsacim pedagogičnim načelom i namenom, kateri so morali imeti pred očmi oni, ki so zavod napravili za odgojovanje učiteljev ljudski h šol.
Učna osnova bi se morala tedaj, kakor som uže omenil, tako promeniti, da se glavni predmeti v vseh štirih tečajih uče v materinem jeziku posameznih učencev.
Razen tega bi so morala preklicati mlnisterska naredba, katera zahteva, da morajo vsi učitelji in učiteljico na Primorskem napraviti preskusu jo iz nemškega jezika.
Eden, ali dva učitelja več i dosegel bi se zaželeni cilj; to bi toliko bilo koristno, da bi se na vcčl trošek, okoli 2000 ghl. ne mogel ozir jemati.
Temu nasproti pa bi odpadlo več troSkov, ako se pohrvati pazinska gimnazija,
V.	Žensko gojiife v Gorici.
Tu bi se moral napraviti hrvatski oddelek, ker se gospiee
poslovit se ter otiti. Pušil je častnik i spuščal kvišku dimne oblake ter razmišljen gledal, kako so se leno i vrtinčasto kvišku ulekli, dokler se nijso zgubili v zraku. Kadilo se mu je v oči, ki so mu jele solzeti, a on jili je zdaj pa zdaj z dlanjo obrisal, vendar čudeč se, da so solze tako debele, kakor da hi se res jokal. Prlsojeval je vse to le dimu, hotel je zatretl mehkočutje, zatajiti ga samemu sebi, vreči na smotko vse, kar je zadevalo srce. I mislil je... To se ve da, saj sem moral tega pričakovati 1 Zakaj bi tedaj žaloval? Mar nijseiu vedel, ko sem ga vzel k sebi, da ga ne bodem mogel obdržati na veke? Mar nijseiu vedel, da traje služba le pet let? I da ima la človek svoj dom, polje, družino, kder je rojon, kder je vzrastel, od kodar je odšel žalosten, i kamor se vrne vesel? Baš bi hotel zahtevati, naj ostane pri vojacih, radi mene; Bedak sem! Bil bi sebičen ... Ne, saj sern uže! Katera hvaležnosti vez ga veže name? Kuj sem mu jaz storil dobrega? Kaj mi jo dolžan on? ohl veliko, za Boga! Saj sem bil ž njim vedno le neotesan i surov! Saj stojim vedno le pred njim, kakor verosodnik, pačilo jaz! Kri imam tako, kaj hočem! Zabadava je, jaz nemam besed, da bi mogel razodeti čutila ... Pa kaj, saj jih ne smem razodeti. Ali, vendar pjkazal hi se mu rad bolj človeškega. Sedaj odhaja. Odhaja domov k nekedanjemu poljskemu delu v nekedanje živenje; s Časom izgubi vso vojaške navade, pozabi vso, svoj polk, svoje tovariše, i svojega častnika. Pa kaj temu? Da je le zadovoljili. A jaz, ga hodom mogel jaz pozabiti? Koliko časa še mine, da se navadim novega obraza, da se mi ne bode več zdelo na jutro, ko se zbudim, videti ga pred seboj vsega v poslu tam v kolu, tiho, ti ho, skoro nepremakljivega udržavati si sapo, da me ne zbudi pred
hrvaških roditeljev in pripravljajoče s« za učiteljice hrvatskih šol, ne sinejo siliti, da se uče v tujem jeziku. Dubrovnik, kder je tak zavod v hrvatskem jeziku, preoddaljen je od Istre i zato se ne more pričakovati, <ia bi se od tam dobivale potrebne učiteljice za Istro. In v resnici so se doslej le tli učenke s Primorskoga — vse tri z otoka Krka — pri zavodu v Dubrovniku vpisale, kar je, kakor vsakdo vitli, skoraj nič.
Deželni šolski svet je M. marcija t. I. št. 18(1 objavil k rajnim Šolskim svetom, tla je na goriškem učiteljišči toliko učenk, da se vse učiteljske službe na Primorskem lahko pokrijejo, i da ne bodo več priporočal prošenj za državne stipendije.
To utegne velj.itl za italijanske in slovenske šole, ali za hrvatske gotovo ne moro veljati, ker za te Se ene preskušeno učiteljice ni.
VI. Ljudske i meUanske hle,
Vladni predlog o državnem proračunu navaja statistično podatke, po katerih je v Istri 17tf ljudskih šol.
Sistcmiziranih učiteljskih mest jo bilo l.'J izpraznenih in 11 z učitelji brez preskušnje začasno providenih.
Zarati silno potrebo je bilo 47 šol začasno napravljenih, pa po istem predlogu jih še mnogo treba, i prav tako treba So :iOO učiteljev. Ta izkaz nujno zahteva, da popravi vlada zanemarjeno, da vse moči porabi, da se šole v Istri kakor hitro mogoče povzdigno na število, predpisano v šolskih zakonih.
Ker je italijanski jezik kakor učni jezik skoraj v vseh ljudskih šolah uveden, ker jo v Istri le ena trirazrodna, pa nobene višerazredne slovansko ljudske šole ni, zato so jo treba prizadevati, da se tam, kder je večina prebivalcev Slovanov, uvede slovanski jezik kakor učni jezik v ljudske šole, ter da so višerazredne šole po potrebi, i tudi katera meščanska šola ustanovi.
H koncu si osvobodiijem še to pristaviti, daje izpolnjitev pod št. I izražene želje, namreč postopna preustroj i to v nemške gimnazije v Pazinu v hrvaško, najpotrobniši i nnjnujiiiši korak, pred vsem ozira vreden.

Zadnja nemška straža.
V dopisu od Adrijo je prinesla praška »Politik« to le: «Radovanje i znamenja zvostobe in udanosti Češkega bratov-skega naroda mej cesarjevim potovanjem po deškem i Moravskom so našla živ i navdušen odmev pri vseh južnih Slovanih od Dravo doli do Kolora! Vsi naši časniki jako sočutno govore o tej dogodbi in jej prilaščujejo veliko politično pomembo ter izrekajo upanje, tla bode boljše. Na Celic smo vedno obračali svoje oči, oni so bili nam vzor i horilci pred nami, njih reč je
časom. Kolikokrat ga bodem še probudivši se, klical po imenu? Toliko let društva, pobožno udanosti, iskrene službe, pa videti, kako ti sedaj odhaja kar meni nič, tebi nič. Ali, to je naša služba, tu no pomaga niči Udati se moramo!
Kak fant! Kako srce 1 Ako sem kedaj na poti, ko me je mučil trud, peklo sobice, prah mi sapo zapiral, malo postajal ter obračal okrog oči, tla zapazim kile malo vode, precej se mi je prikazala čutara ter mi nek glas dejal: Hočete li piti, gospod poročnik? Bil je on! Ukral se je natlhoma iz reda, hitel po vode... daleč morda, Bog ve kam; hipoma bil zopet tu, ves zasopen, potan, truden, ter se primuznol tlo mene i Čakal, da bi poželil vode. Ako sem kedaj na polji zadremal v senci kacega drevesa, i mi je solnce s časom jelo sijati v obraz, precej je roka ali zataknola veje, ali raztegnola šator, ali položila tri ali štiri torbe drugo vrh druge, ali obesila na puško plašč, i solnce mi ni nagajalo več. Ćegava je bila ona roka? Njegova, vedno njegova. Da smo le dospevali na postajo po šest, — sedem — osem-urnem poti, razpeli Šatore, uže ga ni bilo več, i jaz išči ga, zovi ga na glas po polji: Kile tiči, i Bog ve, kam jc zagazil butec, i tako se ne ravnil, i naj mi le pride, uže ga obdelam, i tuko naprej. Za trenotek pozneje sem ga videl, kako je prihajal od daleč ves zgrbljen pod butaro slame, neenakim korakom, skakajoč, kričeč na desno i le\o na vsacega, ki mu je bolel iztrgati pest slame, spotikajoč se ob šatorovih vrveh, skakajoč čez grmovje i jame, gazeč po torbah i na solncu razgrnenih koSuljah, i spotikajoč se ob spavajočih. Dospevši <Io mene, motal je slamo na tla, /dihal globoko, brisal si pot z obraza ter govoril ves prestrašen: Gospod poročnik! čakati ste me ino-
i krivica ne zida, ampak podira. Le v krščanskem načelu, v ljubezni d«. bli/nje^u, tedaj v ena kopra v m »sli vseh nar^lov ima \\-trija srečno i slavno bodočnost; ako bo hodila druga pota, plen bode sosednjim državam i ti.- nesreče, to upanje gojimo, varovali jo t*ido po'teni, zvesti državljani, ne pa «Triester Zeitung ki 4- vel«* i napenja, kakor Iti zastopnica bila kate-
i.....:m-ga naroda, ali vsaj strank«', pa koga zastopa ona ?
Neinškc^a naroda v Trstu i na Primorskom ni veliko, pa Se ta je tli) mala miren i S|ov;uiqm prijazni. Zastopnica j-- nekaterih iz lteicha i Švice privandranih Nemcev, ki v svojem napuhu nemaju i ne morejo imeti srca za Avstrijo, toliko manj, ker so ptujci; zastopnica je nekoliko druzih vekačev i bahačev, katere bi pa lahko na prste prešteli. To so listi ljudje, ki v svojej puhlosti i podlosti delajo nemški most na A d riju i Hismarkov prapor visoko nosijo. Te i take ljudi zastopa .Triester Zeitung«. Sč slovanskimi zadevami se posebno rada peča, pa še v teh je neizrečeno pristranska ker v enej in istej reči sodi zdaj tako, zdaj drugače; če se namreč pripeti v Trstu, tedaj je bela, čepa v Ljubljani, tedaj je črna, ker za tržaške Slovence ima vso drugo mero, nego za Kranjske. Po tem takem ne more imeti dosti prepričanja, značajnosti i politične zrelosti i kder tega ni, lam tudi mnogo morale i patriotizma ne bode.
Deželni zbori*
Druga seja tržaškega deželnega zbora je bila 14. t. m. V tej seji je deželni odbor podal program tistih predmetov, ki se imajo obravnovati v leni zasedanji. Dotično poročilo se sklepa takole: Deželni odbor naj sestavi in odpošlje posebne nujne vloge vladi glede ustanovitve pravne fakultete v Trstu z italijanskim učnim jezikom In glede izdanja pomorskega zakona.
Pri generalnej debati poudarja poslanec dr. AVittmann nepriličnosli take pravne fakultete, kakoršna bi bila nasvetovana; vendar je govornik pripravljen zanjo glasovati in priporoča, naj se napravi spomenica, a no na naučno, ampak na skupno ministarstvo i naj se to h krati naznani obema zbornicama državnega zbora. Dalje predlaga \Yittman, naj se izpusti kraj, kder bi se imela ustanoviti fakultet i.
Glede morskega zakona so govornik ne ujema z nazori deželnega odbora, da je namreč odpadla potreba, odpraviti ali promenitl bramboni zakon, on predlaga, naj se deželnemu odboru naroči, da novelo brambonega zakona preudari i še v tem zasedanji novo prošnjo predloži.
Dr. \Vittman dalje priporoča, naj so napravi toliko važna banka za pomorski kredit, da se trgovinska mornarica obvaruje, propada i zahteva za to moralično podporo deželnega zbora.
Gosp. Nabergoj govori o pravnej fakulteti, omenja, da je Italijanom ne zavida, če tudi je prepričan, da je dozdnnji poslanci ne učaknjo; primorju razmere Italijanskega i slovanskega prebivalstva, ter pobija trditev, da so primorske dežele italijanske, ker po statistiki imajo one polu milijona Slovanov 1 le 170.000 Italijanov.
Levičarjem jo la opomba žilo napela, ali resnice niso mogli pobiti.
Poslanec Artelli pobija \Vittmanov zadnji predlog, navaja vzroke, zarad katerih propada trgovinska mornarica in pravi, da bi pomorska banka propada no ubranila.
Zoper to banko in \Viltmanov dostavek glede pravne fa-kuite govore še Vidakovich, Consolo in Dompieri.
\Vittmanovega dostavka se potem le toliko sprejme, kolikor se tiče spomenice.
Sprejme se tudi druga točka zastran pomorskega zakona.
Drugi \Vittmanovi predlogi pa se morajo izročiti deželnemu odboru, pralno se predlože deželnemu zboru.
Tretja seja je bila 21. t. m. zvečer. Na dnevnem redu: \Vitmanovo poročilo zastran prenaredbe brambenega zakona, potem zastran ustanovitve pomorske banke. Računski sklepi 1. 1878 in 1879. Poročilo deželnega odbora o gospodarstvu z de-
želnim šolskim zalogom v Mih |h<8 in lHli». Prošnja bolniškega društva dunajskih dijakov /a podporo. Prošnja podpornega društva dunajskih dijakov filozofi-ke fakultete. Spomenica peda-gogično-diduktiškega društva v Trstu za ljudske šole na Primorskem o|ede pravnega pripoznanja v prid uciteljistvu ljudskih šol v I rstn in okolici. Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona, zastran naložitve deželnega Šolskega zaloga. Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona za varstvo poljskega posestva. — Prihodnjih več o tem.
Tretja seja goriškega deželnega zbora, dne II. junija. Doktor Deperls poroča v imenu pravnega odseka o vladnem predlogu zakona, po Katerem hi se določili dodatki iz deželnega zaloga k IroŠkom šolskih okrajev. On predlaga, naj se načrt dotičnega zakona izroči deželnemu odboru, da ga preudari in v prihodnjem zasedanji svoje predloge zboru predloži. Ta predlog je obveljal, če tudi je vladni komisar bil zoper njega ter je zagovarjal vladni načrt.
Potem pridete na vrsto dve peticiji političnega društva •Sloga«, kateri obe se izročite deželnemu odboru v preudarek i poročilo, prva zadeva prevredbo žnpanij na slovenskej strani goriške dežele i druga: delanje in vzdržavanje necesarskib cest. Zastran cest naroča zbor deželnemu odboru, naj se prizadeva, da c. k. vlada prevzame mej državne ceste te le skladovne ceste:
(t) cesto od Podgore skoz Ločnik in Kormin do italijanske
meje;
b)	cesto od Gradišča skoz VileŠ, Hudo, Škodovako do Črvi-
njana;
c)	cesto od Gorice skoz Dornberg in Štanjel do Sežane;
d)	cesto od Volč skoz Tolmin, Sv. Lucijo, Slap, Tribušo in
Čelin do Idrije, in
tj cesto od Kobarida skoz Staroselo, RobiŽ do italijanske meje.
Nazadnje se potrdijo po nekoliko uže izvršene razdelitve občinskih zemljišč Ranjšic sv. Lorencn, necega zemljišča plavske katastralne občine v anhovskej županiji, potem doblarskih, kanalskih in plavskih, i nazadnje bretoviških zemljišč.
Četrta seja, dne 15. junija. — Vladni zastopnik naznani, da je cesar z najvišjim sklepom od 12. t. m. imenoval poslanca dr. Tonklija za glavarjevega namestnika.
Polem se odobrć proračuni za 1.1880 in 1881 gospinskega, šolskega, vverdenberškega zaloga in zalogov za gozdno gojitev in za ranjene in bolne vojake, in potrdć dotični računski sklepi za 1. 1878 in 1879.
Na predlog dr. Mauroviča se je sklenolo, da se vprihodn jič od .štipendij vverdenberškega zaloga ne bodo več odbijali oskr-bništveni troški, katere prevzame deželni zalog.
V	drugej seji kranjskega deželnega zbora dne 14. t. m. je deželni glavar naznanil, da je deželni odbor dovolil po toči poškodovanim občinam na Dolenjskem za zdaj 1500 gld., deželni prvosednik pa povedal, da je vlada od ostalih podpornih novcev za Notranjsko odločila 600 gld. za podporo poškodovancem. Tudi je gosp. deželni prvosednik oškodovance priporočil mini-sterstvu za podporo iz državnega zaklada ali pa na najvišjem mestu (Dobro! Dobro 1)
Volitve poslancev: g.g. Petra Graselija, Gutmannsthal-Benvenutija in dr. Julija Vestenecka so se odobrile.
Občinam Hudanje, Erzelj, Koče, Lože, Planina, Pod raga, Slap, Sturija, Ustja, Šentvid, Vrabče, Vipava in Col se je po gorkem Lavrenčičevetn priporočilu dovolilo, da smejo pobirati povišano takso 10 soldov od hektolitra, ki je v navadi pod imenom «mrčinstvo», in katero ima plačevati kupec za mero iz prve roko in pa na debelo, t. j. najmanj 00 litrov kupljenega vina ali mošta za občinsko blagajnico one občine, v katerej je vino kupil in sicer 1 sold od vsacili 10 litrov.
Dovolilo se je mej drugim tudi fliharmoničneinu društvu za muzikalno šolo 300 gl. skoz b leta, za parno gasilnlco tudi
m gld.
V	Gradcu so konservativni poslanci izročili deželnemu zboru 1300 prošenj za šestletno šolsko dolžnost. To ogromno
bila naša reć. njihovo trpenje nase trpenje, i tako jo zdaj njihovo teulje tudi naše veselje. Umetna stena, katero >t je prizadevala vladohlepna brezvestna stranka postavili mej knezom in večino njegovih ljudstev, zdrobila se je v prah in vsi, katerim je na srci mir, veljava i moč naše Avstrije, blagoslavljajo srečni dan ter ga vedno ohranijo \ prestavnem spominu f
Farizejski voditelji in organi zgoraj omenjene odgopo-darivše stranke, ki prav ob narodovih prepirih životarijo, res na vseh voglih nesramno razsajajo i se celo kroni nasproti izražajo tako, kakor se poprej nikdar ni slišalo, ali tako riganje nezmožnega divjanja nikogar več ne zapelje i prestraši, — proroke v volčjih kožah smo uže davno upoznali. Mene tekel — šteti so nre nasilnega njihovega gospodarstva. Mej list.-, ki od časa, kar se je uvedel nov red z geslom: • Nemčtvo je v nevarnosti!« vsak dan v hojni rog trobijo, spada tudi hroma i mršava teta .Triester Zeitung., ki je zadnja nemška straža na jugu. Ne bi se pečali z nepomenljivim časnikom, ki ima le poludrugi tisoč naročnikov, da njegovo sedanje vedenje ni v ostrim nasprotji z ininolostjo, kar kaže, kakošne razmere so tukaj. . Triester Zeitung • ima v roki žlico trgovinske zbornice in c. k. deželnega namestništva, ona živi tedaj nekoliko oh miloščini in davkih. Gotovo bi tedaj prav bilo, da je tak časnik nepristransk, miren in patriotičen. Pred letom i dnevom smo brali v njem še več člankov, ki so bili pravični tudi Čehom, Poljakom in Slovencem
i so za spravo govorili. Takrat......(nekoliko vrstic moramo
preskočiti, ker nemarno radi ni mi, ni naši naročniki, da bi se gosp. državni pravdnlk na vse liste naročil). Zakaj seje .Triester Zeitung» tako promenila, to ni teSka uganka. Pri mnogoterih dogodbali v laškem taborji, katerim se nedolžnost prav malo pozna, gluha je i slepa, zoper vse slovanske narode pa brez mere hnjska i sumniči i sramoti brez konca i kraja njihove vzvišene voditelje, kakor tudi grofa Taaffeja in grofa Hohen-warta. Ker je «Tr. Ztg.« zelo nerodovita, zato pleni drzne napade iz vseli velicih i zakotnih časnikov nje tovarSije, ter dela iz njih izvirno dopise, ki so hiii pa uže poprej od besede do besede v družili časnikih, da le Slovane sramoti. Celo tukajšnji Nemci tako počenjanje grajajo. Nedejamo so, da je čas blizo, ko se ■Triester Ztg. « v svoje mejo zavrne ler se jej pove, kako nalogo hna. Zdaj dela več škode, nego koristi.«
« Triester Zeitung • se vsled tega dopisa nekako bojazljivo, medlo i prav neukretno opravičuje, pravi, da jej trgovinska Zbornica, ki je naročena na \ iztiske, plačuje oznanila, i da je to njena razmera do trgovinske zbornice; deželno namestništvo je naročeno na 1 iztisek in jej — žalibog! — ne daje plačanih oznanil. — Ml ne vemo razmer lega časnika, to pa moramo poudarjati, da ima ves Trst »Triester Ztg.» za poluvladnl organ, ki vliva vladno podporo; koliko je resnice na tetn, tega ne vemo, znano pa nam je, da jej vlada zelo na roko hodi i da če nikoli ni bila zaplenenn, če tudi strašno divja zoper slovanske narode, surovo i nesramno napada najpostenejše veljake, privržene sedanjej vladi, i grofa Taaffeja samega. Da nabira iz raznih časnikov najgrša ovajanja ter jih prlobčujo za izvirne dopise, o tem smo se tudi mi uže večkrat prepričali i »Triestej Ztg« mora lo sama prlpoznavati, ker se lega očitanja ni do-taknola.
Sploh je v Trstu priznano, da zoper Slovane v sedanjem času noben list tako sovražno i /.uničevalno ne piše, kakor naša tetka, ona prevrača dogodke, zapira oči i maši ušesa resnici, da more Slovane ovajati i črniti; ona je za nomštvo to, kar je •Indipendente« za italijanstvo, i to menda sama čuti, ker se tako skrbno varuje vsega, kar bi ltalijanisimoin ne bilo po volji. Una nosi «das Deutschthum in Oesterrcich hoch!» pa pravi: « Die Nationalpolitik ist uns fretnd, denn sle ist die Zerstorung Ocsterreichs» Ako bi »Triest. Ztg,« le malo promislila politične dogodbe zadnjih let, nikakor ne bi kaj tacega mogla trditi, ker prav Ideja narodne politike zmaguje dan danes po vsej Evropi. Ml smo gotovo tako dobri avstrijski patri joti, kakor «Tr. Ztg.» a nikakor ne moremo verovati, da ima Avstrija svojo bodočnost v hegemoniji Nemcev l zatiranju Slovanov, ker to je krivično
rali dolgo; ni-ll res? Kaj hočete, moral sem iti tako daleč! Razstiljal je slamo po travi, kakor je dolg človek, za vzglavjo deval svojo torbo, obračal se k meni ter govoril: Gospod poročnik, bo li dobro tako? — Dobri dečko, premišljeval sem sam pri sebi, nisem imel prav, ko sem se hudoval nad teboj; — hodi, hodi, prldeval sem potem na glas, hodi počivat, ki si počitka potreben. Ali je pa dobro tako ? ponavljal je, ako ne, pojdem po drugo. Da, da, dobro je, le hodi počivat, le, ne gubi časa. Ako me je časi v noči na poti zaspanec silil, da sem se, kakor je uže navada, opotekal od ene do druge strani ceste, ter se preveč bližal kraju kake jame, položevala se je lehka roka na ramo, ter me lahno tirala sredi ceste i neki glas mi šepetal. Pazite, gospod poročnik, jama je. 1 vedno on I.. Ali kaj sem storil jaz dobrega temu človeku, da vedno za me skrbi, i me vedno neguje nežnostjo kakor mati? Kaj imam jaz, kaj sem jaz, da me on ljubi s tako pobožnostijo, krepostijo? Kake zasluge imam jaz proti njemu, ki živi le za — me, i ki bi zame gotovo prelil svojo kri? Zakaj je neki ta mladenič, ncomikanega obraza, na matiki ožu-ljenlh rok, truda i težav utrjenih udov, bez vzgoje i oliko, rojen I vzrastel tam v samotnej koči na kmetih, nepoznan s meščanskim živenjem, postal tako nežen i vljuden kakor deklica ter si zadržuje sapo, da me ne zbudi, i se tako lahno dotakne rame, da me odvrne od jame, i mi podaje list, držeč ga na konci prstov, kakor da bi se bal oskrunoti ga, i se čuti srečnega, ko se mu dobrovoljno posmehnem, ko ga vljudno nagovorim, ko ga prijazno pogledam ter mu velim: Dobro? Kako je to? Ah! BaŠ moramo reči, da se človeško srce prisvoji pod tem suknom novih čutov, nepoznanih onim, ki niso ali niso bili vojaci. Ljudje ne
sluti v nas druzih čustev, nego onih, ki nas razplamenćvajo v vojnih trenotkih; zares, ljudje nas premalo poznajo; oni ne vedo, da se pri vojacih srce nikedar ne ostura, ampak da se omladi i odpira najslajšim sladkostim prve mladosti, i da v onih živi i se v nje zamakne bolj nego v najburnejšlh i krutejših slastili vojske ...oh! kedor nij vojak, ne bode nikedar umel ljubezni, ki me veže s tem mladeničem! Nemogoče! Trebalo bi, da bi prebudćl mnogo nočlj pod vedrim nebom, da bi se mnogokrat julija meseca spustil na pot, da bi bil mnogokrat na pi-ednjej straži v deročem dežjl, da bi trpel glada i žeje do omage, i da bi vedno imel pri sebi prijatelja, ki bi ga pogrlual s plaščem, da ga ubrani hudega mraza, ki bi mu otiral obleko, ki bi mu podajal kapljico vode, košček kruha, utrganega samemu sebi. Služabniki I vendar so taki, ki ga tako zovo! Oh! (vzklikne s pooblačeniin čelom) to je kletev I Da! Kader mi pride naproti i me pozdravi z onim plahim, Ijubeznjivim pogledom, tedaj čutim, da jaz isto tako spoštujem njega, ko mu velim, naj pobesi roko, kakor on, kader jo dvigne k čakl.
1 ta mož me zapušča, samega me zapušča, odhaja — ne vrne se nikedar več! Ali ne, ne, jaz ga obiščem, jaz. PolŠčem ga, ko bode na odpustu; saj mi je znano ime njegove vrsi, pozvoni uže, kako se zove županija, njegovo imetje; pobitim tja, nenadoma ga zasačim pri poljskem delu, pokličem ga po imenu. — Ne poznaš več svojega poročnika? — Koga vidim? Gospod poročnik, vi tukaj? odgovori ini ves ponižen. Da, da, moral sem te videti 1 Hodi sem, dragi vojak, objemi me.
V tem trenotku zasliši po stopnicah korak, lehak, počasen, neenak, kakor da bi se kedo navlašč obotavljal, da zakasni pri-
hod v sobo. Nastavlja ušesa, korak se bliža, srce se mu stisne; — obrne se, tukaj je — on je — vojak.
Ril je bledega obraza l rudečlh objokanih očij; pozdravi, stori korak naprej, ter se ustavi, gledajoč častnika. Ta je glavo obrnol na drugo stran.
—	Gospod poročnik, zdaj pojdem.
—	Na svidenje — mu odgovori častnik, stiskajoč ustnice pri vsakej besedi, i gledajoč vedno v stran. — Na svidenje. Srečno pot... vrni se domov ... delaj... živi ko dober sin ... kakor do sedaj ... i na svidenje.
Gospod poročniki vsklikne vojak s tresočim glasom, ter stori korak proti njemu.
—	Le hodi le, dokler ti je čas, hodi, pozno je uže, urno
urno.
I mu stegne roko; vojak jo krepko stisne:
Srečno pot,.... i ne zabi mene, veš ? Spomni se časi svojega Častnika.
Dobri dečko je hotel odgovoriti; skuša govoriti i zastoče, stisne še enkrat ono roko, obrne se, pogleda vrata, pogleda še enkrat častnika, ki je še vedno držal glavo obrneno v stran, stori še korak naprej----Ah! gospod poročnik! zastoče i ubiti.
Drugi ostane sam, pogleda okrog sebe, obrne oči na prag, potem upre komolec na mizo, nasloni glavo na roke, i debele solze se mu prikažejo v očeh, zasvete malo, potem se pa nlijo urno urno po obrazu, kakor tla bi se bale, da jih kedo ne vidi. Obriše si oči s dlanjo, pogleda na cigaro: ugasnola je; ah! zdaj so bile res solze; nasloni glavo na roko in se zjoka, saj je bil joka potreben.
število prošenj je liberalce iznenadilo, prestrašilo i zbegalo, ker te prošnje jim dale veliko nezaupnico.
V	čo'kein deželnem zboru se je izročila predloga zastran prenaredbe volilnega reda odseku 21 mož, katerim je prvosednik Krof Mansfeld, nekdanji minister, njegov namestnik pa dr. Bieger.
Centralistična večina odseka je vladno predlogo zavrgla. Nič ni koristilo, da je Itieger poudarjal pravičnost te predloge, i vabil nemške poslance, naj se mir naredi. Urez uspeha so bili tudi Zeithamerjevi opomini, Plener je na vsa usta povedal, da se s Taaffejevo vlado neče pogajati i grof Mansfeld je odtegnol j roko spravi rekoč: Mi veliki posestniki smo centralisti, \i narodnjaci pa avtonomisti, zato sprava mej nami ni mogoča. — Većina bo tedaj svetovala deželnemu zboru, naj mimo vladne predloge preide na dnevni red, manjšina pa izrazi posebe svojo inenjenje. Da bo večine pretilog sprejet, to je skoraj gotovo. Mi imamo vero, da se bo večina tacega sklepa predno misli, hudo kosala; delala je po turški, zato jej na pete stopa turška osoda.
V	solnograškem deželnem zboru je nastal spor. Bila je namreč tam ta napaka, tla je deželni glavar večkrat oddal prvo-sedstvo i glasoval z liberalci. Da se ta napaka odpravi, predložil je Lieiibacher, naj se deželnemu glavarju odvzame glasovanja pravita. Predlog je bil sprejet in deželni glavar se je odpovedal prvosedstvu in odložil poslanstvo. Njegovi lastni tovariši, liberalci pa so mu dali nezaupnico. Zdaj ta deželni zbor še zborovati ni mogel, ker ni imel ni glavarja, ni njegovega namestnika. To kaže, kako zmožni so liberalci v vladanji.
Na mesto odstopivšega deželnega glavarja je imenovan grof Karol Ghorinsky, za njegovega namestnika pa kanonik
Lieiibacher; oba sta avtonomista.
■ ------—
Dopisi.
Iz TrMa, dne 20. junija.
(Noto slepar si t o v tržaikej, gorilkej okolici iti v Istri.)
Prav v sredo 1(1. t. m. potem ko je naš priljubeni list • Edinost« priobčil članek pod napisom:— «S Krasa, dne 7. junija« — Nevaren slepar i. t. d. — posrečilo se je vrlemu našemu policijskemu nadzorniku gosp. J. Nučič-u, tistega sleparja uloviti in v zapor vtaknoti; — zdaj lehko svoje sleparstvo premišljuje.
Ta nesramnež se imenuje Matija Mlekuž, bil je nekdanji agent « banke Slovenije» pozneje pri « pestanskej banki» pod vodstvom gosp. Fr. Drenika, katerega zadnjega je tudi za nekoliko osJeparil; — ali sedaj se uže klati skoro dve leti brez službe tukaj po Trsti, Gorici in okoli teh mest.
Ta gosp. M. Mlekuž je zvit in jako silen berač, on vć natanko, s kom je ta ali oni gospod v sorodu, ve kakošna prijaznost je mej tem in onim, s kratka: on zna s pravimi sleparskimi zvijačami beračiti (fehtati).
Ni dosti to, izmislil si je še mnogo druži h sleparskih stvarij, in sicer, kupaval je tukaj po Trstu stare ure in verižice, in tudi nekoliko prstanov po 20 kr., kateri so zlatim zelo podobni, s tem nepristnim blagom je hodil po okolici k duhovnikom, učiteljem, trgovcem i t. d.
Motil je te gospode s tem, da je deželnega odbora v Ljubljani uradnik, — ali da je v Zagorji pri Litiji učitelj i. t. d. in da se ali Anton MihellČ, ali Anton Janežič i. t. d. imenuje, to seveda denarja mu je zmanjkalo, in po pošti ga dobi še le v 2 ali 3 dneh, zatoraj prosi, da bi so mu posodilo, ker pa nema znanja, pusti garancijo s tem, da zastavi uro sis verižico, in še, če je potreba, 2 prstana, — s takim sleparstvom je ta gosp. uradnik skoraj vso tržaško in goriško okolico begal i sploh le narodnjakom škodo delal.
i Prosim tedaj, ker je v mnogih krajih enako delal, da hi vsi tisti gospodje, pri katerih je iinel ta slepar umazani posel, ga bližnjej okrajnej sodniji, — ali pa policijskemu vodstvu v Trstu ustmeno ali pismeno objavili.
Se enkrat hvala našemu gosp. J. Nučiču, daje tega zvitega uradnika zasačil, in tako še druge sleparstva obvaroval,
Nekdo, ki je bil tudi osleparjeu.
Iz goriške okolice, dne 20. junija.
Zadnji čas je bil, obupanje se je uže polastilo kmeta in posestnika, da mu ne bode več izhajati, ker zaporedoma slabe letine so nam umorile vsako nado, vse veselje. A zdi se, da se vrača zopet zdatni blagoslov na naše polje. Imamo črešenj 4, 5. krat toliko, nego zadnja leta, tudi drugo sadjo kaže do sedaj prav dobro, krompirja, sočivja in zelenjadi — mnogo. Deževalo je za ta čas zadosti, tu pa tam še preveč. Sploh v našej okolici, v Brdih in na Furlanskem se bere občna zado-voljnost. — Bogato obdarjena trta — ki je pa še v božjih rokah — obeča mnogo i to je znano — dobre kapljice, da ne bode treba zopet z madžarskim ponarejencem si zdravja kužiti i poleg tega še zanemarjati kupčijo z domačim poštenim pridelkom. Priredili smo letos tudi obilo galete, ali cena je prav niska f. 1.20—1.50; upamo da kaj poraste.
Konečno eno besedo na trda ušesa naše trgovinsko kamore, onega mrtvega trupla, ki deželo stane mnogo novcev, ne umeje pa deželi na drugej strani teh novcev zopet povračati.
Eden izmej glavnih oddelkov naših dohodkov je sadna kupčija. Vagon za vagonom, črešnjami napolnjen, odrine z naše postaje proti Beču. Na tisoče voznine se plača vsak teden. Pre-računjeno je, da polni vagon sadja v koših stane voznine blizo več, nego polni vagon oseb prvega poštnega reda. Da se sadje ne pokvari, treba ga pošiljati poštnim vlakom, a voznina je strašanska, kakor sploh vse tarife južne železnice. Za toliko novcev bi lahko železnica blago z bnorlakom (Schnellzug) pre-
važala i v dobrom polu dnevu bi imeli Beča ni i drugi svožno natrgano sadje. Plodonosni nastopki bi se v kratkem poznali.
Da se pa kaj tacejra d^eže. da sploh voznina za ~adje nekoliko zniža, tla =e bode moglo konkurirati s ptujim blagom, ki se izvaža po pontebanski črti, ~ poklicana je v prvej vrsti naša trgovinska zbornica, tla poroča i dokaže trgovinskomu mi-nisterstvo so statistiko v roki, kolik., blaga se izvaža i koliko lisočev voznine se na leto plačuje. .Ministerstvo pa, ako mu je res za povzdigo kmetijstva i trgovutva agrarne goriške dežele naj tedaj resno potrka na mrzla prsa delničarjev južne železnice-
To v preudarek nasej trgovinskoj kainori, tla bodemo vsaj vedeli, li še živi!
.....09.
Kritični politični pregled.
Domača dežele.
Minister Pražak ima dohiti enake pravice, kakoršne ima minister za Galicijo. Doslej je bila le v posebno važnih primer-Ijajlli navada, da so se ministri notranjih uprav, pravosodja, bogočastja i poduka pri nastavljanji spraznenih mest na Češkem, Moravskom iu Sleskem dogovarjali z ministrom Pražkom. To bo odslej drugače, ker se bo vsako imenovanje in povišanje katerega koli uradnika moralo goditi v porazumu z omenjenim ministrom.
Na Dunaji izdeluje pod prvosedstvom ministra Pražka posebna komisija nov obrtski zakon; člani te komisije so zastopniki mlnisterstva notranjih uprav, trgovine, pravosodja in vodja državnej tiskarnici Beck.
V najvišjih krogih se pripoveduje, da je cesarjevo popotovanje po Ćeškem i Moravskom Taaffejevo vlado in koalicijsko idejo okrepilo i da Taaffe v tem zmisli dopolni ministerstvo še predno se skliče državni zbor.
Baron RodlČ je Dalmaciji neskončno veliko dobrega storil; njegove zasluge za narod i državo so tolike, da se tolikih noben visok gospod za nobeno deželo ni pridobil, zato ga pa tudi vedno napadajo dunajski judovski Časniki. Ko je zadnjič deželni zbor z jako lepim nagovorom pozdravil, bil je ogenj v strehi; trobili so judije, da Italijane odvrača od države. Bodič je pravičen mož vsem, on ne zatira Slovanov, zato pa zlivajo žolč nanj tisti, ki hi radi vse avstrijske narode v nemštvu vtopili.
Narodni klub hrvaškega deželnega zbora jo soglasno sprejel nagodbo z Madjari.
Hrvaški ban Pejačevič je odgovoril deputaciji deželnega zbora, da v okrožnici finančnega vodije Davida glede učenja inadjar8kega jezika nič tacega no nahaja, kar bi nasprotovalo nagodbi, i da ta okrožnica ne dela silo (?) finančnim uradnikom. Deželne poslance je ta odgovoril ožalit, Volilci uže prote poslancem z nezaupnicami, ako se krepko ne postavijo zoper pomadjarovanje. Vendar pa je naposled deželni zbor z veliko večino izrekel zaupnico banu. Na Hrvaškem tudi ni vse tako> kakor bi prav bilo.
General Filipovič, ki je nedavno popotoval po vojnej Krajini, obečal je, da se Krajina v malo mesecih združi s Hrvaško i Slavonsko. To združenje bo Hrvatom jako koristno, ker Krajina je jako narodna; po krepkih zastopnikih, katero iz nje dobi hrvaški deželni zbor, zbudi se na Hrvaškem novo živo narodno i politično živenje.
Tuje dežele.
Poslanci evropskih velevlastij so so sešli l(j. t. m. v Bero-linu, da določijo nove meje grškemu kraljestvu i kaže se, da hočejo Grkom več dati, nego so zaslužili strahopetstvom v zadnjej turškej vojni. Grška utegne dobiti polovico Teaalije in Epira z velevažno Janino vred. Aii Janina utegne Grkom še preglavico delati, ker Arbanaši je nikakor nočejo oddati, užu so protistirali zoper to njih prvaki i protest telegrailčno naznanili vsem velevlastim.
Albanska liga se je popolnem razdrla. Ljudje so se naveličali brez posla i lačni stati v raznih zbirališčih; tudi se je unel razpor mej katoliki i Turci; začeli so tediy na vse strani begati; tudi Miriditje zapuščajo ostroge ter se vračajo v svoje gore. Vse kaže, da ima Italija svoje roke v Albaniji, podpihuje ljudstvo in vzbuja ustajo.
Na Bolgarskem i v Bumeliji ljudstvo zahteva združenje obeh dežel, ltuinelijski knez Vogorides je Šel v Carigrad i trdi se, da se no vrne več nazaj, ampak da bode poklican za kneza v Macedonijo, katera dežela z (i00.0U0 Bolgari ima postati samostojna. Gotovo je, da se Bolgari pripravljajo na vojno, ker v Šuiuii kopičijo orožje i strelivo ter ga pošiljajo tudi v Ru-melijo i mej tamošnje prebivalce dele.
Bolgarski knez Aleksander je ukazal, da se imajo po vseh cerkvah opravljati zadušnice za rusko cesarico Marijo Aleksandrovim «dohrotnico bolgarskega naroda«. Ves narod, pravi knežev ukaz, ima uzrok, obžalovati cesaričino smrt.
Grška vse potrebno pripravlja, da takoj zasede ono kraje, katere jej prizna berolinska konferenca.
Turška vlada jo velevlastim naznanila, da želi njih posredovanja v grškem prašanji, ker se sama z Grki ne more zediniti, ker ti preveč zahtevajo.
Turčija je, kakor kažo znamenja, v zadnjih izdihljajih. V Aziji je lakota, izseljevanje, revolucija, v Carigradu je vlada brez denarjev, brez moči, brez glave; fanatizem raste, upor se očitno proglaša i poročila pravijo, da v malo dneh tudi tukaj ustaja poči i na kup podere trohnelo ozmansko državno poslopje.
Iz \n:_'|.'ikoga se poroča: če turška vlala no bo hotela izvršiti zahtevan j velevlastij, primorale jo bodo te se silo; o tem so uže dotično določile anple«ka, francoska, italijanska in avstrijska vlada; prvi dve ste uže pripravljeni, da boste naglo delale, ako hoje potreba.
Madni časniki pripovedujejo, da jo un^b^ki poslanec Goschen, ko je bil na Dunaji, pregovoril avstrijsko vlado, tla dovoli združenje l'lčinjske luke i zemlje mej Bojano i Skadrskiin jezerom s Crno goro.
V spod njej zbornici angleškega parlamenta jo poslanec Bichard nasvotoval, naj so vlada prizadeva za enaUčasno roz-oroženjo evropskih velevlastij. Cladstouo j« odgovoril, tla s., v Evropi :$o let trajajočo vojne svet tako prenaredile. d;t m- jo nadejati miru, tako na priliko se je zodinila Italija, Nemčija preustrojila iu osvobodili so se Slovani, želeli bi bilo, da se najde umnisc i ceneje sredstvo, nego je vojna, za poravnavo razporov mej narodi. Tako kočljiva stvar pa se mora prepustiti
vladi, da ona ukrene, kar se jej najboljše zdi. Poslanec C..........
jo predložil dostavek, po katerem se vlada zavezuje, naj v ugodnoj priliki ptujim vladam razoroženje priporoči. Gladstone ni priporočil dodatka, vendar pa ga ni zavračal. Bichardov pretilog se je nazadnje odbil, Courtnejov dodatek pa potrdil. — Ker razen angleškega parlamenta tudi ruski najvišji krogi delajo za razoroženje, utegne to dobre nastopke imeti i potem bo mnogo boljše na svetu, nego je zdaj, ker vojaštvo jemlje delu najboljše moči i prizadeva neznosne troške.
Italijanski vladni časnik *Diritto» o črne j gori. Zanimivo je, kar jo pisal ta časnik o junaških Črnogorcih, toliko bolj, ker je organ Italijanske vlade, zato podajemo tu dotični Članek, ki so tako le glasi:
Po tilanskem neenakem boju, kateri je bila Črnogora tri leta, najprej sama, potem v zvezi z llusijo i Srbijo; po zmago-nosnih bitvah, katere bodo v zgodovini slovele; potem koje mogla Črnagora s krvijo osvobojene slovanske dežele sama posesti : o tem trenotku je stopila Črnogora kakor bojna i mora-lična zmagalka, slnšajoč nasvete in obečanja velevlastij, v svet teh velevlastij na berollnskem shodu. I kaj jo dobila Črnagora? Ta mala država, katere stoletja nI mogel zmagati Izlam, ta boriteljica za svobodo, katera je vstoku prinesla otetje, prepričala se je zopet o resnici, da imajo mali pričakovati malo velikodušnosti od velicih. Ali morda ni pravično, da se s to kneževino ravna s tisto poštonostjo, s katero je ona doslej vse pogodbo vršila? Ali ni pravično, da velevlasti izvrše določbe tiste pogodbe, katero so samo sklenole, kolikor te določbe zadevajo to sicer malo, pa blagodusno kneževino? »Diritto« sklopa tako le: «Na Dunaj bo Črnagora svoje upe stavila? Gotovo na Angleško in — naj povemo — na Italijo. Nobenej državi ni več na tem, nego Italiji, da so vojna mej Črnogoro in Albanijo ubrani. Italiji je svobodna 1 inočna Črnagora poroštvo za neodvisnost družili vshodnih dežel, poroštvo, da dunajska vlada no prestopi novi-pazarske meje; daljo je zastava prijateljstva, ki nas veže s plemenitim srbskim narodom mej Balkanom i Donavo, zastava blagodejnega upliva, kateri izvršuje Italija na balkanskem poluotoku v prid svobodi in omiki. Morsko obrežje v črnogorskej vlasti bi bila tako rokoč gostoljubna vrata, ki bi so odprla ita-lijanskoj trgovini na Adriji iu Italiji bi tako mogoče bilo, te tako rekoč deviške dežele v trgovini z vsemi preskrbovati, kar bi pospeševalo gospodarski i moraličrii razvoj vseh vdeleienih narodov.«
Priznavati moramo, da nam dobro dč sočutje, katero ima »Diritto« do južnih naših bratov, a mika nas zvedeti, kako misli o nas na zgornjej Adriji, kder prebiva nercsencev kopica,
Angleška vojska v Avfganistanu je dobila ukaz, naj razsuje trdnjave, katere je zidala v tej deželi i naj se pripravi na odhod v Indijo. To imajo Angleži od tega, ker so napali avfgansko deželo.

domači: stvari.
Volitev v deželni zbor. 10. t. m. je bil v mestnem okraji Cervinjan, Tržič iu Grad izvoljen v goriški deželni zbor c. k. deželni namestnik baron Pretiš z vsemi glasovi; v mestnem okraji Čresin Krk pa odvetnik dr. Colombis v poreški deželni zbor.
Škorbut mej vojaci v Bosni tako razsaja, da jih bodo morali premestiti. Trdi se, da je te bolezni največ to krivo, ker vojaci morajo jesti skoraj samo meso brez prikuhe in zelenjave. V Bosni je vrtnarstvo neznana stvar iu vendar hi jako potrebno bilo i z majhnim trudom hi so lahko zelenjava pridelovala,
Čitalnica v Sežani je imenovala v seji dne 14. t. m. p. n. gospoda M. Tornovca, c. kr. okraj, sodnika v Vodnjanu (Dignano) jednoglasno častnim udom zaradi velikih zaslug, ki jih ima ta gospod ko ustanovnik sež. čitalnice, Bog ga živi 1
Profesorska služba je razpisana na koperskem moškem učiteljišči za hrvatski jozik, zgodovino i zemlje z nanstvo s hrvaškim i nemškim učnim jezikom. Plača znaša 1000 gld. In doklada 200 gld. Prošnje so imajo vložiti do 1. julija pri deželnem šolskem svetu v Trstu.
Morski volki v jadranskem morji. 7. t. m. so videli morske volke pri Porerji (blizu Pulja) iu pri Salvore, 15. pri Barkovljah iu h'5. mej 5. in G. uro zjutraj pri Kopru. — Nuj se tedaj nobeden ne koplje v nezavarovanih krajih, ker jo nevarnost velika.
Deželni zbori bodo dalj časa zborovali, nego se je poprej mislilo. Vlada jim hoče dati prosto roko, do bodo mogli temeljito razpravljati i reševati svojo naloge i zaključiti bodo morali svoje zasedanje Še le, ko sc snido delegacije ali državni zbor
V zadnje) •Edinosti* popisani slepar zaprt. Poli.ij>U
\ndst\o nam jo poklalo to It1:
• Zarad siimljivosti je bil tukaj prijet 30. letni Matija Mleku , katoli ke vere, neokrnjen i kakor pravi asikurančni popotnik.
I»« /'laj se jo zvedelo, da m-j.- Mlekuš klatil po deželi in hlagodiMie slovenske rojake sleparil z lainjivimi pretvezami, da je •>]> predplačilih i podporah brez truda Živel. Tudi zadnja številka . Kdinosti » je v dopisu s Krasa o njegovem počenjanj pisala.
Ker je dozdevek utrjen, da se je MleknŠ, ki se je izdajal 7n asiktirančnega popotnika, uradnika deželnega odbora, profesorju itd., zadolžil večih goljufij i tedaj zapadel kazmiskej sodlii, zato sle napn- eni, pozvednjte o tem, kolikor mogoče hitro in objavite nam pozvedbe.
C. k. ftUicijsko rodstro.
V Trstu, dne IX. junija irtw>..
Temu pristavljamo, da je Mlekuš tudi po Trstu sleparil i se pri tem sklicaval na imeni g.g, Nabrgoja i Cegnarja, katera ga še poznala ne, a zasačila ga je naglo policija, katero je popis v zadnjej • Kdinosti • nanj opozoril.
Klic na pomoč. Kranjski deželni prvosednik je razpisal nabor milih darov za Dolenjce, katerim je strašna toča vse pridelki; pokončala; škode je polu milijona, poškodovanci so usmiljenja vredni. Naj vsak pomore po svojej moči; kdor ubo-zemu pomaga, posoja Bogu. — Presvitli cesar je uže daroval 4000 gld. iz lastnega premoženja.
Čisti dohodek davku podvrženih zemlJISč v Avstriji po
novi vcenitvi.
Ime dežele	Mera oralov	Letni čisti skup	dohodek poprek od enega orulsi	
		gold.	gl.	|kr.
Dolnje Avstrijsko.......	.'KJ38II30	3i848i;if»	(i	56
< lornjo Avstrijsko.......	ionom	11058339	6	00
Solnogradsko.........	inr>507\!	1776730	1	07
Tirolsko j u Prodarelsko ....	4343007	5057747	t	;p$
Ktajarsko...........		l.'$003300	3	54
Koroško ............	1644896	;iV"»i>8iw	o	II)
Kranjsko...........	1655015	8000845	1	85
Primorsko Trst, Istrija, Gorica				
in Gradiška)........	139860(1	4353109	3	38
Dalmacija...........	3181(133	1 .'>01311	—	09
(>sko .............	87:1711 Ki	53583108	G	0
Moravsko ...........	.'17459'iti	37434337	7	83
Šlezija.............	8(18045	4033786	4	68
Galicija............	bi 193788	30075855	o	30
Bukovina...........	17(501187	3183404	1 ,	81
Skup . .	49338047	183.298580 |	»1	73
Petindvejseto obletnico <>j<. inlroniz.i.ije bo 34. t. in. slovesno praznoval goriški poknežetii vi-ji škof dr, Andrej <iull-mavr. Ad multos aiinost
Toča in povodenj. Lcto-nje jako spremenljivo vreme je provzročilo uže mnogo škode, i'obila je tm'a \ množili občinah na Dolenjskem, spodnjem Hirskem, Moravskem okoli Brna, v več krajih na Ogerskem in Češkem, v poslednjej deželi je tudi povodenj sila veliko škode napravila.
Za čeSKo narodno gledišče se darujejo vsak dan bogati doneski, vzlasti kar je bil cesar na Oskein i tudi sam blagovolil podariti znamenit dar. — Kdaj pa pridemo mi Hlovenei do tega, da se tinli v Ljubljani ka j stori? O narodnem domu se uže mnogo let govori, ali doslej se zanj še noben kamen ni dal.
Prof. Dr. Ed. Hanslick. svetoznani glasbeni učenjak, profesor na vseučilišči na Dnnaji, pisatelj mnogih učenih knjig o glasbi u. pr. • Vom Musikalisch-Hchonen «), gotovo najteži m*;ikal*i kritikar v Evropi, je na prošnjo g, Janka Lebarta, učitelja v Lokvi, pregledal nekatero skladbe prerano umrlega njegovega brata Argnsta, bivšega c. kr. učitelja v Gorici. Slavni učenjak Hanslick srčno obžaluje prerano izgubo mladega nadarjenega moža, kateri — po n)egovem merodajnem inenjenji — popel bi se bil s is svojim lepim talentom do visoke stopinje glasbeno izobraženosti, da ga nam nemila smrt ni pokosila tako zgodaj. «Die Gesangscompositionen ihres leider zu friih ver-blichenen Bruders* — tako piše g. Hanslick, »zeigeu war»te Rmpfindung und ein hilbsches melodioses Talent, Bei liingerem Leben und Ueben biitte sein Talent vvahrscheiniich auch in grtisserem sich erhoben «. Glasbeni ta učen jak nasvetuje konečno g. .1. Lebanu, da prijavi najbolje skladbe bratove pišoč: Sie vverden jedenfalls gut thun, eine Ausvvahl der gelungensten Stiicke ihres Bruders zu veroffenlichen.»
Kakor nam je prišlo do znanja, pripravlja uže lokevski učitelj Avgust Lebanove skladbe za tisk. V kratkem izidejo neke drobne cerkvene pesence in nekaj kasneje menda tudi druge bolje skladbe prerano umrlega blagega našega skladatelja, naj si bodo cerkvene ali posvetne.
Spominek Stanku Vrazu. Matica hrvaška namerjava postavili lep spominek hrvaškemu pesniku Stanku Vrazu na njegovem rojstvenem domu Cerovcu pri Ljutomeru.
FiloKsera ali trtna uš pri Piranu. 19. t. m. je preiskavah posebna komisija pod vodstvom profesorja Hoslerja bolno trsje pri Piranu. Našla je 5 oralov za filoksero bolnih vinogradov. Zemlja, na katerej je bolezen, dene se lahko pod vodo, vendar vlada ni še določila, ali se ima to zgoditi. Minister poljedelstva pa je telegrallčno dovolil, da se sestavi posebna komisija, katere naloga bo filoksoro zatreti; vodija tej komisiji bode politišk o tej stvari izveden uradnik; da se troški pokrijo, nakazal je gosp. minister potrebne novce. — Pristavljati nam ni treba, da je iz vožnja trsja itd. iz piranskega okraja prepovedana. Naj vsak vinogradnik blizu okuženega kraja zelo pazi trt, da se bolezen naglo zatre, ako bi se še drugej prikazala.
Ribniško županstvo je tudi za častne ude izvolilo Taaffeja, Hohcmvarta in \Vlnklerja.
Siavnost tisočletnice slovanskega bogoslužja prirede slovanski visokošolgl na Duuaji v nedeljo 37. junija 1880.
Ob II. uri dopoludne: Velika staroslovanska maša v sv. Ane cerkvi (I., Annagasse). pri katerej poje si. slovansko pevsko
društvo.
Ob S1/, url na večer: Svečanostni večor v sobanah dunajske « Gartenbau-Gesellschaft» (I., Parkrlng 12).
Slavnostni odbor vabi k obilnej vdeležbi.
HrvašKa društva SoKol, Kolo, Danica pridejo 27. t. m. v Ljubljano, drugi dan pa se odpeljo v Bled. Ljubljananl so uže sestavili poseben odbor, ki bo skrbel, da se gostoljubno i dostojno sprejmo. Porednežl pravijo, da se joka ljubljanski mestni župan, ker ni bil v ta odbor izvoljen.
Za častne občane je izvolila občina Št. Vid na Dolenjskem ministra grofa Taaffeja, kranjskega deželnega prvosednika Win-klerjn i u grofa lIohenwarta — borovniška občina pa Taaffeja, \Vinklorja in državnega poslanca Kljuna.
Vino s fuchslnom ostrupljeno. 21 sodov tacega vina je tržaška komisija 15. t. m. ukazala v morje izliti. Prav je, naj ga pijo morski volkl, ne pa ljudjč.
Šolstvo in vera. Liberalci so do tega pripravili, da sc šolskim otrokom nI bilo treba učiti veronauka, ker so lahko prestopali v višjo razrede, če tudi ga niso nič znali. Ta napaka je nravnost jako kvarila i sprldenosti roko podajala. Učenci inalovrednih roditeljev so večkrat brez kazni katehetom kljubovali ter jih celo zaničevali. — To je zdaj odpravljeno, ker je naučni minister ukazal, da se mora na red iz veronauka prav tak ozir jemati, kakor na red iz katerega koli druzoga predmeta. Ta ukaz je ministru na čast.
RAZNE STVARI.
0 starcu Mehlmedu Ruždi-paši, ki živi v prognanstvu blizu Magnezije, pripoveduje se v Carigradu to le: Kadar se je govorilo o turških državnih prenaredbah, rekel je stari Melicmed 1 (uzdi: To me spominja na nečega propaloga velicega gospoda, ki je poklical vrlo veščega gospodarskega uradnika, da mu uredi svoje stvari. Gospodarski uradnik pride i prav skrbno pregleda stvari svojega gospodarja i račune njegove hiše. Zvršivši svoj posel, prinese mu palico, torbo i par cokelj, kakoršne Turci obuvajo, kadar hodijo iz hiše. «Ceniu to ? « vpraša ga gospodar. — «Odpustite, gospodar« — odgovori gospodarski uradnik — «to kaže, da bi dobro storili, ako zapustite svojo hišo, če hočete* da uredim vaše stvari.» Prav to bi jaz svetoval sultanu!
Opica. Nek gospod je imel opico, katera mu je opravljala nekatera navadna dela. Neki dan je skubla dve jerebici, kateri je gospod za južino namenil. Ko oskube prvo, položi jo na okno, pa kar naglo plane jastreb z bližnjega drevesa ter oskubeno jerebico odnese. Opica se jezi i smešno spakuje na drevesu sedečemu jastrebu, ki se je z jerebico mastil, skube drugo jerebico ter jo zopet na isto mesto položi, kakor prvo, sama pa se skrije za okno. Jastreb prileti po drugo jerebico, opica pa ga zgrabi, vrat mu zavije ter ga — oskube in jerebico i jastreba nese kuharju. Kuharju se je sicer jastreb nekako čuden zdel, vendar ga je z jerebico vred spekel. Gospod pa, ki je videl vse, kar je opica delala, ni se dotaknol jastrebov i ne.
Opice imajo čudno posnemajočo lastnost, ('.unij pripoveduje, da so se Aleksandru včlikemu v Indiji kakor vojaško krdelo nasproti postavile i da je mislil, da ima sovražnika pred sabo. Prav smcšmo je tudi to, kako je mačko brila. Brivec je namreč hodi) v hišo nje gospodarja brit. Opica so je vse, kar je delal brivec, dobro zapazila, neccga dne privezala mačko na stol, opasala jej predprt, napravila injilnico i namjilila mačko, vzela blitvo ter neusmiljeno začela briti i mesariti ubogo žival.
Opica razžalitve ali tepcuja nikoli ne pozabi, prej ali slej se maščuje; če se človeka še tako privadi, vendar se ne more nanjo zanašati.
Slavnemu pesniku Pugkinu so Ilusi postavili v Moskvi krasen spomenik.
AnglešKo vojašKo brodovje sredozemskega morja ne pride v Trst, kakor je bito napovedano, ampak v Sicilijo i na Špansko.
Nov denar. Bolgarska vlada k malu začne kovati lastni denar iu sicer bakreni, sreberni in zlati.
Tržno poročilo.
Trgovina se je začela nekoliko bolj oživljati i kaže se, da se k malu še zboljša, naročeb dohaja uže več, tudi žitni promet utegne k malu bolj oživeti.
Kara — v najboljšem menjenju zarad ugodnih poročil Iz zunanjih dežel, trgovina je bila toliko živahniša, ker prodajalci niso več blaga zadržavali, ampak gledali so, da ga razprodajo.
Olje — živa kupčija, posebno dosti se je spečalo olja srednje sorte po nepromenjenih cenah.
Rii, precej slaba kupčija po starih cenah.
Mast in slanina, srednja kupčija po starih cenah.
Prtn>Hje — cene so mu zopet v vseh zunan jih trgoviščih poskočile, tedaj tudi v Trstu; vendar pa se gaje obilo ^pečalo, ker vse kaže, da rnu cene še porasto.
Ootn/ifii pridelki. — Slab promet po starih cenah. Zit<> i,t moka. — One padajo vslcd ugodnih poročil iz /itorodnib dežel, poselili * vsled poročil iz Amerike, kder so cene zdalno padle. Ker se kupci nadejajo še nižjih cen, zalo je bil promet neznaten.
Let — zanemarjen i po nizkih cenah.
Vrednostni papirji se dobro drže i so precej stanovitni
ter utegno ^e malo, vendar le nezdatno poskočiti.
--
Dunajska Borsa
dni junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih.......7.1	gld. 55	kr.
Enotni državni dolg v srebrn....... 74	»30	*
Zlata renta..............Hrt	» 80	»
1800, državui zajem...........134	»35	»
Delnice narodne banke......... K39	» —	»
Kreditne delnice............231	»30	»
London 10 lir sterlin...... .... 117	»15	»
Srebro................ —	» —	»
Napoleoni...............9	» 82'	»
C. kr. cekini..............5	» 55	»
100 državnih mark...........57	»50	»
Javna zahvala.
Ostra zima in črn glad sta bila pritisnola siromašnega Istrana, in gotovo bi se bile strašne reči v idele iu čule iz tužne Istre, ako mu ne bi bili plemeniti ljudje ob pravem času na pomoč prihiteli.
Od mnogih stranij je prišla stradajočim pomoč, in tudi podpisanemu odboru so sc oglasile na javne pozive in privatne prošnje mnoge blagodarne duše, ki so se svojimi obilnimi darovi pripomogle olajšati teško osodo svojega jadnega brata, kateremu se je težak kamen od srca odvalil, ker je sprevidel, da so na svetu ljudje, ki ga niso v njegovoj velikej stiski zabili.
Od mnogih stranij je prišla podpisanemu odboru pomoč v novcih In živežu, a največja iz lepih pokrajin Kranjske, Štajerske in Hrvatske, katere so mu poslali naši vrli bratje Slovenci in Hrvatje.
Odbor se nadeja — hvala previdnosti Božji in dobrim ljudem — da je siromašni Istran za zdaj teške nesreče rešen, ter polaga na koncu svojo delalnostl račun in kliče vsem vele-dušnlm dobročiniteljem v svojem in imenu potolaženih nesrečen ikov.
< Bratje 1 plemenito učinoii ste delo.
Bog predobri nnj Vam plati stotero I»
Natanjčen račun o dohodkih, stroških in razdelitvi novcev in blaga sc nahaja v »Naši Slogi«, »Slov. Narodu« in «Obzoru«.
V imenu odbora za stradajoče v Istri: V Pazinu, dne 14. junija 1880.
Fr. Matejčič,
predsednik.
A. Kalac,
podpredsednik.
J. Koteiar, blugiijnik.
J. Beri hf, tajnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Odboru brv. slav. gosp. družtbc. Odgovor o filokseri nahajate v denašnjoj »Edinosti*. Vinogradi se lahko ogledajo. — G. Dopisniku s podpisom »Vaši zvesti naročniki i dopisniki Istriani«: Pošten list ni za neslane i nepošteno burke; Vi nam pretite: »Vas bodemo očitno ograjah«, mi pa Vam odgovarjamo: Hvaležni bodite, da Vas nismo zapisali v črne bukve. Boljše, da »Edinost« pogine, nego sprejema hudobno zdražbo. Zapomnite si: Pretnjo se ne bojimo, ukazovati si ne dajemo 1
-:—
Najboljši isterski refošk I

po 1 gol d. botelja.
Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrne do
TJpravništva.
/

h- !
p	r
*>
f
i>
(
«>
p
i)>
I
PIVOVARNICA
v
TRSTU. Botelje in sodci.
r
I
I
1 1
»2 A AA A A A—A A AA A AA A A Atj)
Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Tosti.
Tisk. Fran Huala v Trstu.