— 11 — Politične stvari. Bodite pravični Slovanom! Čedalje glasnejše se čujejo glasovi, ki prerokujejo, da le Giskra-Herbstovo pritiskanje Slovanov nevarno za državo. Jako odločno o tem govori trdi Nemec Warrens v svojem časniku „Wochenschrift", in sicer tako-le: # „Mi nikakor nismo priliznjenci manjšine ministrov zato, ker obžalujemo, ako odstopi, ampak soglasje je z načelom, za ktero se manjšina poteguje, — z načelom namreč, kterega je po našem prepričanji neobodno treba držati se zato, ako hočemo, da se ohrani Avstrija, in zarad tega načela, ako se popusti, se nam dozdeva, da bode manjšinin odstop osodepolna dogodba. Trije ministri (Taafe, Potočki in Berger) se namreč potegujejo za enakopravnost vseh narodov, nasproti pa pet ministrov (Giskra, Herbst, Hasner, Brestel, Plener) hoče, da bi v Cislajtaniji gospodovali Nemci; kajti teh pet ministrov časnik „Neue fr. Presse" glasno in v eno mer trobi, da Nemci v Avstriji imajo iskati poklica (namreč gospodovanja nad Slovani), kakoršen je Madja-rom na Ogerskem, in da morajo Slovani v Cislajtaniji zadovoljni biti s tem, da so z Nemci v isti razmeri, v kteri so Slovaki in Rumunci do Madjarov. To je po-gubivno načelo ministerske večine. Toda Nemci takraj Litave niso niti tako sposobni za vladanje kakor Madjari, niti je mogoče Slovane v tej državni polovici pregovoriti, da bi hoteli biti sužnji. Unkraj Litave so se boljarji (velikaši) pre drznili vpeljati palico, s ktero se smejo tepsti drugi, a oni nikdar ne. Ali pa morda Nemci takraj Litave smejo posnemati izgled, da sami sebe postavijo za velikaše, ki bodo z nenemškimi narodi ravnali tako, kakor ogerski plemenitaši delajo z neplemenitaši te dežele? Tak poskus bi imel strašne nasledke, on bi seme nemira in bratovskega boja zasejal v naši deželi. Mi nikakor ne damo veljati, da Nemci sami sebe proglašajo za edino inteligencijo in da si vsled nje jemljejo pravico do vse politične moči. Geslo: „Vsem enaka pravica" je vodilo vsemu našemu prizadevanju. Mi Nemcem privoščimo vse pravice, ktere jim gred6, Slovanom pa hočemo, da se d& pravic ne za trohico manj, nego Nemcem. Nam je sveto in nepre-mekljivo načelo, da so državljanske pravice vsem državljanom neodpovedljiva lastina in to brez ozira na njihovo narodnost, da mestnjan nima nič več pravic nego deželan, da se stan ne povzdigne nad stan. Ako ustavoljubje pomenja pohlep po stiskanji nenemških plemen, bila bi za nas sramota, ako bi nas kdo imenoval ustavoljubne, kajti to ime bi pričalo, da ne maramo ne le za pravico, ampak da tudi nimamo politiške omike. Poskušati, Nemce storiti za gospodovalen narod v cis-lajtanskih deželah, to se da, a nikdar jim to gospodstvo ne pride v roke. Nemški narod je pravičnejši, razumnejši in modrejši nego njihovi kolovodje, in nikdar rok ne stegne po nevarnem daru, s kterim jim ti kopljejo jamo. Toda že sam poskus, Slovanom kratiti pravice, tej državi vseka rano, ktere cel6 nasledniki sedanjih ministrov ne bodo mSgli zaceliti. Minister Giskra in minister Herbst poskušata rešiti nemogočo nalogo, in ko jima spodleti, pojdeta vživat bogate penzije. Al med tem, ko bodeta ona pozabljena, obrne se strast onih narodov, kterim se kratijo pravice, zoper moč, ki ima v sebi značaj stanovitnosti, in ktero bodo leta in leta stiskali nasledki napak, ki se sedaj delajo. Mi takim ministrom, ki hočejo vladarju dati svet, naj stiska slovanske državljane, za Bogi! nikakor nismo zavidni zarad njihove razumnosti in mirne vesti. Motijo se oni, ki pravijo, da je mogoče le dvoje: da morajo ali Nemci ali Slovani gospodovati v Cislajtaniji. To nI res! Kdor tako govori, ta Avstriji odreka življenje m jej poje nadgrobnico. Le popolnoma pravica na vsako stran, le enako pravo vsem narodom je pravo poroštvo za obstanek Avstrije." Tako govori mož glasovitega imena, in kakor smo rekli, Nemec skoz in skozi. Ako taki možje povzdigujejo glas za pravico Slovanov, ne bi se smel prezreti, kajti on kaže, kamo Avstrija zabrede, ako iz svojega vodila izbriše glavno načelo: „justitia regnorum funda-mentum" — to je: „pravica podnožje državam!"