Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 35 — 20. september 1975 Ulj Zakaj premajhen izvoz? Na dlani je, da bo Iskra letos prvič v zadnjih 15. letih zaostala za doslej vedno rastočim trendom izvoza. Medtem ko se je stopnja rasti izvoza — gledano vrednostno — v minulih letih povečevala za 25 do 30 %, pa je letos ostala na ničli, ponekod pa je celo precej pod planom. Kje so vzroki za takšen položaj, ki ga lahko mirne duše označimo za problematičen? Ker se subjekti, ki sodelujejo v Iskrinem izvozu, niso menjali, je očitno, da gre za spremembo različnih okoliščin, ki pogojujejo izvoz. Med zunanjimi faktorji je tukaj gotovo eden od glavnih krivcev svetovna gospodarska kriza, ki pa ne bi smela v tolikšni meri vplivati na naš izvoz. Minula leta, ko te krize še ni bilo, so se nekateri dobro zavedali pomena izvoza, zdaj, ko padajo granate, pa so se skrili, čeprav bi se morali še bolj zagristi v boj. m Zatem je tukaj še jugoslovanski zunanje-trgovinski sistem. Kljub neprestanim opozorilom — tudi Iskre — so letos sprejeli izvozne vspodbujevalhe ukrepe šele maja meseca, kar je bilo vsekakor prepozno: izvozne posle je pač treba sklepati več mesecev pred dokončno realizacijo. Stimulacijski ukrepi bodo vplivali na povečanje izvoza verjetno šele prihodnje leto, za letos pa so bili skoraj nepomembni. Morda so ti zunanji faktorji vplivali na pomanjšanje Iskrinega izvoza nekako 50 odstotno, toda z drugimi 50 % pa smo prav gotovo krivi mi sami, predvsem nezainteresiranost nekaterih, da bi izvažali. Oranžne komerciale, kot glavne nosilke tržnih funkcij, so pretežno zaradi zgodovinskih razlogov usmerjene bolj na domači kot na tuji trg, slednjega pa so letos še bolj zanemarile. Odveč bi bilo omenjati, daje tudi med branžami premalo koordiniranega in usmerjenega nastopa na tujem trgu. Povsem nerazumljivo je tudi tole: kako je možno, da se poltretji mesec po objavi Samoupravnega sporazuma o interni stimulaciji izvoza še niti ena TOZD niti delovna organizacija ni oglasila s kakšnim dopolnilnim predlogom ali pripombo. Tudi to je eden od dokazov, da smo, milo rečeno, zaspali. Verjetno so to, poleg porasta proizvodnih stroškov, glavne ovire, ki so pripeljale o kritičnega položaja Iskrine zunanje trgovine. In kaj zdaj? Potrebni sta predvsem dve stvari. Prva je ta, da se moramo v Iskri odločiti, kakšne eku nomske učinke smo pripravljeni Podrediti večjemu izvozu, druga, še pomembnejša, pa je ta, da končno le spoznamo življenjsko Pomembnost izvoza kot eno najpomembnejših kategorij Poslovanja. Lado Drobež Ukrepi komunistov Elektromehanike (Razgovor z Bojanom Klemenčičem, sekretarjem sveta Z K Elektromehanike, o gospodarskem položaju te delovne organizacije) Junija letos je izvršni komite predsedstva CK ZKS na svoji razširjeni seji pozorno in poglobljeno obravnaval ter ocenil dejavnost ZK (pa tudi drugih organizacij in organov) pri uresničevanju sklepov četrte seje predsedstva CK ZKJ in desete seje CK ZKS. Na- Bojan Klemenčič - sekretar sveta ZK Elektromehanika. nizani so bili razni problemi v zvezi ž gospodarjenjem tako v celotni SFRJ, kot sami republiki Sloveniji — od zaskrbljujoče negativne blagovne zunanjetrgovinske bilance, slabe konkurenčnosti v mednarodni menjavi pa do inflacije, pretirane rasti cen, prenizke produktivnosti, investicijske in skupne porabe itd. V boju za stabilizacijo gospodarstva so predvsem pred komuniste postavljene zelo odgovorne naloge. Na omenjeni seji je bilo med drugim poudarjeno, da se morajo dosledno angažirati pri zaostrovanju odgovornosti še posebej ljudi na vodilnih delovnih mestih. Onemogočiti morajo poskuse odklanjanja odgovornosti za konkretne slabosti ter skrivanja za kolektivno odgovornostjo. Ob nasprotovanju splošnim prizadevanjem naše družbe in njenim težnjam po napredku ter stabilizaciji gospodarstva pa bi se ne smeli ustrašiti posegov na osnovi zakonskih določil. Pri teh odgovornih akcijah mora ZK tesno sodelovati s sindikati ter zagotavljati neprekinjeno delovanje v tej smeri. V vsaki TOZD pa morajo oceniti svoje lastne probleme ter oblikovati lastne ukrepe za njihovo odpravljanje na osnovi sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS. Izhajati morajo tudi iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije in Jugoslavije v I. 1975, informacij predsedstva CK ZKJ o gospo darskih razmerah, petmesečne ocene uresničevanja resolucije o družbeno ekonomskem razvoju Slovenije v I. 1975 ter predlogov ukrepov, zaključnega računa za I. 1974, v katerem je jasno opredeljeno dohodkovno stanje vsake TOZD ter iz petmesečne oziroma v našem primeru polletne ocene rezultatov gospodarjenja TOZO in delovne organizacije kot celote. Kakšno je v tej zvezi konkretno dosedanje delovanje organizacije ZK Iskre — Industrije za telekomunikacije, elektromehaniko in elektroniko (ali kakor jo radi na kratko imenujemo — Elektromehanike), smo povprašali sekretarja sveta ZK v tej delovni organizaciji Bojana Klemenčiča, dipl. ing., zaposlenega v razvojnem oddelku tovarne telekomunikacij AT C na Laborah. (Nadaljevanje na 3. strani) RAZGOVOR Z V. D. DIREKTORJEM PODROČJA ZA KAKOVOST MILANOM ŽELEZNIKOM Kvalitetno za kvaliteto \ Eksplozivni razvoj tehnologije in moderne družbe postavlja veliko zahtev v zvezi s kakovostjo. In pravo kakovosti je veliko govora tudi v zvezi z Iskrino proizvodnjo. V zadnjem letu se je povečalo število reklamiranih izdelkov, ki so celo našli pot nazaj v Iskrina skladišča. S tem se povečujejo zaloge, zaostruje se finančno stanje, kar pa močno vpliva na redno izplačevanje osebnih dohodkov, na likvidnost. Povečane zaloge pa poleg tega imajo lahko seveda najrazličnejše verižne učinke v zaposlovanju OZD Iskre. Blago, ki so ga tujci zavrnili in, ki ne ustreza svetovnim standardom, seveda ne more najti ponovne poti na tuja tržišča. Plasira se edino lahko doma. Povsem napačno bi bilo sklepati, da bo domače tržišče lahko v nedogled goltalo slabo kvaliteto. Tako misliti bi bilo tudi nepošteno, nesocialistično. Polni vprašanj smo se torej obrnili na v. d. direktorja ppdročja za kvaliteto dipl. ing. Milana Železnika. — Kako je s kvaliteto Iskrinih proizvodov v zadnjem času? Kakšni so pogoji za ohranitev tako imenovane Iskrine kvalitete, posebej glede na dejstvo, da Iskra nastopa tudi v tujini pod lastno zaščitno znamko? „Eden glavnih problemov zadnjega časa je prav kakovost. Zato se mi zdi potrebno spregovoriti o teh vprašanjih. Znano je namreč, da je vsaka temeljna organizacija samostojna v svojih odločitvah. Mednje spada tudi vprašanje kvalitete. Mogoče ne v celoti, saj je navsezadnje Iskrina streha le enotna in si ne more vsaka temeljna organizacija privoščiti svoje kvalitete, ki je karakteristična zanjo. Vsaka mora upoštevati dejstvo, da živi v sožitju z drugimi, in, da slaba kakovost izdelka ene meče slabo luč na vse ostale. Z namenom, da bi preprečevale take primere, so se obvezale vse podpisnice samoupravnega sporazuma za združevanje v ZP Iskra, da bodo izdelovale izdelke v kakovosti, ki omogoča reden plasman in optimalne ekonomske rezultate. Glede na to, bi se morali ravnati po pravilih s ciljem (Nadaljevanje na 4. strani) r : W illlllpil ■ir itBIlltl Predsednik predsedstva SRS tovariš Sergej Kraigher. Najpomembnejši je položaj delavca v TOZD (RAZPRAVA TOV. S. KRAIGHERJA, PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SRS, NA SEJI (18. 7. 1975) OŽJEGA POLITIČNEGA AKTIVA ISKRE IN GORENJA) Vsak dohodek je družbena lastnina. Dohodek ni lastnina delavca, ki ga ustvarja, niti ni lastnina TOZD * 1 Vsi problemi v zvezi z organiziranjem in združevanjem TOZD, se postavljajo v dveh aspektih, lahko pa se po mojem mnenju zreducirajo na enega, to je na položaj delavca v TOZD, ki ustvarja dohodek in ki na podlagi ustvarjenega dohodka stopa v dohodkovne odnose z drugimi delavci v drugih TOZD, s katerimi trajno sodeluje in združuje delo in sredstva v procesu proizvodnje in reprodukcije, v ustvarjanju dohodka in proizvodov, ki jih proizvaja. To je vertikalna povezava, z druge strani stopa v konkretne odnose z delavci v drugih TOZD ali tudi v drugih delovnih organizacijah in skupno z njimi rešuje zadeve, ki so sicer povezane s produkcijskim procesom, pa bistveno ne vplivajo na produkcijski proces ter ne ustvarjajo neposredno proizvoda vrednosti, ampak njega usposabljajo za ustvarjanje dohodka oziroma so bistven ele- 1 ment v pripravah za proizvodnjo, v procesu nastajanja produkta do usposobitve produkta za prodajo. Probleme, ki nastajajo v teh odnosih, moramo razplesti v obeh dimenzijah, in to z izhodišča, da je vsak dohodek, ki ga kdorkoli ustvarja v našem sistemu, družbeni dohodek, družbena lastnina. Izdelati je treba merila, kako delavci Posntek iz dela razstavnega prostora Iskre na Zagrebškem jesenskem velesejmu. posameznih TOZD — na podlagi dohodka, ki ga ustvarjajo v procesu proizvodnje in prodaje svojih proizvodov v realizaciji dohodka in pri usposabljanju za obvladovanje in razvijanje te proizvodnje — sodelujejo in so udeleženi v tem dohodku, ki je družbena lastnina. Kateri so ti kriteriji? Dohodek ni samo last delavcev, ki ustvarjajo, niti ni lastnina TOZD, ki ta dohodek neposredno realizira (to bi bila skupinska lastnina). Prav tako ni lastnina delovne organizacije, v katero so te TOZD vključene in ki s celoto odnosov bistveno vpliva na to, kako posamezne TOZD ustvarjajo dohodek, bodisi skozi horizontalne povezave, bodisi, ker se dopolnjujejo v celotnem procesu proizvodnje od surovine in raznih faz predelave do finalnega proizvoda. Čimbolj tehnika napreduje, tem manjša je udeležba živega dela delavca v vsakem produktu in s tem v celotnem dohodku in tem večji pomen dobiva tehnika, tehnologija, znanstveni napredek, na osnovi katerega se reproducira živo delo vsakega delavca in organizacije združenega dela v ustvarjanju dohodka. To je razvojna črta, ki se je začela z industrijsko tehnološko revolucijo že z iznajdbo parnega kotla in ki se v 20. stoletju izrazito pospešuje ter ne vemo, kje se bo končala. To se dogaja v vsaki družbi in se kaže povsod v podružbljenju proizvodnega procesa in s tem dohodka. Čimbolj se družba razvija, tembolj je delitev dela načrtna in tem manj stihijna in to na konkretnih proizvodnih procesih in produktih, ki se pojavljajo kot element v ustvarjanju dohodka, to je vrednosti na podlagi cene kot družbeno priznanega dela, ki se verificira na trgu. To je resnica, ki jo uveljavljajo in vedno jasneje vgrajujejo v procesih v celem svetu, v funkcioniranju posameznih delov in celote. Naša prednost, ki jo ugotavljajo tudi drugi, je v tem, da smo našli enega od načinov, kako povezovati in vskla-jevati to odvisnost celote od posameznih delov in delov od celote, da bo vsak našel svoj interes in na tej osnovi prispeval k celoti. To so živi družbeno —ekonomski odnosi, ki najdejo svoj izraz tudi v ekonomskih merilih, ki jih sumarno imenujejo družbenoekonomski odnosi. To so teoretske predpostavke, na katerih je zgrajena naša ustava. Do teh smo prišli skozi 20—letni razvoj samo- (Nadaljevanje na 2. strani) Najpomembnejši je položaj delavca v TOZD (Nadaljevanje sl. strani) upravljanja. S temi vprašanji smo se v pripravah ustavnih amandmajev konkretno spopadli. Ta izhodišča nam morajo biti jasna, ko pristopamo h konkretnim rešitvam, da vemo, kaj delamo in kaj hočemo, v katerih vprašanjih so naša razmišljanja in ravnanja objektivno določena s situacijo, katere zadeve moramo spoznati kot objektivno obstoječe, da bi jih lahko obvladali in se na tej osnovi dalje razvijali in uveljavljali cilj, ki smo si ga zadali. 'Za vodilne štabe v vsaki organizaciji združenega dela, v vsaki TOZD, delovni organizaciji, SOZD, samoupravni interesni skupnosti, pa tudi za vodilne štabe v občinah, republikah in državi kot celoti je najhujša stvar prakticizem, če se začno loviti za trenutnimi efekti. To seveda ni samo naš problem. Težke izkušnje v tem pogledu imajo tudi v kapitalističnem svetu, kjer temeljito iščejo poti za vsklajevanje interesov in kriterije, po katerih bi vsak od delov v koncernu, trustu itd. našel svoj interes. Iščejo tudi rešitve za urejanje odnosov, če n. pr. eden od teh delov najde zase boljše, naprednejše rešitve izven tega koncerna, trusta, da bi ostal še naprej povezan s tistimi, s katerimi je morda več generacij sodelovalo v skupni formaciji in ima do njih določene obveze. Ustvariti moramo tak položaj (in tov vsakem konkretnem okolju), da bo delavec resnično sam odločal in s tem prevzel odgovornost za svoje odločit- ve. Mi kot marksisti ta vprašanja dru- gače opredeljujemo kot na zapadu, kjer zasledujejo kapitalistične interese in odnose. Mi izhajamo predvsem in stališča, kako postaviti delavca resnično v položaj, da bo upravljal s procesi. Tu pa je bistvena razlika med našim sistemom in sistemi, kakršne imajo v državnem socializmui ali v vseh nijansah kapitalističnega sistema, namreč v tendenci, da je delavec tisti, ki upravlja in odloča o dohodku, to je v zavesti vsakega delavca že prisotno in to se ne more spremeniti, se pa zelo neenakomerno in različno uresničuje na posameznih področjih, v posameznih organizacijah združenega dela v različnih krajih, občinah in republikah. Te razlike so zelo velike. Mnogo je prepletanja starega z novim, pa tudi krčevitega zadrževanja starega, je pa tudi veliko prizadevanj in poskusov, da bi razvoj postavili na stabilne osnove, ki zagotavljajo kontinuiteto v procesih v tej smeri, da delavec prevzame odgovornost za vse odločitve, dobre in slabe. Sedaj delavec še ni v takem položaju, ne zaveda se v celoti svojih pravic in odgovornosti. Ker le posredno odloča, ga to navaja še vedno do štrajka, če je zaradi slabih odločitev prišel v neugoden položaj, ko pa bo resnično sam odločal in prevzel nase to odgovornost, nejio imel proti komu štrajkati, če bo posledica njegovih lastnih odločitev njegov slab položaj. Prizadevanja aa izhod iz inflacije so nujno povezana s konflikti, kajti treba je spremeniti odnose, s tem pa bodo posamezniki prizadeti ali pa bodo začutili, da je njihova perspektiva negotova. N. pr. štrajk rudarjev v Velenju je nastal prav zaradi negotove perspektive. Zaradi tega vztrajamo v zahtevi za dosledno izpeljavo ustavnih opredelitev, ki so v načelu čiste kot osnova sistema v celotni družbi, potrebno pa jih je spraviti v življenje v konkretnih okoliščinah vsakega delovnega procesa in položaja delavca v vsaki organizaciji združenega dela, od raziskav in vseh faz proizvodnje do prodaje. Kot so te naloge v načelu enotne za vse se zelo različno postavljajo na različnih področjih združenega dela, pa tudi na tistih področjih, ki so med seboj povezana. Gre za objektivna merila, ki dajejo vsakomur pravico, da je v skladu s svojim prispevkom k ustvarjenemu dohodku OZD in k splošnemu družbenemu dohodku - udeležen na dohodku OZD in na celotnem družbenem dohodku. Potrebno je poiskati merila, ki bodo omogočila objektivno razdeliti dohodek TOZD — finalista med vse TOZD, ki sodelujejo v razvoju, proizvodnji in prodaji končnega izdelka. Odnos med TOZD Keramika in Upori, ki ste ga najbolj osvetlili, lahko uporabimo za primer pri razčiščevanju kompleksa vprašanj dohodkovnih odnosov. Gre za ključno vprašanje, ki mora priti v zavest vsakega delavca samoupravljalca, namreč, da je dohodek, ki ga ustvarjajo na trgu s finalnim proizvodom, skupni dohodek. To ni niti dohodek finalista, ki je dal produkt na trg, niti dohodek tistega, ki proizvaja reprodukcijski material. Verjetno je še težje prepričati finalista kot -pa proizvajalca v predhodnih fazah proizvodnje, da dohodek, ki je prikazan kot njegov dohodek, ni njegov, ampak je to družbeni dohodek ter da je treba iskati merila o tem, kako so delavci sodelovali pri njegovem ustvarjanju ter kako naj bodo udeleženi pri delitvi dohodka. V tem ekonomskem razmišljanju se kaže preskok položaja delavca v mezdnem položaju. To je eno bistvenih vprašanj, ki je zlasti pomembno za vodstvene strukture, na tej liniji pa začenjajo razmišljati tudi delavci. Mbrda je delavcem v TOZD Upori, ki verjetno dobro dela in išče vedno boljših rešitev, razumljivo, da se ta TOZD zapre vase in poskuša sam izdelovati določen polizdelek ali repromaterial, ki ga je dosedaj zanj proizvajal TOZD Keramika. Ko pa postaja to vse bolj vprašanje eksistence delavcev v TOZD Keramika, prehaja vedno bolj tudi v zavest delavcev celotnega kolektiva. Treba je razčistiti vprašanje odnosov. Eno so objektivna merila na osnovi živega dela, koliko je bilo v ta proizvod dodanega novega dela, nove vrednosti, s katero se je oplemenitil določen repromaterial. To živo delo se da izmeriti. Tu pa je še vprašanje histo-riata v razvoju podjetja, predvsem je vprašanje, kdo je investiral v te obrate. Investicije izhajajo iz dohodka, ki je rezultat minulega dela, ker se del tega ni spremenil v osebno in splošno potrošnjo, ampak v sredstva družbene reprodukcije, n. pr. v osnovna sredstva tovarne uporov in v osnovna sredstva sedanje TOZD Kefamika. Rezultat minulega dela oziroma del tega je bil vložen v raziskovalno delo, v drage naprave itd. Če so delavci obeh teh dveh TOZD (poleg ostalih) vlagali sredstva v investicije enega in drugega obrata, je potrebno na podlagi minulega dela videti kakšni so interesi v zvezi s stroji, kadri, znanjem itd., s katerimi razpolagata obe TOZD. Za stroje je lažje ugotoviti, če so oziroma koliko sp že amortizirani, medtem ko je za kadre težje vprašanje, ker ga je težje dobiti nazaj, če ga izgubiš. Videti je treba konkretne odnose v udeležbi vsakega v dohodku, ki se ustvarja. Problem bolj ali manj racionalne uporabe skupne naložbe oziroma družbene akumulacije postaviti kot širši problem DOZD. Videti je treba tudi, ali bi Upori dosegla večji dohodek če bi sama izdelovala te dele, oziroma če bi se v tem pogledu povezala z neko drugo tovarno doma ali v svetu, potem pa oceniti, ali ta razlika v dohodku opravičuje likvidacijo proizvodnje v TOZD Keramika, v katero je bilo vloženih toliko in toliko sredstev, ali pa je to proizvodnjo treba usposobiti, da bo lahko konkurenčna. Tu ne bi smeli dopustiti razraščanja podjetniške logike razpolaganja z dohodkom, pač pa bi morali problem bolj ali manj racionalne uporabe te skupne naložbe kot širši problem postaviti pred skupno delovno organizacijo. Tu gre za enega konstitutivnih elementov združevanja TOZD v delovno organizacijo in je nujno, da se o takem vprašanju pogovorijo delavci celotne delovne organizacije, tembolj, ker je vloženo minulo delo vseh teh delavcev v teh investicijah. Če si delavci ene TOZD hočejo prisvajati pravico razpolaganja z dohodkom kot da bi bilo v tem dohodku vloženo samo njihovo delo, ne pa tudi delo ostalih, je to v nasprotju s samoupravnim sistemom in je možna tu arbitraža v raznih oblikah tudi do samoupravnega sodišča. To ni samo stvar vodstvene strukture, ampak se je o takem vprašanju treba pogovoriti z delavci. Vse preveč govo- rite o problemih, izdvojeno od delavcev. Ne glede na to, koliko delavci o teh problemih vedo ali jih razumejo, od tega živijo in morajo biti v teh vprašanjih osnovna odločujoča sila. To je pomembno tudi s stališča odgovornosti za odločitev. Če bi o takem vprašanju odločale vodstvene strukture, bi v primeru slabe, pa tudi dobre rešitve nastali med delavci konflikti, če ne bodo pri odločitvi sodelovali sami. Tudi s tega stališča morajo biti delavci prisotni pri reševanju vsakega problema. Potrpežljivo in vztrajno moramo iskati objektivne kriterije za ugotavljanje intenzivnosti in produktivnosti dela vsakega delavca posebej in kolektiva kot celote, ki oblikuje določene produkte in s tem ustvarja novo vrednost, od raziskovalnega dela do prodaje, vloženega reprodukcijskega materiala itd., skratka vseh kvalitet in elementov ki predstavljajo strukturo cene. Te elemente premalo upoštevate. Sem sodi tudi amortizacija, ki se jo sicer knjigovodsko odvaja, ne vidi pa se za tem proizvodnega odnosa. Proizvodni odnos v amortizaciji se kaže prav v minulem delu, ki je vloženo in ki s svoje strani predstavlja element v formiranju dohodka za ta finalni tržni produkt. Celo vrsto problemov v zvezi z inovacijami, investicijami, pri odločitvah, ali opustiti neko proizvodnjo reprodukcijskega materiala in v drugo ipd. je treba videti tudi v elementu amortizacije in ga povezati s celotnim problemom, da lahko pridemo do objektivnih odnosov za tako ali drugačno odločitev. Če npr. TOZD Upori predlaga naprednejšo rešitev, ki je racionalnejša in če kot finalist to dokaže na trgu, potem najbrž ni razloga, da bi to preprečili. Ob tem vidim tudi nevarnost zapiranja raziskovalne dejavnosti v okvir delovne organizacije, ker bo to prav gotovo vztrajalo na določeni tehnologiji, ki jo je uvedlo, dokler se ne amortizira ne samo materialno, ampak tudi moralno. Na ta način bo tako raziskovalno delo praviloma zaostajalo za tehničnim napredkom v svetu. Potrebni bi bili zelo zavestni in propulzivni ljudje, da bi to premagali. Raziskovalno dejavnost organizirati tako, da bo možno laboratorijske rešitve čimprej prenesti v industrijsko proizvodnjo. najti za te, delavce ustrezna delovna mesta bodisi v novi proizvodnji bodisi drugje ali jih prekvalificirati ali usposobiti za nove tehnološke procese itd. To se že dogaja, brez tega bi bilo nedvomno več konfliktov in protestov. Inovacijski proces ne more biti osnovni motiv za združevanje TOZD v DOZD Ne dvomim, da ste imeli s tem, ko ste postavili inovacijski proces kot osnovni motiv za združevanje TOZD v delovno organizacijo, najboljši namen. Mislim pa, da je treba ta element vključiti v celoto družbenoekonomskih odnosov, v katerih se ta motiv realizira in dobi ustrezno težo, ne more pa biti edino izhodišče nepovezano s celotnim položajem delavca v vseh povezavah, ko upravlja z dohodkom v TOZD in delovni organizaciji, v kateri je vključen. Vse te nih kriterijev, ne edini, vendar bistveni. V celotni strukturi cene so; osebni dohodki manjši del, tako dajc| iz tega okvira n. pr. vprašanje izostan kov ali slabšega efekta dela zanemar Ijiv element v primerjavi s stroški zi raziskave, za investicije itd. kot rezul tatov minulega dela. Tisti, ki se ne pojavlja kot finalisti produkti na trgu, ima veliko manj maneverskega prostora, kot tisti, ki prodaja finalne proizvode. Tu je širff ko področje manipuliranja in prilaga' janja tržnim nihanjem, ko se s preli' vanjem dohodka med horizontalnOl povezanimi organizacijami pokriva negativne efekte teh nihanj. Od vsega tega se vrača le delček medfaznemu proizvajalcu, v kolikor si je to izboril-Zaradi tega se vsi potegujejo za to, dal bi bili finalisti. Tako delitev na baz' dominacije finalistov je treba odpraviti. Nisem proti temu, da t>i bilo finalistov čim več, vendar bo tud' to možno doseči na ta način, da postavimo tudi delavce v nižjih fazah predelave v enakopraven položaj z d? povezave v upravljanju z dohodkom se nanašajo na odločitve o investicijah " “vi dela dnhnHka 7a ra™™ ----------~ laVCI V. PrOIZVOdnj. na OSnoV' notranje določenih meril, dogovor dela dohodka za razvoj in opremo, o investicijah za aplikacijo znanstvenih rezultatov v industrijski proizvodnji, z vsemi potrebnimi spremembami v organizaciji dela, v ustrezni strukturi delavcev itd., ko je treba zastarelo opremo odprodati ali odpisati ter uvajati novo, do konkretnih proizvodnih procesov, v katere se vključujejo novi ali prekvalificirani delavci. Na tej podlagi se ustvarja nov dohodek. Ob tem je treba z novim dohodkom zagotoviti pokritje stroškov tudi za nova delovna mesta delavcev, ki so postali tehnološki višek. To je celoten splet odnosov, v katerem je inovacijski motiv samo eden od elementov. Ne mislim, da ni pomemben in da ne bo postajal vse odločilnejši, vendar bo vedno povezan z vsemi ostalimi elementi, nikoli ga ne bo mogoče izolirati in se na tej podlagi odločati. Delavci bodo morali upoštevati vse elemente. To je dohodkovni odnos. Ali je inovacijski motiv tako odločilen, da mora biti osnovni ali pa celo edini faktor -povezovanja TOZD v delovno organizacijo ali ne, je posebno vprašanje. Zase mislim, da bo to le v izjemmih primerih, ker je treba upoštevati vse elemente, razen tega pa sam inovacijski element, če ga preveč vežemo na eno organizacijo nosi v sebi nevarnost konzervativizma. jenih cen itd. upoštevajoč ne šaro*1 osebne dohodke, ampak tudi vprfr šanje tehničnega napredka in celote njegovih interesov. Tudi lokacijski moment v povezo-vanju TOZD ter horizontalno povezo-vanje TOZD ne moreta biti dominantna pri oblikovanju DOZD Problem je treba realno videti v vsej celoti in tu vključiti tudi raziskovalce. Sprejeti je treba modernejšo in racionalnejšo rešitev. Tu ne gre za po- litično odločitev ali za neko poslovno tajnost, ampak so tu elementi, ki se jih da tudi tehnično meriti. Gre za odločitev o razvoju. Raziskovalno dejavnost je treba razvijati na tak način in na tistem mestu, da se bo čimprej premaknila iz laboratorijskih rešitev in se začela uporabljati v industrijskih osnovah, na podlagi interesa, toda na ta način, da ta interes ne bo postal ovira za bodoče vse naprednejše rešitve. Kar je govorila tov. Gorupova, je dokaz več o tem, da je organiziranost raziskovalne dejavnosti vprašljiva. To je lahko samostojna TOZD in enota, ki je povezana in dohodkovno odvisna od TOZD, za katere dela. Tudi finančno bo vprašanje investicij za raziskave veliko lažje rešiti (glede na riziko posameznih raziskav), če je to povezano z organizacijami, ki so že imele neposredne koristi od dosedanjih rezultatov raziskovalnega dela. V kolikor pa fundamentalne raziskave opravljajo zunanji instituti, morate odnose med instituti in TOZD Iskre oziroma Gorenja jasno opredeliti. S tem je treba priti pred delavce. Materialni stroški so povezani s tehnologijo. Naprednejša tehnologija mora zamenjavati materialne stroške ob istih efektih ali pa ob enakih materialnih stroških povečevati produktivnost dela. Razumljivo je treba imeti v vidu celoto, tudi osebne dohodke, splošno in skupno porabo, stanovanjsko in komunalno izgradnjo, vprašanje trgovske mreže, otroškega varstva itd., ker vse je povezano s pogoji dela in življenja delavca, vendar pa ne bi v tem pogledu nikoli smeli delati kompromisov glede tehničnega napredka, ki mora imeti prednost. Če se delavci znajdejo v težjem položaju zaradi zaostajanja v tehničnem napredku, moramo to prvenstveno reševati, ne pa pustiti, naj se delavec sam znajde in išče zaposlitev kjerkoli. To mora biti naša skupna skrb in naloga. Tu gre za solidarnost, ki je predvsem izraz družbenoekonomskega odnosa, ki ga predstavlja družbena lastnina, čeprav je tudi element socialne politike. Zaradi tega smo v ustavi zapisali, da je v takem primeru treba Danes še niso jasno postavljeni odnosi med TOZD — finalisti in TOZD, ki so vključene v predhodne faze predelave. To kar dominira kot motiv v ..Gorenju" — na isti način pa tudi v Iskri, le bolj prikrito — je finalna proizvodnja delovne organizacije ali TOZD, ki proizvajajo finalne produkte ne samo v smislu finalne proizvodnje za široko potrošnjo, ampak finalne proizvodnje, ki neposredno ustvarja dohodek na trgu. Iz tega pa izvirajo mnoge težave, ki spremljajo celoten razvoj, ki pa jih Iskra uspešno premaguje zaradi tempa in dinamike razvoja. Ker mu gre pa sorazmerno dobro spričo takega razvoja, o teh.vprašanjih ne razmišlja. V tem pogledu se njegovo razmišljanje in položaj ne razlikujeta od razmišljanja delavca v kapitalističnem svetu. To velja tudi za strokovne kadre in raziskovalne in zato ni čudno, če odhajajo na delo v tujino, ko ne vidijo dovolj tega, kar je možno samo pri nas, to je, da kot samoupravljale! odločajo To so po mojem mnenju ključni problemi pa tudi ključni motivi za: povezovanje TOZD. Lokacijski moment se mi zdi nepomemben. S tem pa nikakor ne podcenjujem nujnosti povezav ter odgovornosti ii1 pravic delavcev do krajevne skupnosti kjer živijo, ni pa važno, kje je to.Lok3 cijski moment je celo nevaren, ker se lahko spremeni v municipalizem z izredno ozko mentaliteto, ki lahko postane strašno konservativen elemen1 v svoji okolici ter faktor razbijanja krajevne skupnosti ter odnos s TOZD; izdvajanja krajevne skupnosti pa tud1 občine kot sestavnih delov združenega dela iz združenega dela, ki ne pozna meja med občinami in samo v neka-! terih pogledih moramo upoštevat' republiške meje. Vendar mora vsaka republika, ki sicer ogovarja za svoj razvoj, odvajati prispevke, npr. mi v Sloveniji, za tu zaposlene delavce iz dru gih republik kot jih predpisujejo njihove republike oz. občine in krajevne skupnosti, kjer oni živijo. Postavljeno je bilo vprašanje, kak< urediti odnose med TOZD v delovf organizaciji s 100% merili. Kjer sed1 meriti, je treba merila 100 % izkorist1' ti, kjer pa se to ne da, je potrebn0 sprejeti konvencije, ki veljajo za vse; Potruditi se je treba, da bodo delavdj razumeli, da je to konvencija, ki je * * * * v' posameznih točkah lahko tudi neg°' tova. Če se nekje pokaže šibka točk^ ne bi smeli generalno napadati takegz sistema delitve, ampak ga izpolnjevat' Ključni motivi za povezovanje TOZD v DOZD so v njihovi proizvodni in5 tem v dohodkovni soodvisnosti Vse, kar sem govoril o odnosu zn°' traj „Iskre" in ..Gorenja" ter o odn°' sih med njima velja še v večji meri z3 odnose i s kooperanti, > ki jih imata izven „ Iskre" in ..Gorenja" in s katerimi trajno sodelujeta ter predstavljaj6 skupaj z vami zaokroženo celoto, ki le SO dohodkovno soodvisna. Gotovo . . n , , . posamezni kooperanti še bolj doh°d o celotnem procesu. Pomemben razlog je kovno ani s p0Sameznimi OZD v prav. v tem, da n,so jasno postavljen, |skrj„ a|j >Gorenju.. kot nekatere odnosi med finalisti in delavci, ki so vključeni v predhodne faze predelave, ker se na stopnjah kjer produkt finali-zirajo, postavljajo ti odnosi na star podjetniški način, nujno nastaja skupinsko lastniška logika, borba za cene, ki je vedno borba za udeležbo na profitu. To ohranja elemente mezdnega položaja delavca, kar se v splošnih tendencah in poenostavljenem presojanju delavcev ne razlikuje veliko od tega kar se dogaja drugod po svetu. Cena finalnih proizvodov, ki nastaja na podlagi primerne delitve dohodka, ne more biti edini in izključni kriterij za delitev dohodka in za družbenoekonomski položaj delavcev v posameznih reprodukcijskih delih od surovine do finalne proizvodnje, ki predstavljajo celoto reprodukcijskega procesa. Če se povrnem h kriterijem delitve skupno ustvarjenega dohodka, je treba v spletu teh odnosov najti objektivna merila za delitev dohodka med TOZD, ki so povezane v tem reprodukcijskem nizu, ter korigirati to delitev na podlagi dogovorjenih meril in skupnih interesov. Med temi je minulo delo eden bistve- TOZD znotraj vaših delovnih orgar1 zacij. Ne podcenjujem pomena horizo° talnih povezav, mislim pa, da bi v °e vrsti zadev prehitevali razvoj in izgup Ijali iz vida nekatere pomembnejše, c.e bi bile horizontalne povezave doh11 * *' nantne. Njihova kvaliteta je, kar za' deva ustvarjanje dohodka, drugač^ kot povezovanje tistih, ki so nep° sredno udeleženi v proizvodne011 procesu in v celotnem procesu ustvar janja in delitve dohodka. Delež trgovine je možno meriti. 1^ svoje zakonitosti. Mora biti podaljs® procesa proizvodnje in v tem pogled od proizvajalcev. Tudi tu gre za kriterije tekočega in minulega dela in 56 posebej rizika. Riziko bo moral vedn^ v večji meri jemati nase proizvajale1 kot trgovec, ki praviloma ne sme raz polagati s kapitalom, razen kadar Qre za dogovor, da trgovina prevzam6 riziko za posamezne vrste blaga potrošnem kompleksu, .ki za^teVI pojavljanje s celotnim asortimano. ipd. O tem pa se moramo dogovor' Ukrepi komunistov Elektromehanike (nadaljevanje s 1. strani) „ Kakšni so rezultati polletnega poslovanja DO in kakšni bodo ukrepi sekretariata ZK v zvezi s tem? " ..Poslovanje v I. polletju letošnjega leta na vsak način ni zadovoljivo in to zaradi izredno težkega položaja celotnega gospodarstva, še posebej pa raznih dejavnosti v okviru naše delovne I organizacije. Ob analizi poslovanja II lahko ugotovimo precejšnja odstopanja rentabilnosti oziroma akumula- 8 tivnosti posameznih dejavnosti v DO. Zato bo treba vse sile usmeriti v stabilizacijo gospodarjenja, kar pomeni izredno široko akcijo. Te pa ne bo mogla uresničiti samo naša DO. Pb-' trebno bo široko dogovarjanje tako z ' našimi poslovnimi partnerji in kupci ' kot s širšo družbo. Realizacija progra-! mov, ki jih Iskra — Elektromehanika trenutno izvaja, ima tako velik obseg, 1 da je zato tudi potrebno tako široko dogovarjanje. Nujno pa je, da v prvi vrsti usmerimo svoja prizadevanja v notranje odnose oziroma v doseganje »I čimvečjega učinka pri svojem delu. S ■ tem lahko damo glavni prispevek k stabilizaciji gospodarjenja in k temu so tudi usmerjena vsa ta prizadevanja. Take rezultate gospodarjenja lahko zasledimo pravzaprav kot posledico daljšega obdobja. Prvič so se v večji i meri izkazali ob tričetrtletnem poslov- • nem poročilu lani. Na podlagi tega smo pričeli tako v okviru ZK kot tudi i drugih dejavnikov v Elektromehaniki s i široko akcijo. Njeni rezultati se delno i že odražajo, deloma pa so to ukrepi za a stabilizacijo, ki jih v Elektromehaniki i 'zvajamo v zadnjem obdobju." j „Ste komunisti kot družbeno— Politična avantgarda v tej smeri ukre-| nili kaj posebnega? " ..Komunisti v Elektromehaniki • Pravzaprav zelo živo delujemo na tem , Področju, saj smo bili neke vrste Pobudniki omenjenih ukrepov. Prva akcija v tej smeri je bil sprejem desetih točk v lanskem decembru, kar hkrati Pomeni vodilo za celoten sveženj stabilizacijskih ukrepov v Elektromehaniki. Program desetih točk je bil sprejet tudi na razširjenem političnem aktivu, na katerem so sodelovali tudi vsi člani samoupravnih organov in 'zvršni odbori družbeno-političnih organizacij. \ ' cijske programe dopolnjujemo in da jih še bomo. ZK Elektromehanike se bo v jesenskem obdobju v svojem delovnem programu posvetila tudi vprašanjem v zvezi z izterjavami pri kupcih in s finansiranjem proizvodnje. Vsota terjatev in obveznosti je postala nedopustno visoka in to bistveno vpliva na samo poslovanje delovne organizacije." „Kako sodelujete s samoupravnim delavskim nadzorom v Elektromehaniki? " „Ob tem je treba najprej povedati, kaj ta nadzor je. Pred novim samoupravnim sporazumom je bil združen na ravni delovne organizacije, kar gotovo ni bil pogoj za njegovo uspešno delovanje. Prav na predlog ZK in glede na stališča ostalih družbenopolitičnih dejavnikov je prišlo do tega, da je pri nas samoupravna delavska kontrola organizirana kot samoupravna struktura, ki omogoča sorazmerno uspešno delovanje. V vsaki TOZD je namreč osnovan odbor samoupravne delavske kontrole, kar velja tudi za raven delovne organizacije. To omogoča tudi učinkovitost delavske kontrole do neke mere. Sodelovanje ZK ih SDK je doseženo na ravni sodelovanja ZK z DPO in samoupravnimi organi,kot celotnim sklopom zato tu ne bi mogli govoriti o neki posebni zvezi med ZK in samoupravno delavsko kontrolo. Vprašanje samoupravljanja je tudi vprašanje sodelovanja SDK." „Kakšne predloge ste posredovali dosedaj delavski kontroli kot vodilo za njeno učinkovitejše delovanje v smeri, o kateri je bilo ravnokar govora? " ..Samoupravni delavski kontroli s strani ZK nismo pošiljali kakšnih posebnih predlogov za akcije, 1o v znamenju leta inovacij: prikazani bodo rezultati razvojnega dela preteklega leta s posebnim poudarkom na najnovejših dosežkih s področja mikroelektronike, tako s posameznimi elementi oziroma vezji kot tudi z aparaturami, sestavljenimi iz teh elementov. Nepogrešljiv spremljevalec te razstave so strokovna posvetovanja. Tradicija se letos nadaljuje, obogatena z novo tematiko. Poleg simpozijev o telekomunikacijah in o sestavnih delih ter materialih bo v času razstave obravnavana tudi problematika s področja merilne tehnike. Problematika elektronskih sestavnih delov in materialov bo letos v obravnavi že enajstič.zaporedoma (7. in 8. oktober). Simpozij, katerega vsebina dopolnjuje razstavni program, ima (kot vsi dosedanji) namen seznaniti strokovno javnost z raziskavami, razvojnimi in proizvodnimi dosežki domačih in tujih strokovnjakov na tem področju. Vodilno temo letošnjega simpozija bodo predstavljali referati s področja materialov za elektronske sestavne dele. Razdeljen bo v dva dela: prvi bo zajemal splošne referate, drugi pa bo obravnaval ožjo strokovno problematiko. Novost letošnjega jugoslovanskega simpozija o telekomunikacijah (9. in 10. oktober), devetega po vrsti, je vsebinska usmeritev na področja, ki so za prakso izrednega pomena. Osnovna tema letošnjega simpozija bodo ..DIGITALNE KOMUNIKACIJE S POSEBNIM POUDARKOM NA PRENOS11, za katero je prijavljenih 30 ZAHVALA Zveza za šport in rekreacijo invalidov SRS ter športno društvo invalidov ..Borec" Kranj se iskreno zahvaljujeta za pokroviteljstvo na slovenskem prvenstu invalidov v mnogoboju, katero je prevzela Iskra-Commerce, sektor marketing, Ljubljana. Posebna zahvala pa velja njihovemu uradnemu predstavniku tov. prof. Mirku Hrovatu za vzpodbudne besede ob priliki podelitve priznanj zmagovalcem težkim invalidom iz vse SRS! Hvala za humano dejanje, tovariši iz Iskra-Commerca! Društvo za šport in rekreacijo invalidov ..BOREC" Kranj (Razstavni program ISKRE v znamenju leta inovacij) referatov priznanih strokovnjakov tako iz vrst proizvajalcev in uporabnikov kot tudi iz znanstvenih ustanov. Organizatorji žele posredovati zainteresiranim tudi skupna stališča o tej — za nadaljnji razvoj telekomunikacij izredno pomembni — problematiki, ki naj bi se na osnovi referatov in razprave dokončno formirala na posebni panelni razpravi. Splošna problematika s področja telekomunikacij bo obravnavana v 8 strokovnih skupinah, za katere je prijavljenih preko 50 referatov. Letošnji simpozij, ki po številu razprav znatno presega vse dosedanje in predstavlja tudi bistven premik glede vsebine obravnavane problematike, naj bi dal odgovor predvsem na postavljeno osnovno temo s konkretnimi predlogi za ukrepanje. Slednje velja tudi za mnbga druga strokovna vprašanja, s katerimi se srečujejo naši strokovnjaki v proizvodnji, eksploataciji in pri vzdrževanju. Prikazal naj bi nadalje stanje razvoja te specialnosti v svetu, obravnavani pa bodo tudi dosežki naših strokovnjakov ter organizacij. Kot tretja strokovna manifestacija v času razstave bo 10. oktobra potekal seminar merilne tehnike in kibernetike, katerega program zajema nove smeri v merilnih metodah kot tudi pri gradnji električne merilne opreme. Gospodarsko razstavišče bo tako po več kot 10 letih ponovno sprejelo strokovnjake s področja merilne tehnike, s čimer želimo dati tej dejavnosti primeren poudarek. Vredno je omeriiti ugotovitev znanega ameriškega strokovnjaka Olivera, ki jo navaja v eni svojih knjig: „Res je, da so sodobni elektronski merilni instrumenti le eden od sadov znanosti, prav tako pa tudi, da brez meritev ne bi bilo znanosti.11 Znanost je tako tesno povezana z meritvami, da jih je težko ločiti. Tema omenjenega seminarja bo ..UPORABA MIKROPROCESORJEV V INDUSTRIJSKIH IN ENERGETSKIH MERJENJIH11. Na področju merilne tehnike, ki predstavlja osnovo za pomembna ukrepanja v gospodarstvu, se z napredkom računalniške tehnike in njene mikronizacije nakazuje uporaba slednje v vse večji meri Prednosti, ki jih prinaša uporaba računalniške tehnike, se kažejo v bistvenem izboljšanju kvalitete merilne opreme kot tudi merilnih metod. Namen seminarja je, seznaniti strokovnjake, ki se bavijo z merilno tehniko, z uporabo računalnikov v merilni tejiniki oziroma v aparatih in nakazati možnosti rešitev tekočih in perspektivni]! problemov merjenja z novimi napravami in metodami. Seminar bo omogočil tudi izmenjavo mnenj domačih in tujih strokovnjakov. Nakazane pa bodo tudi rešitve določenih problemov, ki se pojavljajo pri merjenju tako v elektrogospodarstvu kot tudi v industriji. Priznani domači in tuji strokovnjaki so že pripravili razprave za ta strokovna posvetovanja. Ostaja samo Jaka Jančar, eden izmed prvih Iskrašev Čeprav je 11 let upokojen, smo ga vendarle našli m delovnem mestu, v tovarni Iskra - Elektronske naprave v Stegmh. Povprašali smo ga o njegovem medvojnem delu, saj je znano, da je sodeloval pri prvih zametkih Inštituta za elektrozveze - IEV. Zanimalo pa nas je seveda tudi njegovo delo po osvoboditvi, v času obnove, v katerem se je formirala tudi današnja Iskra. Umirjen in skromen človek je Jaka Jančar. Ko je omenjal svoje delo, je vedno poudarjal tudi sodelavce, kot da je pravzaprav-popolnoma slučajno, da je tolikšen delež prispeval tudi sam. Sicer pa je bil za svoje delo Jaka Jančar odlikovan tudi z redom dela. Takole je pripovedoval: Z ilegalnim delom sem pričel maja 1941. Takrat sem bil zaposlen kot vodja delavnice pri Radio d. z. o. z. - Ljubljana, Miklošičeva c. 7. V začetku maja 1941 sem izdelal prenosni kratkovalovni sprejemnik, katerega sem s posredovanjem sestre Lizike (padla v Polhograjskih dolomitih 19. 3. 1943) predal Cirilu Anju Lukmanu za partizane. Takšnih sprejemnikov sem kasneje izdelal več. da udeleženci simpozijev potrdijo upravičenost in koristnost teh strokovnih manifestacij tudi v prihodnje in sicer s tem, da aktivno sodelujejo pri delu posameznih strokovnih komisij ter da v razpravi omenijo zapažanja in izkušnje, pridobljene na delovnih mestih ter, nakažejo probleme, ki naj bi jih prevzeli v program prihodnjih simpozijev. Povsem jasno je, da uspeh simpozijev ne zavisi samo od referentov in organizatorjev, pač pa tudi od aktivnega sodelovanja vsakega udeleženca. S. S. , V. B. R. Julija 1941. smo imeli v naši delavnici m pobudo Milka Goršica - člana CK KPS, ki je vodil R. S. (radijski sektor) in brata Rudija Jančarja sestanek, na katerem smo se dogovorili, da bi v novi delavnici izdelali 10 W sprejemno-oddajne postaje (11 kompletov), predelali 20 kosov baterijskih sprejemnikov za poslušanje telegrafskih znakov na kratkih valovih, da bi preskrbeli nabavo materiala in odpreme gotovih izdelkov in še razne druge naloge s tega področja. Na sestanku so še sodelovali Franc Somrak, Miro Anzelc, sestra Lizika - Majda Jančar in jaz. Po tem sestanku je imel brat Rudi razgovor z lastnikom podjetja Francem Bizjakom o sodelovanju in pomoči. Franc Bizjak nam je omogočil delo v delavnici, dal na voljo ves potreben materijal, ki je bil na zalogi in 20 kosov baterijskih sprejemnikov, ves ostali material, ki pa ga ni bilo mogoče dobiti doma, pa je nabavil v (Nadaljevanje na 7.strani) t I ♦ ♦ ♦ »Hodil po Iskri sem naši...« i ..Spoznaj Iskro in še bolj jo boš ljubil". To geslo sem pobral z radia in ga po svoje prikrojil. Sem namreč zaveden Iskraš, dolgoletni pripadnik kolektiva. Sicer pa pripadam oni polovici, ki dela. Zares opravljam svoje delo, ne samo, da bi delal drenj in slab zrak v tovarni. Torej, spoznati Iskro. Zadnjič sem ženi na kratko razložil, da bom vzel dopust in šel spoznavat domače Združeno podjetje. Takor mimogrede sem ji to povedal. Ona pa pokonci. „Nič ti ni treba spoznavati, dovolj nesreče je, da sem te jaz spoznala. Le kje sem imela takrat glavo!" „Na mojih prsih", sem dahnil. „Sicer pa zdajle, ko se stabiliziramo, moramo vsaj poznati .. . ." Dolgo je trajalo, da sem dobil dovoljenje. „No, če že greš zdoma pojdi kam dlje, bog ve kdaj boš lahko spet kam šel," sem si mislil. Z avtobusom sem se odpeljal. Iskro v kraju mojega obiskanja sem kmalu našel. Zvezda Iskre me je pripeljala z avtobusne postaje pred vratarnico. Vratar je nekaj brkljal po mizi, ko pa me je zagledal, mi je pritekl naproti. „Tako se sprejema domače ljudi," sem si mislil. ..Tovariš, ste vi iz republike? " „Tujec nisem, s kraljevine ali celo imperija tudi ne, pa sem priznal: „Da". „Pozdravljeni,'je hitel vratar.;Takoj pokličem sekretarja." Sekretar, v boljši obleki je kmalu prišel. ..Pozdravljeni, tovariš, izvolite z menoj, tudi tovariš direktor bi vas rad poznal," je hitel. Vesel sem bil toplega sprejema, ali kar nekam sitno mi je hotelo biti. Saj sem navaden Iskraš, pa takole... Toda kar do besede nisem mogel. Sekretar mi je razkazoval, kako so preuredili parkirni prostor, obnovili fasado in asfaltirali dvorišče. ,,Veste, za standard naših delavcev naredimo, kar pač moremo," je skromno zaključil. Prišla sva v njegovo pisarno. „Izvolite," mi je primaknil fotelj. „Bi kavico, morda kaj zraven? " „Kavo bi, drugega pa ne upam, imam še dolgo pot pred seboj." ..Seveda, seveda, vaše poti so naporne'", je rekel sekretar. „Niti ne, zame je to dopust". ..Seveda, ste pač strokovnjak, pa gre kar mimogrede". Najin prijeten razgovor je prekinil prijazni direktor: ..Pozdravljeni", mi je toplo stisnil roko. „Veste,ni ravno rožnato, nikjer, pa tudi pri nas ne. Toda vedno storimo vse, kar je v naši moči. Kaj pa želite najprej pogledati? " ..Tovarno bi rad videl," sem odgovoril. ..Tovariš sekretar, peljite tovariši na malico, potem pa mu pokažite tovarno," je še povedal direktor in odšel po opravkih. Občudoval sem malico, lepo posodo in pribor. Pri nas ni tako. Nato sva ogledala tovarno. Vse na svojem mestu. Predstavili so mi vse vodje oddelkov, ki so bili med delavci. Začuda veliko inženirjev je bilo med stroji. Tudi tega ni pri nas. Občudoval sem Iskro. Da, res nisem vedel, dokler nisem sam doživel, videl in otipal Združenega podjetja v vsem obsegu. Sekretarja so poklicali k telefonu. Takoj se je vrnil in vprašal: „Ali niste vi, tako, kako bi rekel, iz republike? " „Sem," sem ustrelil kakor iz topa. „Moment, prosim," je dejal in odšel. Pome je prišel vratar. „Ti, kaj se pa greš? " ..Spoznavam Iskro? " „Se delaš neumnega? " „Ne, res ne vem kaj bi radi," sem boječe vprašal. „Če se ne delaš neumnega, pa normalno tako neumen izgledaš." je zasikdi vicudi. Hudiča, kaj pa je zdaj, sem pomislil. Vratarja pa sem previdno vprašal: „Res ne razumem, kaj je narobe." „Seveda ne razumeš, butec. Danes je malo za tabo prišel republiški inšpektor za delo, pa si nas ti zapeljal. . ." ..Huudiiiiča," se mi je zabliskalo. , Frančišek ♦ MED DOPUSTNIKI IZ EMO V CRIKVENICI »Se to spijemo...« Počitniški dom EMO, Crikvenica, Gajevo šetalište 15. Torej naslov, kjer bom našel na dopustu več deset družin delavk in delavcev iz EMO Celje. „Levo, pa onda pravo i kot jednog velikog hotela opet levo. Tamo je vaš dom." Najlepša hvala, verjetno pa he bi našel tako enostavno, če ne bi med iskanjem kar naenkrat zaslišal: „Še to spijemo pa gremo, saj napiti....“. Vedel sem, smo že tam. Na lepo urejeni plaži sem zagledal skupino prijetno razpoloženih slovenskih do-pustnikarjev, le tega nisem mogel razumeti, kako da so se Štajerci odločili za cviček. Verjetno so druga vina — glede cene namreč — še bolj kisla kot Marvin. Pogled na desno. Normalno: Počitniški dom EMO. Kaj najprej? Med ljudi, da mi povedo, kako je kaj na dopustu, ali pa k upravniku doma. Odločilo je lepo sončno vreme in podal sem se na, kot že rečeno, lepo urejeno plažo. Zgradil jo je celjski kolektiv sam, na njej pa je dovolj prostora za vse goste njihovega doma pa še za kakšnega tujca povrhu. Medtem je vesela „marvinova“ družba sklenila, da še ne bo odšla le od sonca, soli in predvsem tistega „ta rdečega". Ožgana grla so takrat izvabljala — „Vratio se barba iz Amerike." Ni kaj, smo pač narod pevcev (oprostite zaradi samoglasniške tiskovne napake). H komur koli sem se obrnil tisti dan s standardnim vprašanje, kako se ima kaj na dopustu, je pohvalil prizadevnost in prijetnost osebja v domu, hrano, lepo urejene prostore, plažo, pa tudi z vremenom je imela tista izmena kar precej sreče. Nisem jih hotel preveč nadlegovati, saj so bili na dopustu, zato sem se kmalu odpravil k upravniku doma Tinetu Metličarju. „Ljudje pravijo, da so zelo zadovoljni. Mi se trudimo, želimo jim ustreči. Hrano smo prilagodili številnim okusom tako, da skušamo ustreči vsem; kot kaže nam to tudi uspeva." Tako se je začel pogovor s prijaznim upravnikom,ki je z veseljem orisal dosedanja prizadevanja, da bi delavke iri delavci iz EMO v Crikvenici kar najbolj prijetno letovali. Počitniški dom je v lepi vili v neposredni bližini obale. Vilo je EMO kupil pred več kot 10 leti. Vsako leto so v obnavljanje in posodabljanje vložili nekaj denarja, največjo adaptacijo pa so izvedli letošnjo pomlad, ko so kupili novo pohištvo za vse sobe v domu, položih ploščice na terasi, dogradili streho nad njo ter kupili še 5 avtomobilskih prikoUc. V domu je približno 30 postelj, v prikolicah pa skupno 15. Zaradi pre-cejšhjega povpraševanja imajo več sob Pogled na plažo pod domom EMO v Crikvenici. JAKA JANČAR,EDEN IZMED PRVIH ISKRAŠEV X_______________________ / ' '______ J rezerviranih tudi pri bližnjih zasebnikih. Skupno letuje v eni izmeni torej okoli 70 gostov. Letos so dom odprli 20. junija, zaprli pa ga bodo predvidoma 10. septembra. V osmih izmenah, ena traja polnih 10 dni, bo v Crikvenici letovalo okoli 600 delavk in delavcev iz EMO z družinami. In kakšne so cene? Kar ugodne. Člani EMO z napotnico plačajo za 10 dni 750 dinarjev, svojci po 1000 dinarjev, toliko pa stane tudi desetdnevni penzion za delavce iz drugih Iskrinih organizacij. Za otroke do 7. leta starosti je cena polne oskrbe 600 dinarjev. Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec, verjetno pa je podobno tudi s počutjem na dopustu. Torej — glavna kuharica Anica Jezovšek. „Vsi hvalijo našo hrano. Bo že držalo, da je dobra, saj se vsi trudimo kolikor se le moremo. Skušamo ustreči vsem. Na dan skuhamo od 70 do 90 obrokov, v času izmene pa tudi do 120. V naši restavraciji jedo tudi dopustniki iz počitniškega doma Kmetijskega kombinata Krško." Z lepe plati je najin pogovor „zašel“ tudi na težave. „Drugi se imajo lepo, eni pa delamo. Toda to ni najpomembnejše, glavno je, da se imajo ljudje prijetno. Pravijo, da se imajo, kako pa nam to uspeva, še sama ne vem. Poglejte: za skoraj 100 ljudi skrbi le 5 oseb - upravnik, dve kuharici, servirka in sobarica. Osebja je občutno premalo, delamo pa od 5. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Ne delamo, garamo. Toda najpomembnejše je, da se imajo delavke in delavci iz EMO z družinami prijetno." In imajo se! LD Mladi v Sežani aktivni Po zadnjem kongresu ZSMS so tudi v sežanskih Sprejemnikih članstvo v mladinski^ organizaciji prilagodili statutu. Člani ZSMS so le tisti mladi člani kolektiva, ki to sami želijo, ali kakor' pravimo, tisti, ki se sami „vpišejo“. Tako imajo v mladinski organizaciji 90 članov, to je nekaj manj kakor pred kongresom, so pa ti bolj aktivni. Na področju izobraževanja so naredili živahno akcijo za mladince^ ki nimajo končane osemletke. Odziv je bil kar lep in vrsta mladincev je končala osnovno šofo. Na izrednih srednjih in visokih šolah se tudi šola nekaj (Nadaljevanje na 8. strani j (Nadaljevanje s 6.strani) Italiji. Financiral je vse Franc Bizjak. Usluge 1. j. izdelovanje šasij in druge mehanske dele pa nam je izdelal Albin Žontar, ki je imel delavnico v Wolfovi ulici. , V delavnici so nam še pomagali pri izpolnjevanju postavljenih nalog še Lojze Čergan, Koloman Hodošček, Vinko Demšar in Jure Pavlovič. Tehnično vodstvo je prevzel Franc Som-tak (njemu gre zahvala, da smo nalogo tako uspešno opravili, saj je delal tudi vse noči), sestra Lizika je prevzela zunanje stike in odpremo, sam pa sem prevzel vse sprotne naloge, ki jih takšno organizirano delo zahteva. Kljub težavam, ki smo jih imeli v delavnici z našimi nasprotniki, nam je uspelo zastavljene naloge v letih 1941 - 43 izpolniti. Mene so zaprli decembra 1942 v Belgijsko vojašnico, kjer sem bil do maja 1943. Po vrnitvi v delavnico sem se spet vključil v delo. Prvega oktorba 1943 so me ponovno zaprli in transportirali v Dachau. Tudi Franca Bizjaka so internirali v A vstri-jo. V taborišču mi je uspelo izdelati radijski sprejemnik in poslušati poročila, katera sem nato posredoval našemu taboriščnemu komiteju. Enkrat mi je uspelo celo poslušati oddajo radia O F iz Črnomlja. Po vrnitvi iz taborišča sem bil v letih 1945 - 47 zaposlen na CK-KPS in na predsedstvu vlade LRS. Imel sem nalogo postaviti oddajni center na Urdu pri Viču in sprejemno oddajni center za predsedstvo zvezne vlade v Beogradu. Med tem časom se je brat Rudi že ukvarjal z organizacijo bodočega Inštituta za elektrozveze IEV. V ta namen sva januarja 1947 po nalogu pokojnega Borisa Kidriča, odpotovala s Francem Somrakom (tudi on je bil odlikovan z redom dela) v Švico z nalogo, da bi nabavila nparature, ki so bile potrebne za zveze tned republiškimi ustanovami in zvez- no vlado v Beogradu. Takšnih aparatur namreč takrat ni bilo na voljo, za naročila pa so bili dolgi dobavni roki. Odločeno je bilo, da se za bodoči IEV nabavi instrumentarij, elektronski elementi in potrebno orodje. Neuradno smo z delom na IEV pričeli 15. 9. 1947 v prostorih gimnazije v Šubičevi ulici. Na voljo smo imeli risalnico v 4. nadstropju. Med prvimi sodelavci IEV so bili: Rudi Jančar, Franc Somrak, Anton Lovko,' Ludvik Simonič in jaz, kasneje pa je med drugimi pristopil tudi prof. dr. Mirjan Gruden. Uradni akt o ustanovitvi IEV pa je bil izdan šele 1. 3. 1948, z odlokom Borisa Kidriča. Inšitut je deloval pod Zvezno upravo za unapredenje v Beogradu. Direktor je bil Rudi Jančar. Dela in sodelavcev je bilo vedno več, zato smo se preselili na Linhartovo cesto 35, v bivšo Rižarno, kjer je imel začasni sedež RK. Ker pa je bil razvoj hiter, potrebe po elektronskih elementih pa vedno večje, smo ustanovili več obratov in sicer: obrat kondenzatorjev v Semiču l. 1949., L 1950. obrat uporov v Šentjerneju, pa obrat za keramiko in keramične kondenzatorje v Šentvidu, obrat Feriti na Celovški, tam je bil tudi obrat Magneti in obrat Žarnice v Kotnikovi ulici, pa še tovarno Telekomunikacije Ljubljana, Pržan in obrate v Sežani, Mokronogu, Žužemberku in Višnji gori, nato tudi Tovarno elektronskih inštrumentov Horjul. Zaradi pomanjkanja prostorov pa smo izven Rižarne imeli locirane tudi 4 laboratorij e. Ko pa smo pričeli delati na rekonstrukciji, sem se preselil, po želji uprave, v investicijsko-projektantsko grupo, kjer me je zajela združitev z Iskro l. 1961. V upravi Iskre sem slednjič prevzel dolžnost glavnega planerja, na tem delovnem mestu pa sem nato delal vse do upokojitve,'1 je svojo pripoved sklenil Jaka Jančar, ki mu je življenje res delovni dan. mak Predsednica ZSMS v Sežani - Dora Ahac. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža in očeta VINKA KOKAUA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in Sodelavcem TOZD ATC -razvoj in TOZD orodjarna za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter za denarno pomoč. Posebno se zahvaljujeva sodelavcem iz tehnološke priprave dela, ki so mu v poslednjih trenutkih stali ob strani in mu nesebično pomagali žena Marta in sin Vinko ZAHVALA Ob smrti drage mame TONČKE HAFNER se iskreno zahvaljujem sodelavcem v merilnih napravah za izrečeno sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Tomaž Tale je počitnišnki dom EMO v Crikvenici. Iskrin festival amaterskega družinskega filma FOTO-KINO KLUB JANEZ PUHAR” IN FOTO-KINO SEKCIJA „ISKRA“ KRANJ PRIREJATA V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE II. ISKRIN FESTIVAL AMATERSKEGA DRUŽINSKEGA FILMA Vsebina filmov ni omejena samo na družinski krog, pač pa tudi na trenutke in dogodke, ki jih je zabeležila kamera Iskraša (bodisi na moiju, v planinah, družinskem krogu, na izletu ali potovanju). Seveda so dobrodošli tudi igrani žanrski filmi. Pogoji za sodelovanje: — festivala se lahko udeležijo vsi kinoamateiji, zaposleni v ZP Iskra — konkurirajo lahko s filmi formata 8 mm in super 8, nemimi ali zvočnimi — čas trajanja projekcije do 15 min. — če je ton na magnetofonskem traku, mora biti na posebnem kolutu, označenem s potrebnimi podatki PRIJAVNICA ZA II. ISKRIN FESTIVAL AMATERSKEGA DRUŽINSKEGA FILMA Naslov avtorja ali kluba: ............................ Naslov filma:...................................................... Avtor:............................................................. Sodelavci:............................................................ Kategorija: igrani, dokumentarni, žanrski Tehnika: color, čb Dolžina: ............................................................. Hitrost projekcije:................................................... Zvok: ................................................................ Pripombe:............................................................. Prijava: ............................................................... — prijavnico izrežite iz časopisa — izpolnjena mora biti v celoti — zadnji rok za pošiljanje filmov je 10. november 75 — prireditelj zagotavlja varnost filmov, ne odgovarja pa za morebitno škodo, ki bi nastala pri prevozu — filme bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki jo bo predlagal Foto—kino klub „Janez Puhat", Kranj Nagrade za najboljše filme: — zlata medalja — srebrna medalja — bronasta medalja — 3 diplome — vsak udeleženec bo prejel priznanje za sodelovanje. Filmi in dodatni materiali bodo vrnjeni najkasneje v 15 dneh po zaključku festivala. Filme oddajte vodstvu sekcije „Iskra“ ali pa jih pošljite priporočeno na naslov: Sindikalna organizacija Foto-kino sekcija „Iskra“ Savska loka 1 64 000 Kranj STE 2E POSNELI KAK FILM? Tudi letos bo foto-kino sekcija Iskre—Elektromehanike priredila v počastitev Dneva republike festival amaterskega filma. Prikazana bo ustvarjalnost delovnega človeka na področju amaterskega filma. Tudi vi se lahko udeležite festivala s kakim svojim filmom ali pa ga do takrat posnamete. Tematika festivala ni tako ozko omejena, kakor bi bilo možno razumeti iz naslova. Morda si bo kdo mislil, daje vsebina vezana samo na družino in družinski krog. Nikakor ne! S projekcijo filmov hočemo iti v širino, ne samo v družino. Pritegniti želimo čimvečje število „osmičkar-jev", saj vemo, da ima veliko število članov našega kolektiva kamere in seveda tudi posnete filme. Zato jih želimo pritegniti v našo sekcijo, kjer bi si izpopolnili znanje in izmenjavali izkušnje. Vprašali se boste, kje se ti ljubitelji filma oziroma fotografije sploh sestajajo? Naša sekcija deluje pod okriljem foto-kino kluba Janez Puhar" v Kranju. Sestajamo se vsak prvi četrtek v mesecu v „Delavskem domu" v Kranju, vhod 6, v prostorih matičnega kluba. Vodstvo sekcije skrbi tudi za izobraževanje novih kadrov. To jesen bo potekal že tretji tečaj iz osnov fotografije in filmanja. Za razmah in organizacijo filmske dejavnosti predvsem s strokovne plati skrbita Marko Šmuc in Franc Pihler. Foto-kino sekcija šteje do sedaj že 80 članov. Vanjo pa bi želeli vključiti še več amaterjev. Torej, upamo, da vas bo tale zapis vzpodbudil k razmišljanju, naši nadaljnji prispevki s tega področja pa k aktivnemu sodelovanju. Z Iskraši v Centralnih alpah (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V nedeljo pa se je začelo „zares“. S tem dnem se je začelo tudi tistih šest dni, ko smo bili kot kužki po skoraj ves dan na vrvi. Te vrvi so bile varno v rokah izkušenih slovenskih gorskih vodnikov in reševalcev Petrača, Tona- ' ča, Kristlja (gorskega reševalca Kristjana Lubeja, ki se je pred nedavnim med reševalno akcijo hudo poškodoval v Škrlatici), Ižanca, Joška, Štefana, Slavca, Tensinga, Zvonca, Vikija Janeza, Staneta, Gustlja in Čipka. Da je odprava uspela in da smo se zdravi vrnili v dolino se imamo zahvaliti prav njim. V nedeljo smo se s prvo žičnico odpeljali do turističnega naselja Kifh-boden, ki leži nekako na višini 2110 m, ter po kakšnih dveh urah hoje okoli Eggishorna prispeli do najdaljšega ledenika v Evropi — Velikega Aletschgletscherja. Ledeni velikan je ta in naslednje dni vpil marsikatero našo znojno kapljo, bil pa nam je tudi dokaj ravna, toda nevarna pot. Ko sem iskal po različnih enciklopedijah podatke o tej velikanski razbrazdani ledeni gmoti, sem naletel na različne številke. Že pri dolžini sem našel tri podatke: 22 km, 24 km in 27 km. Kateri je pravilen, si ne bi upal trditi, med pogovorom z oskrbnikom koče Hollandia pa sem slišal tudi številko, da je dolg 30 km. Tudi glede površine se podatki razlikujejo - od 115 do 169 kvadratnih kilometrov. Tudi glede površine se podatki razlikujejo — od 115 do 169 kvadratnih kilometrov. Aletschgletscher se premika s hitrostjo okoli 150 metrov na leto in je tako med hitrejšimi. Dolgo, nagrbančeno in s številnimi razpokami presekano ledeno površino smo tisti dan premagovali težko otovorjeni s polnimi nahrbtniki. Marsikje-je bilo treba poiskati novo pot, saj so nam preširoke razpoke, lede- / \ AKTIVNI V SEŽANI ŽIVAHNI (Nadaljevanje s 7. strani) mladih. Zadnje leto so poživili tudi družbenopolitično vzgojo in se udeležili več tečajev in seminarjev s tega področja, ena od mladink gre prav zdaj v poletno politično šolo. Živahno vodstvo pod predsedstvom Dore Ahac skrbi tudi za čimbolj poglobljeno sodelovanje mladincev v vodstvih samoupravnih organov, sindikata in ZK. V vseh teh organih in forumih so mladinci močno zastopani in delavni, da je njihovo sodelovanje čutiti na vseh področjih. Mladinski aktiv organsko sodeluje v življenju tovarne. Tako so dvakrat naredili delovno akcijo za odstranitev posledic požara in za čiščenje okrog tovarne. Tovarna pa jim je prepustila denar od prodanega odpadnega mate-rijala. Zanimiva in posnemanja vredna akcija. Za zabavno življenje pa jim manjka prostora. Tovarna nima nič primernega, v Sežani tudi ne, bližnji hotel v Lipici pa je predrag. Zato so organizirali Iskrin mladinski ples v Postojni. Ples je bil odprtega tipa in udeležba okoliške mladine je bila velika nad vsa pričakovanja. Športnike iz Sprejemnikov pa poznamo, saj redno nastopajo na vseh Iskrinih zimskih in letnih tekmovanjih. Mladinci pa predvsem živahno igrajo odbojko, košarko, nogomet, namizni tenis, pa tudi balinajo in kegljajo. Najvišje priznanje za športne uspehe pa so dobili z osvojitvijo pokala na občinskem sindikalnem prvenstvu. Seveda pa ne manjka težav. Predvsem jim manjka prostora za zabavno in izobraževalno dejavnost. V mestu je samo mladinska soba, ki pa je premajhna še za terensko organizacijo. Pa tudi denarja manjka. Včasih jim priskoči na pomoč tovarniški sindikat, da tako dobijo sredstva vsaj za najnujnejše. Tako so lahko obiskali Zagrebški velesejem in se udeležili srečanja mladih Iskra - Gorenje. Nekaj mladincev pa je bilo na zvezni delovni akciji in na Iskrini akciji na Dugem otoku. Ker je Sežana že skoro čisto na zahodni meji, se tudi mladinci večkrat srečujejo z graničarji. Za dan graničarjev pa so mladi iz Sprejemnikov obiskali bližnjo karavlo in čestitali vamhom meja za njihov praznik. Tudi obdarili so jih, zvečer pa so zaplesali. niški potokr ali morenske skale preprečili napredovanje. Ledenika ni hotelo biti „ne konca ne kraja,“ toda pozneje v koči Konkordia se nam je zdel še bolj mogočen, še lepši. Ko sem ga tisti večer gledal od koče, me je spominjal na velikansko tripasovno avtomobilsko cesto, ki se veličastno vije v dolino z dvema morinskima trakovama v sredini. V Konkordiahutlen (2850 m) so nas sprejeli izredno negostoljubno in je bilo mnogim kar žal, da se kljub delni utrujenosti nismo še tisti dan odpravili v kočo Finsteraarhorn pod istoimensko goro. Petračeva odločitev, da ostanemo v koči negostoljubnega oskrbnika, je bila gotovo pravilna, saj se nam je naslednji dan pot do koče Finsteraarhorn kar precej vlekla. Pot po zasneženem ledeniku Griineggfirn čez 3286 metrov visoki prelaz do koče, ki je na višini 3100 m, nas je spominjala na Hriba-rice v Julijcih, le da je daljša. Med potjo je začelo še snežiti, slaba volja iz koče Konkordia pa se nam je umaknila ob prohodu na cilj, kjer so nas sprejeli z veseljem, brez kakšnih opask in pripomb, z nasmehom na ustih in dobro voljo. Rahlo je snežilo tudi vso noč, zapadlo pa je k sreči le kakšnih pet centimetrov novega snega. Kljub nič ♦ ♦ ♦ ♦ Obvestilo štipendistom Obveščamo vse štipendiste ZP ISKRA, ki so zainteresirani za ogled gledaliških predstav v Drami in Operi v Ljubljani, da imamo na razpolago nekaj abonmajev reda A, B, F in U. Štipendisti lahko dobijo abonmaje brezplačno, če se prijavijo v Službi štipendiranja, Ljubljana, Prešernova ^najkasneje do vključno 22. 9. 1975. Abonmaje bomo delili 26. 9. ZP ISRKA Služba štipendiranja ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Udeleženci naše odprave s premaganim Finsteraarhašnom v ozadju. Slovensko prvenstvo invalidov v mnogoboju V soboto, 6. septembra, je bilo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju republiško- prvenstvo invalidov v mnogoboju za l. 1975. Tekmovanje je bilo hkrati tudi izborno za državno prvenstvo, ki bo konec septembra v Titogradu. Pokroviteljstvo nad tokratnim prvenstvom je prevzela Iskra-Commerce, sektor Marketing, Ljubljana, in ga je zastopal prof. Mirko Hrovat. Za samo organizacijo ter točen in nemoten potek tekmovanja pa je bilo zadolženo invalidsko športno društvo „Borec“ Kranj, oziroma Zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije. Samo tekmovanje kot tudi njegova organizacija sta bila odlično pripravljena in upamo, da so odšli obiskovalci z ugodnimi vtisi. Ob priliki razglasitve rezultatov, ki je bilo v kranjskem hotelu „Creina“, je prof. Hrovat ob priliki nagovora tekmovalcem izjavil naslednje: „Vedite, da smo z veseljem sprejeli vabilo za pokroviteljstvo tega tekmovanja. Vemo, da IŠKRA predstavlja veliko oporo invalidom, ki se v vseh naših delovnih organizacijah ponovno vključujejo v delo in normalno življenje. Vemo pa lahko tudi to, da smo prej ali slej lahko vsi invalidi, pa naj je to vidno ali ne. Zato bomo tudi v bodoče veseli takih povabil in — če bo le mogoče — jih bomo vedno z veseljem podprli." Za njegove besede smo mu bili vsi zelo hvaležni, predvsem pa tekmovalci, ki so že komaj čakali razglasitve rezultatov. Te je prebral prizadevni športni delavec IŠD „Borec“ Kranj, Ivo Bevc. Kolajne sta nato podelila predsednik slovenskega prvenstva invalidov Kranj Konrad Pavli in podpredsednik republiške zveze za rekreacijo in šport invalidov SRS dr. Črt Marinček. Rezultati mnogoboja invalidov s telesno okvaro: 1) Angelo Jože 3945 točk (društvo „Invalid“ Velenje), 2) Bamfi Jože 3893 točk (ŠID Ljubljana), 3) Ramšak Stane 3787 točk. Rezultati mnogoboja paraplegikov: 1) Marjan Peternel 4186 točk (DP Slovenije), Marjan je tudi trikratni svetovni prvak v tej disciplini, 2) Gorenc Martin 4057 točk (DP Slovenije), 3) Okorn Jože 3717 točk (DP Slovenije). Malo manj sreče so tokrat imeli Iskraši, ki pa so zato potegnili daljši konec pri sestavi ekipe za Titograd, saj nas bodo od 6 članov zastopali kar trije, in sicer: Franc Furlan, Ivo Bevc, ter Stane Ramšak. Zaželimo jim vso srečo in mnogo dobrih rezultatov! Franc Šenk kaj preveč ugodnemu vremenu smo se zjutraj soglasno odločili: gremo na Finsteraarhorn. Še vedno je rahlo naletavalo, veter je pihal kot za stavo, temperatura pa je morala biti tam nekje okoli minus 15 stopinj Celzija. Sprva gre pot po skalah, pozneje pa večinoma po izredno strmem ledeniku, le na koncu, pred samim vrhom, je kakšno poldrugo uro plezarije po delno zasneženih in zaledenelih skalah. Vrh Finsterarhorna je osvojilo vseh 15 navez, vzpon in poznejši sestop množice 50 planincev pa je potekal, kljub manjšim zastojem pri srečevanju navez, brez večjih težav. Ne bi opisoval, kakšne občutke doživi človek, ko osvoji neko goro: verjetno je to veselje odvisno od težavnosti dostopa, od truda, ki ga vložiš, od lepote vrha in razgleda, ki te obdaja, nekaj pa na zadovoljstvo gotovo vpliva tudi višina osvojenega vrha. Nekateri smo ob prihodu na sam vrh z veseljem ugotavljali: „zdaj smo prvič nad 4000 metri," nekaterim je bil Finsteraarhorn že ne vem kateri štiritisočak, toda veselje enih in drugih je bilo nepopisno. Bilo je lepo. REPERTOAR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ SOBOTA, 20,9. 1975,ob 19.30 L Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI" Otvoritvena predstava sezone ob 30-letnici Prešernovega gledališča Vstop prost! Razstava ekslibrisov v PPC Služba IPS v sodelovanju z društvom Exlibris Sloveniae iz Ljubljane prirejata mednarodno razstavo ekslibrisov. Razstava bo v PPC (Trg revolucije 1) v 14. nadstropju od 19. 9. do V 10. 10. 1975. Razstava bo odprta neposredno pred ustanovnim občnim zborom likovnega društva ZP ISKRA. Tone Sazonov — Tonač nin Marjan Novak iz Iskre med kratkim počitkom pred zavzetjem vrha. Od vseh je bil verjetno, čeprav tega ni pokazal, najbolj vesel vodja odprave Petrač: vsi smo zdravi prišli na vrh in se v kočo zdravi tudi vrnili. Nadaljevanje prihodnjič \EX UBRIS’ DAN