Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na eeli poli, in velja po pošti za eelo leto 3 gld.. za pol leta I gld. «•'«> kr . v tis kamin sprcjemana na leto 1 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedtljo ali praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XV. V Ljubljani 1. sušca 1862. i Asi 1. Terpljenje Jezusovo 0 kristjani ! obemite Tje v Jeruzalem oči ! Verni v duhu presodite. Kar za nas se tam sodi: Žalno brit k i ga terplji nja Jezus nastopujc pot; Čudopolni»a življenja Tek končuje naš Gospod. Dvanajstere k st lii kliče, Jih v Jeruzalem pelja; lloče jih imeti priče Vse terpljcnja svojiga. Jim prigoJek napovduje, Polen britke žalosti. Dc jim, ko se tain spolnuje. Žive vere nc umori. Bliža sc Jeruzalemu. Mestu kralja Davida ; Milo prerokuje njemu. Kaj ga čaka strašniga : r9h! de lii bilo spoznalo. Oslepljeno mesto ti ! Kar bi mir ti bilo dalo. Temu skrilo si oči." Tode, glej jo sere terdobo ! Pismouki sc zbero; Glej. duhovšine hudobo! V enim glasu vsi reko: „Cudodelnik mora umreti. Ljudstvo vse se ga derži; Čcvpustimo ga živeti. Čast sc naša vsa zgubi." Pošlje pred seboj v mesto Petra ino Janeza. Dc pripravita mu zvesto Tam večerjo jagnjeta. Vsigavč-lni imenuje Jima verniga moža. Ki ga želja navdihuje, Oskcrbeti Jezu-a. Dvanajsterih ed<-n pride Pred duhovna Kajleža : „D<' se vaša volja izide.*4 Iteče. .izdani vam Jezusa. Y.ir»o hočem poskerbeti De ne vstane ljudski hrup. Ste li voljni tudi šteti Mi spodobni dnarni kup ?" Dc bi Jezusa prijeli. Kup ponudijo odštet Iškarjotu. vsi veseli Srebernikov trideset. Z vesel i £a cena izdaje. K enajsterim se poda; Tam priložnosti i.-kajc. Varno izdati Jezu-a. 0 večerji Jezus vsede Z dvanajstemu k mizi sc; Ko pastirju v sredi čedc Mu veselje biti jc. „Jag»jc jesti." učcncam pravi, r>iui iz serca želel še. Dc do čerke po postavi. Tudi to dopolni sc." r!Vled seboj ti razdelite, Jim otožin govori. Jagnjc jejte. vino pite **). kar postava vas uči: Pil ne boni — že mi je znano -Prej od tertniga sadu. Dc kraljestvo Božje dano Bo zmed vas že vsacimu." Sam učencam noge umiva. Zgled ponižnosti uči ; Celo serce jim odkriva. Polno Ijubeznjivosti ; Vendar Judeža ne gane Zgled ponižnosti lepe ; Nepoboljšano ostane Njeca spačeno serce. po Božjim usmiljenji in po milosti apostoljskiga sedeža škof ljubljanski, (to/ifar scctifja pisma, vsim vernim po škofii zvcličanje iti blagoslov v Gospodu! Iz dveh skrivnostnih korenin rasle prelepo drevo. Mogočno je njegovo deblo, njegove veje socnate in čverste, perje je zeleno in mlado, povsod poganja •) Po napevi slišanim leta 183G v Laškim Potoki. Nasledvalo bo v V oddelkih ali .r>0 odstavkih. ••) Tukaj šc ni postavljanje sv. Rešnjiga Telesa, kar jc bilo po umivanji mig in pride v prihodnjim spevanji. prijetno cvetje, in zravno cvetja se kaže preobilno nar slajiga slačili. Skozi njegove šibke vejice pihlja mir Božji, in š u m Ij a nje njegoviga perja je podobno an-geljskiniti petju, ki z nebes na zemljo doni'. Korenini tega prečudniga drevesa ste sicer na zemlji, akoravno niste pognale iz pozemeljskiga semena, ali verli njegov sega v nebeške višave; zakaj le od zgorej dobiva rast, in njegov sad je sad večniga življenja. Vaj teko stoletja memo tega drevesa, ono jc ziniram mlado in močno: naj divjajo silni viharji okoli njega, v njegovih vejicah pihlja nebeški mir; pod tem drevesam se prebiva lire/, strahii in v miru. Ena korenina tega drevesa sega v pretekle čase, in si živi ž dobiva iz dogodeb, ki so se že zdavuej zgodile; ena pa sega v prihodnost, in obljube, ki .se bodo še le v daljnim ča^u spolnile, jo delajo nuicno in čversto; iz tesniga zedinjenja teh obeli koren n raste drevo, veličastno za zdej in vekomej. To drevo ne raste v daljni deželi, ampak povsod, kjer Duh Kristusov rodi otroke Božje, ki prebiva v njih sercih; zakaj to drevo je ker s aus k a ljubezen. Vera in upanje ste njegove korenini. Vera gletla v pretekle čase, in se v njih oživlja. Kar sc je imenitniga zgodilo od stvarjenja sveta do nar novejših časov, daje živež in r«st korenini svete vere: zgodbe namreč, ktere nam pripovedujejo, kako je izraelsko ljudstvo izvolil, vladal, poveličal iu zavergel, kaj je oznanoval po prerokih: daije zgodbe od rojstva, življenja in smerii našiga Gospoda Jezusa Kristusa, od njegoviga vstajenja in vnebohoda. od prihoda sv. Duha: tudi zgodbe, ktere nam pripovedujejo, kako so aposteljni sveti evangeli povsod oznanovali. kako je bila keršanska cerkev čudno ustanovljena in razširjana: poslednjič prelepi zgledi, ki nam jih daje neizrečeno veliko svetih pričevavcov in spoznovavcov vsaciga stanu, vsaciga spola in vsake starosti, — vse to je nebeška hrana, ktera redi korenino svete vere. Te veličastne dela, ki jih je predobrotljivi Bog po svojim neskončnim usmiljenji delal v odre jo, rešenje in zvcličanje ljudi, vero obujajo, poterdujejo, raz-svctliijejo in nhranujejo. l'rav poje kraljevi prerok David : e b e s a pripovedujejo Božjo sla v o, in dela n j e g o v i Ii rok o z n a n u j c n e b e z. Dan dopoveduje dnevu, in noč daje noči na znanje. Gospod, naš Gospod! kako č u d o v i t n o je tvoje ime po vsi zemlji: ker tvoje vcli-č&stvo je zvikšano nad nebesa." (Ps. 18.—K) Delo hvali mojstra. ..Kar je ne vid I ji v i ga na Bogu, se od stvarjenja sveta sem po tem, kar je v s t v a r j eniga, s p o z n a in vidi; t u d i njegova večna moč in Božestvo (Rim. I.), namreč njegova večna Božja vsigamogočnost, ktera je nespreminljiva pri vsim spreminjanji vstvarjenih r« čl. Torej nima izgovora . kdor ne spozna Boga po Ifin, kar j«* v*lvaril. Havn.j tako tudi nima izgovora, kdor razodrnja Božjiga nc spozna iz muozih in čudnih dogodeb preteklih časov. Sveti apostelj Pavel v listu do~llrhrcjcov našteva veliko njih, kteri so terdno in zvesto verovali v besedo Božjo, in po tem po pravici govori: ..Torej tudi mi. ker imamo tolik oblak prič okoli sebe, odložimo vso težo in greli, kteri se nas de rži, in v po terpi j en j i teci m o k boju, kteri nam je postavljen: in glejmo n a z a č e t n i k a in d o k o 11 č a v c a vere, na Jezusa, kteri je za veselje, ktero je bilo pred-nj postavljeno, kriz p re ter pel. in ni maral za z a s r a m o v a 11 j e , i 11 sedi na desnici sedeža Božjiga." (Ilcbr. 12.) Vera gleda v pretekle čase, posebno na Jezusa, dokončav ca nase vere, na Jezusa, kteri je terpel in umeri, zato pa tudi povišan hil, in sedi na desnici Boga Oeita, de se v imenu Jezusovim pripogujejo VitTkolena v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Ako gledamo na veličastvo povišauiga Jezusa Kristusa, vidimo drugo korenino keršanske ljubezni, namreč upanje. V p»dur»njr. rršrnjr in pusvečenje ljudi je Bog toliko čudežev storil, iu tolike priprave naredil, de se smemo z nar Irrdnrjšiin zaupanjem izročili njegovi očetovski ri»i , in de smemo s vest o pričakovali, de nas ho dobri lice tudi po hrilki smerti pripeljal v boljši življenje, in kakor je vdeležil svojiga ediiiorojcniga Siim vsiii naših slabost zunaj greha, bo tudi nas vdrli zil vel častva našiga Gospoda in Zvcliearja, kteri sedi na njegovi drsniei. L pa nje glrda v prihodnje rase. Ipanje ne obsrga sedanjih dobrot, ampak prihodnje. Kdor upa, sr ui dobil, po čemur hrepeni: ali prejete dobrot.* mu upanje potrrdujejo, «1«; ho pre 1 el darove, kterih žrli. Otrok, kteriga so starši vselej varovali iu mu pomagali, sr v slednji potri hi k njim zateče, in pri njih pom >ri isr. Skušnja mu rr li iu pol--rduje zaupanje, klrro po vsaki vnovič prej. ti dobroti v stanovitnosti raste, llog jc večen in nespremenljiv ; ker sc nas je tolikrat usmilil 111 nam loliko dobrot dal. sr ne smemo nikdar bati. dr hi nas zapustil. V vernih krajih sr je nekdaj peljala v zavetje ladija, kteri je slrasiu vihar vse jadrda polomil, vse iadra razlergal in sicer silno škodo napravil. Med njimi. kteri so .sr v ladii peljali, jr h:l mož z dvrma otrokama. cilcn jr Inl star sedrm, edrn pa pet let, oba st» n I a I111I0 zdelana, na pol naga in le š«' na |iol živa. K« r vihar cr/.daljr h dj divja. * n nevarnost ter sila do verh i prikipi, pravi poveljnik na ladii ves v trepetu: ..Pogin ii bomo. Vaš Bog jr umeri.** \ cčji otr.»k mu si/.,• v besedo in reče: ..Vi umeri lir, le spi, p.» sr ho n pravim ča*u zofo t zhudd.** Kmalo p. trm silni vihar ladijo tako nagne, dr jr holj pod vodo kakor nad njo. Povelju k kličr vsim v ladii: ..Priprav i.e sr za smeri: tukaj bomo pokopani.** Otrok mu /.»p. t se/.r v hrsrdo 111 pravi: ..O lir. tako hudo šr 111. Jr/.us jr še pr. nas." Zdajci val ladijo vzdigne in srečno v zavetje prižene. — .Misel lega otroka naj tudi nas vse i;i vselej pozivija m vodi. Življenji* na t«m svetu se večkrat primerja z vožnjo po morji. .Mornarji imajo m rne, tihe dni, ladija listro plava po gladkim mori*. Ali močno hi se niotii, kdor hi zaupal tej idioti. Vi nadaiua sr prikaze deleč na nebu majli« n oblak, morje jr /.•• nrpokojno. Kmalo pokrivajo crrui oblaki vse 111 Iio. vihar buri, valovi se pr ui jo. ladija poka. in strašno hri ziio žuga požreti uboge nioruarjr. Kdo pomaga v taki sili? Kdo more oteti pogina? he zaupanje, dr II«m 111 umrrl, de je Jezus v ladii. če tudi ravno zdej spi. Le k njemu stopimo in prosimo ga: ,.Gospod! o t mi nas; po- ginjamo!" Kakor nekdaj na galilejskim morji, bo Jezus tudi zapovedal viharju našiga življenja, zlasti viharju v našim sercu, in bode velika tihota. Desiravno je to, kar upamo, na unim svetu, desiravno naše upanje zlasti v prihodnost sega, nam vender za to življenje daje nar veči tolažbo in pomoč; zakaj če le gledamo na dokončavca naše vere Jezusa Kristusa in na veličastvo, kteriga bomo tam ž njim vred deležni, nas serčnost navdaja, vse tt zave tega sveta voljno prenašati, in vse svoje dolžnosti na tanko spolnovali. V veri in upanji razumeva človek prete-čenost in prihodnost, in. je tudi v trm podoba Božja, pred čigar očmi so pretekle in prihodnje stoletja vedno pričujoče, med tem ko neumna žival le za ta trenutek živi. Vera in upanje spremenjate človeka v leni življenji kakor prijazna angelja varha, in vera in upanje ste le pozemeljskimu življenju lastne; zakaj kar tukaj verujemo, bomo tam gledali, in kar tukaj upamo, bomo tam vživali, ali velikoveč obe, vera in upanje, se boste spremenile v tisto gledanje obličja Božjiga, ktero spoznavanje in vživanje ob enim v srhi ima, in ktrro je večno plačilo za vse pametne stvari. Iz vere in upanja izhaja ljubezen, ktrra ne mara zato, kar je žr bilo in kar šr le ho, ktrra vsa zveličana počiva pri ljubijoč m sercu večniga Očeta, ne gleda ne nazaj ne naprrj, ampak v prcijubeznji-viga Boga vsa zamakujrna srrčno hrepeni njegovo voljo spol uiti. „Ti si moj, in jez sim tvoja, vekomej te ne zapustim." govori ljubezen svojimu Stvarniku in Odrršeniku. Ali to zvesto nespremenljivo ljubezen imajo na tem svetu le maloktere posebno oblagodar-jene duše, še le v nebesih ho taka ljubezen plačilo vsim zveličanim. Drevo se posuši, ako je korenina poškodovana; tudi l jubezen oruerzne, ako vera in upanje oslabile. Brsnice, ki jih vera sprejme, so nespremenljive, dobrote. ki jih upanje pričakuje, so neminljive; ali naše serce se guglje in giblje, vrč in kipi, raste in upada, se maje 111 omahuje na vse strani. Ker je tedaj naše serce nestanovitno, smo zdej veseli zdej žalostni, zdej to zdej 11110 Irrdimo. sr poganjamo zdej za to zdej za uno rrr. oslabi ali celo ugasne v nas ogenj nebeške ljubezni. Kristus ni dans ..tako je" in jutri ,,ni tako,** ampak pri njem je ..tako je" in ..amen*4 vekomej, človek pa je kakor pleve, ki se veter z njuni igra. Kdor koli je dobro premislil in razumel, čemu je na tem svetu, se mora trj nestanovitnosti svojiga srrca upirali, svoje pota po Božji volji uravnavati, in nikoli nr pozabiti, dr jr za Boga vstvarjrn. Tako terdno iu zvesto verovati in upati se pravi po sv. pismu i z vere živeti, in tn življenje iz vere ima pravični, kteri ravno zato. ker iz vere živi. zmiram raste v pravičnosti. Kdor ima to skerb. ohrani v vedni lrpoti in prijetnosti drevo keršanske ljubezni, pravo drevo življenja, ki mil je bilo uno drevo v raji le predpodoba. To skrro nam priporoča Jezus Kristus, ker nas opominja čuti 111 moliti, dr v skušnjave ne pademo. Zato tudi piše sv. apostelj Pavel: ..Ponovite se v duhu" ( Kfrž. 4. 23.): zato sr sliši v sv. cerkvi vsako lito glas: „P r i p r a v i t e pot Gospodu, ravne storit r njegove steze." Skušnja namreč le preobilno po-trrdnjr žalostno resnico, dr vnrmarniga človeka nar iinenitniši zadeve njrgoviga življenja nič ne skerbe, če ga nihče nrprenehama ne drami in ne budi. Vidne reči imajo tako moč do našiga duha, de nebeške resnice le prehitro zginejo iz našiga spomina, če jih vrčkrat ne prrmišljujrmo. Tej človeški slabosti, tej raztresenosti naših misel v okom priti, nam sv. cerkev od leta do leta ob godovih pred oči stavi vse dogodbe, Da ktere se opira in ktere obsega naša vera in naše upanje, de nam kakor svetla luč kažejo pot, po kterim moramo hoditi, de voljo nebeškiga Očeta dopolnimo. Veliko jih je, ki so že večkrat slišali glas: ,,1'ri-pravite pot Gospodu, ravne storite njegove steze,44 ali ta glas jih ne presune in jim ne pride do serca, ker je njih serce s posvetnimi rečmi prenapolnjeno in nima prostora za glas tistiga govornika, kteri k pokori budi. Gospod Bog je pa prizanašljiv in njegovo usmiljen je je neskončno, kar se vidi iz prilike v evangelij od figoviga drevesa, ktero je bilo nt rodovitno. „Xekdo je imel figovo drevo, zasajeno v svojim vinogradu, in je prišel sadti na njem iskat, in ga ni našel. Hekel je pa gorniku: Glej! tri leta je, kar hodim iskat sadu na tem figovim drevesu, in ga ne najdem; posekaj ga tedaj! Cimu še prostor jemlje? On pa je odgovoril in mu rekel: Gospod! še to leto ga pusti, de ga okopljem in mu pognojim, če kje sad obrodi, če pa ne, ga boš potlej posekal** (Luk. 13). Tako sv. cerkev neprenehama oznanuje besedo Božjo, in neprenehama moli za spreobernjenje gr< šnikov in za stanovitnost pravičnih, de. če se Božja beseda v imenu Jezusovim oznanovana dans ali jutri sere ne prime, se to vender pozneje utegne zgoditi, in tle tako ona ni kriva, ako se kdo izmeti njih pogubi, za ktere je umeri naš Gospod Jezus Kristus na sv. križu. Gnada dela včasi hitro, včasi pa počasi, pri nekterim človeku še le v poznih letih; zato sv. cerkev nikoli ne sme nehali prositi, opominjati, svarili, de, ako gnada Božja serce omeči in rodovitni zemlji podobno stori, tudi dobriga semena ne manjka. Pod cesarjem Julija nam odpadnikani, kteri je malo časa vladal, je živel zelo učen mož, Fabi Mari Vikto-rin po imenu, kteri se je bil še le v starosti spreobernil k sv. keršanski veri. Preden se je bil spreobernil, je bil nar močnejši podpornik nekeršanske vere. Ali v sivi starosti se je vender v njeni zbudilo serčno hre-penje resnico spoznati. Prebiral je sv. pismo in skerbno premišljeval njegove nauke. Prepričan, de je Jezusov nauk čista resnica, reče duhovnu Simplicijaiiu v -Milanu natihama, de je v sercu kristijan. Duhoven mu odgovori, de tega ne verjame, dokler ga ne vidi v keršanski cerkvi. Viktorin na to pravi: ..Je li zidovje kristijan?*4 Bes mu je pa še veliko manjkalo, de bi bil kristijan: njegovo serce je bilo še preveč na posvetno navezano, in ni bilo še pripravljeno vsiga Bogu darovati; zavoljo tega še ni imel volje očitno spoznati, de je kristijan. Bal se je imenitnih Rimljanov, gorečih ajdov, kteri so bili njegovi učenci, in pri kterih je imel veliko veljavo. Ko mu je pa beseda Božja globokeje v serce segla, mu vest ni dala mini, dokler ni očitno spoznal keršanske vere; on sam je hotel, de so ga prav očitno sprejeli v sv. cerkev, ko so mu cerkveni predniki liotii nekoliko prizanašati. Sedaj se mu tmli ni težavno zdelo popustiti svojo službo: bil je namreč doslej sloviti učenik zgovornosti. ,,Koliko moramo hvaliti čudeže tvoje milosti," kliče sv. Avguštin, „de se ta »ilu » učeni in v vs h vednostih zelo izurjeni starček ni sramoval biti otrok tvojiga Kristusa, dojenec tvojiga studenca, in svoj vrat pripogniti za jarem ponižnosti, in svoje čelo krotili za sramotili križ! Kaj je to, Gospod, moj Bog! de — ko si sam sebi večno veselje iu se nektere tvoje stvari zmiram okoli tebe vesele, — ta del tvojiga stvarjenja, namreč ljudje, se veduo spreminja, ker odjema in dojema, žali in se mirno spravlja? (), kako neizrečeno visok si v višavah, m kako globok v glo-bočinah! In od nikod ir ne greš, in vender se komaj vernemu k tebi !*4 Zakaj se pa tako težko vračamo k Bogu. kteri nas je vender za se vstvaril? Zakaj tako lahko za-pušamo študent e žive vode in si kopljemo jame, ktere ne derže vode? Zakaj išrmo sreče po vsili višavah in globočinah, le ne pri Gospodu, kteri je neskončno zveličanje? Zakaj tolikrat zakerkujemo svoje serca in zalepamo svoje ušesa, kadar nam nebeški Oče z milim glasam govori: „Moj sin! ne pozabi moje postave, in tvoje serce naj ohrani moje zapovedi; zakaj dolgo življenje, dobre leta i ii pokoj ti bodo prinesle. L* s m i I j e n je in resnica naj te ne zapustite: na vrat si ji obesi, in na tablo svojiga serca ji zapiši: in našel boš milost in prijaznost pri Bogu i n pri t j u ti e h ?•* (Preg. 3.) Zopet se bliža tisti prelepi čas cerkveniga leta, kteri nas spominja, kako je človek padel ii7 zopet povišan bil. Spominja nas ta sveti čas, kako je človek padel, de se varujemo vsiga napuha, ker smo sami iz sebe le otroci jeze Božje, le deležniki večniga pogubljenja; spominja nas ta sveti čas, kako "je bil človek povišan, de se veselimo, ker smo po Jezusu Kristusu otroci Božji, deležniki večniga življenja. Z drago ceno smo rešeni večniga pogubljenja: skerbimo tidaj, de se zavoljo minljiv iga. pregrešniga veselja Zopei ne pahnemo v oblast hudobniga duha. Močilo smo povišani, ker smo bratje Sinu Božjiga: nikar le časti ne oskri:pjajrno s pregrešnim življenjem! V začetku pn>in ga časa nas pelje sveta cerkev k iiašimu Zveličal ju v pušavo. kjer se je popolnama ziler-ževal telesne ji di iu se tako pripravljal, spraviti z Bogam grešne ljudi. Kristus sicer ni potreboval lega pripravljanja: aii, ker nam je hotel v vsili n čeli zgled biti. nam je iu.ti I s poštam v pušavi pokazati, kako potrebno je za naše posvečenje posvetni hrup zapustiti, in iti v tihi hrani, če ne svoje hiše, pa vsaj svojiga serca, in tukaj Bogii reci: ..Govori, G o-s pod! ker t v o j h I a p e c p o s I u š a.** Duhov na samota je polje, kjer cveto lilije prelepe čistosti, žare rože svete ljubezni, d.še vijolice prijetne ponižnosti, se proti nebu vzdiguje kadilo serene molitve in se vidi Jakopova lestvica, po kteri Božji angelji k človeku prihajajo. V duhovni samoti se duša opočije, ki se je utrudila v posvetnim šumu. se tolaži, ker jo je svet zaničeval, si celi rane, ki jih je v skušnjavah dobda, se očišuje madežev iz posvetniga hrupa, in se vnovič zaroči z Božjim ženinam človeških duš, z Jezusam Kristusam. Ko bi večkrat šli k Jezusu v pusavo. koliko bolj bi bilo potem naše vsakdanje življenje podobno cvetečimu vertu! O ko bi vender spoznali, kaj nam je v zveličanje ! S štirdesetdanskim poslani se pripravIja Jezus za odrešenje, in tako razdere dela hudobniga duha. Kakor včlovečeni Bog, kteri je nepopačeno človeško natoro vzel iz prečisti; Device Marij«*, ni potreboval le vaje v zd< ržnosti ali posta, pa nam je hotel zgled dati, de, če se iz proste volje ne zderžujeino pripušenili reči in se tako ne vadimo sami sebe premagovati, tudi ne smemo upati, de bomo premagali skušnjave poželjiv iga mesa, zapeljiv iga sveta in prek a ulj i v iga satana, iu de bomo s palmovo vejico v rokah — znaninjem srečne zmage - enkrat stali pred sedežem Božjim. Pravi nasledovavci našiga Gospoda in Zveličarja so se vselej radi iu z veseljem postili: skusili so, de jim post moči ni oslabil, ampak pokrepeal, de jih je vse nekako poživil; s poslani so dosegli pravo prostost, ker so se navadili, grešiiimu poželenju zapovedovati, in so zato svojiga duha višje cenili, kakor tudi živ-Ijcnje svojiga telesa. Z;i to so bili tudi pravi kristjani vselej pripravljeni, za svojo vero v Jezusa Kristusa vsaktero zasraninvanje iu preganjanje, vsa k It ro tcrpijenjc m cd o ri preU rpcli. Radar začno ljudstva posvetno nzvescljevanje in teles »o slast za nar veči dobroto imeli, jc to gotovo znamnje njih pogina, v resnici sloveči možje zginjajo, na mesto slavn h drl stopi nečimt rna baliarija. (Vrkvena zapoved, ktera nam post zapoveduje, skerbi za moč naše duše in našima telesa, za našo čast in slavo, ti ko bi vsi spoznali, kaj nam je v zveličanje ! Marsikomu sc dozdeva, dr je beseda od posta terda. Tudi Jezusove nar imenitnimi besede so terde imenovali vsi listi, ktrri se niso bili navzeli Kristusoviga duha. Vsim pa, ktrri so bili iz vsiga serca Jezusovi učenci, so bile tudi Jezusove besede duh iu življenje. Kd«»r pa Kristusa, svojiga (iospoda iu Zvcličarja. ljubi i.i moli, bode tudi glas njegove neveste, sv. cerkvc. rad poslušal in spolnoval, bo torej tudi spoznal, dc beseda od ccrkveniga posla, ki nam jc v '/vdiranje, ni prrtcrda. Pravi katoliški kristijani dobro vedo. ktrrc postne dni iu kako sc morajo postiti, in kaj jc polaj.š.iniga zastran mesnih jedi: l«»rrj zastran leh reči ni treba posel«niga oznanovanja. K»ior potrebuj«- »b.sirnisiga polajšanja: irij poprosi svojiga duhovniga pastirja ali pa svojiga spovednika, kterim se s trm oblast da. po vč>tniin pretehtan ji tist.li v/rokov, na klcrc sc prošnja opira, obsirnisi polajsanjc podi liti. Vsak. kteri >r ob zapovcdauili postnih dneh p«-dcijrniga polajšanja poprime, naj moli tri očenase in tri č c s r n a ni a r i i c vsaki zapovedani postni dan. i»l» ki* rim se poprim«' polajšanja. bodi si to polajs »nje veri ali manjši, kakor v nunrstilo za pomanjšano ostrost postne zapovedi. Namesto t«' molitve sc sme tudi ubogim dar dati s trm namrnam. dr se zadosti postni zapovedi. Ilai.m s ski.lijskiga si drža v Ljubljani K svečana 1^(3'^. AH je tuli o imeaoraaa rerska pre-naretlbit (reformacija) r tO. stoletji Bmj srci z boljšat a? Ilila »e njiva z žlahtnim «cmcuam obsijana. Hišniki so dirmali. in sovražnik ji* ljuliko med dobro seme sejal. Ilastio ie žlahtno srme. pa piikazala se ;c tudi Ijolika. .Memo^itdoi i. viditi ia njivi ljuliko med lepo setvijo, dol-zijo hi-nika. de ni na njivi modi o kmetov al in dobriga semena sejal. /ai urjo tedaj leli njivo po svoje obdelovati ter so primešali d«d.ii-uu scim-nu .-••nn-na druzih lastliu. — vse to pa p<» ^vi>|i »lavi. Ali ko seme požene, se prikaže setev na njih mi v i *.e veliko slabši od utie na pervi njivi, zopet priden* drii^i si-javei iu seme po kazijo in zopet po svoje hi« z v *.e sku-nje začnejo kmetov ati. kar eden prenaredi. mu diu::i zopet oveiže. in tako delajo se noter do danas-njiga dur. pa v »c njih prizadevanje je prazno iu uečiiiicruo. kadi zavergli so dobro eislo seme. ki je iz nebes prišlo, slabo >eme pa ne more dobriga semena obrodili. Hišniki peivr njive pa. vedoč. le je seme pravo holj s skerbjo njivo za seme pripravljajo, mlado setev pridno plevela in usata tiebijo. iu prikaže se setev, ktere je saiu nebeški svjavee vesel. Tu imaš. ljubi bravec. v priliki zgodovine verske pre-naredbe. Dremali so h koncu srednjiga veka hišniki katoliške Ceikve. veliko zlega se je sčasama vanjo vrinilo. Ceikev sama je spoznala potrebo, de naj se popravlja, in se je ies tudi v 1 5. stoletji večkrat zbrala. Ali čedalje vec zaprek se je ua pot postavljalo, ktere so po nekoliko izvirale iz političnih okolišin tistima easa. Sploh pa je bilo dubovstvo tistiga ča-a takošno. kakoršno bi ne iiurlo biti; ljudstvo pa nevedno, in od izhoda je pritiskal kristjane polo.iiesec. Ali sčasama bi sc bilo vse zboljšalo. Kaj mar tista Cerkev, ki je rešila svet pagansfa in divjaštva, nima toliko moči v sebi, de bi v svoji domači hiši zamogla popravljati! Vsak, kteri količkaj zgodovino katoliške Cerkve ve, iu njeno vredbo pozna ali poznati hoče, mi bo to po-terdil; kaj Cerkev bi ne vedila ločiti, kaj je bistveno katoliško iu kaj pa so le okolišine časa nanesle**). V tih žalostnih okolišiuah pa nastopijo prederzni krivovcrci, ki so začeli čisti nauk kaziti, vero pačiti, ali kakor so rekli, popravljati. Mnogo spridene duhovšine iu nevedno ljudstvo, kako bogata žetev za prekanjene zapeljivcc! Se so povzdigovali posamezni krepko svoj glas, ljudstvo svarili in opominjevali in laž odkrivali, ali bil jc njih glas glas vpi-jočiga v pušavi, bili so katoličani brez praviga vodja, niso se z združeno močjo vojskovali, in tako so bili premagani, ali pa s silo zaterti, kakor na Angleškim in po evropej-skim scverji. Nova vera je dalje vsakimu to dajala, kar si je želel, deželnim knezam večji deželsko oblast, žlahtnim stauovam večji premoženje po pograbljcuim cerkvenim posestvu , duhovnam iu inuiham, kteri so bili sprideni in nevredni, žen (po Luter-Martinovo); kaj čuda, de je pri-prosto ljudstvo, ki se večji del po višjih stanovih ravna, tudi novo vero — dostikrat ne vedoč kdaj — sprejelo, in mislilo, de si bo revni stan kaj polajšalo. — Ali reveži, kako ste se pač goljufali ! — Vsim strastim so bile tedej vrata odperlc, ali kakor s. pismo pravi: Hudobni duh je dobil ohla.-t, ljudem škodovati iu jih nadlegovati. Kaj pa katoliška Ceikev ? S solzami v očeh vidi zgubo toliko dus. z drago rešnjo kervjo odkupljenih, vidi z britkim scrcam toliko nezvestih sinov. Ali katoličani so bili osup-njeni in razkropljeni, pa ne premagani. Silni časi zbude tudi silnih mož: llog svoje Cerkve ni zapustil. Sveti papeži in goreči škofje so si z vso močjo prizadevali, krivovero Ustaviti. Nar poprej so pa v svoji hiši preuarejali in popravljali, podložno duhovstvo iu verno ljudstvo h keršan-skimii življenju budili; potem so se z družeuo močjo novi veri v bran postavili in odklcnkalo bi ji bilo, ko bi je ne bila — po nezapopadljivim doptišenji Božje previdnosti — oborožena sila podpcrla iu pri življenji obderžala. Pii katoličanih pa so nastopili zopet pervi časi kristjan-stva. pogumni vojšaki križaniga Zveličarja so neznane morja pr«-jadrovali iu divjim narodam luč sv. vere prižigali ; v Evropi pa se jc zopet lepo keišansko življenje začenjalo; nov red vojšakov Kristusovih je bil vstauovljen, v kterim so sloveli učeni in sveti možje, k eriga pa ravno zavoljo tega krivoverci iu nezuabogi tolikanj sovražijo. Kako pa je bilo pri novovercih, ki so sc ponašali s čistim iiaukaui Jezusovim? I.uter sam piše: Dokler smo bili v staii veii, jc le en hudič po svetu gospodaril, zdaj jih pa sedem vlada. V Vitenbergu, kjer so prižgali luč uove vere /j srečno Nemčijo (!!) in jo povsed širili, jc kraljevalo tako malopridno in samopašno življenje, de je Luter Martin leta 1515 svoji Katcrci pisal, dc naj vert v Vitcn-bergu proda, ker pristavil je: Bojim se. de Vitcnberg pride ua beraško palico. Sramota je zginila, nesramnost, odertija in požrešnost je vse posedla, žene iu dekleta začenjajo pre-grozno nesramne biti ), in ni ga, de bi kaznoval ali branil; zraven te^a se pa še Božja beseda zaničuje. I.e proč iz le Sodome. Kakor je bilo tamkej, tako je b:lo dmgej, posebno pa po bogatih mestih v Norimbergu in Aagsburgu. odkar so bili spoved odpravili. Kaj pa čem omenili od strašne čeme vojske, ktera se je Vsled verske prenaredbe vžigala po v>i Nemčii iu se jc bila sem na Kranjsko razširila? Nar manj 150.000 krepkih mož je v ti vojski konec vzelo, sto iu sto samostanov, gra- •j k.lor lega nc verjame, naj bere, kar jc pisal slavni katolik lloltinger leta 1 Stil. Pia. •*) l.utrovv bi-so-de v tem medstavku so z ravno tem pomenam nekoliko drugač rečene, kterih se iz spoštovanja do bravcov ne upamo ponavljali. Vred. ak dan svoje skerbi in terpljenja nese. Nad njegovo glavo je visela sreberna svetilnica z večno lučjo; njegove oči. ako sc niso na britkomai tro ali Marijini podobo ozirale, so bile veči del vperte ua mali tabernakclj. za kteriga v taticami ima sedež Skrivnost, ki je ne morem izgovoriti. V začetku je mirno molil; le sem ter tje jc prišel kak zdihljej iz njc-goviga serca. Misel ua pretečeno-t taci ga seica. kakor jc Pijevu, ne pretrese; še le tolaži iu povzdiguje ga. \ko Pij misli na dneve v kimovcu I. ISIS in hh Uacto, se mu zamore serce le v ziuagi razširjati. — Sčasama pa se je spremenilo. Pošiljale so mu nastopajoče terpljenja svoje poslance; strašne pošasti so ga obdajale, vrata mojiga kraljestva so se odpirale. Mala kapelica se silno razšiii. med taberuakcljuain iu Pijem se odpre grozno brezno, roke /. bodali, topovske žrela, Garibaldovc iu Macinovc kardela se gnjetejo kakor v klopčičih ali sc pa razlegajo v dolgih verstah. Nad vso /.brozgo in gnječo tih kervavih mož iu njih orožja pa švigajo kakor nešteviluo goste snežne golo-niraznicc v serdu. smehu, zasrainovatiji, psovauji i*i zabavljanji pomakauc peresa mojih škrateljnov, strežetov iu raznih služetov. t. j. zvestih pisavcov, iu od samiga hujskanja iu draženja narodov ti.šijo kervave pene iz jeznih u-i. Vse to moje delo se verti zoper Pija iu njo, ki ju imenuiejo ci-to nevesto Jagu tov — as ! to ime me peče ! — Stopim bližej, ker mikalo me je papeževo serce viditi: čutil me je pa iu me s križem ustrašil. Ali vender sini vidil. v kolikih nezmernih bolečinah jc njegovo serce tonilo, in dobro se mi je zdelo. Zdaj je jela se starčku tudi pod nogami zemlja gagati; roke milo steguje proti tabcrnancljnu in kri/.u. kar švigne Napoleon iz gnječe mojih vojšakov iu mu loko ;»e-moli. Pij jo s studom odverne iu roke na per "i križem dene. Nato migne Napoleon tistimu izobčeuimu beikežu, ki mu hočemo le še malo časa pustiti veselje, se sanjat iti za italijanskiga kralja, iu berkež migne svojim vojskam, de naj starčka vklenejo. — Pij pa zopet roke steguje proti taberuakeljnu iu njegova duša se bori s tolikimi bri:ko-iuii. de ga žugajo zadušiti. Tode Pij nc bi sim.' biti naslednik tiregorija VIL iu Aleksandra II.. ako bi bil pozabil, d papež ni zgubljen, d >kler moli. Pij zopet mili. Njegova molitev je tako živa, tako reže. »le je še mene pretresla. Spet sim lukaj spoznal, de v očeh Slariga časov ni nic večiga iu svetejšiga na zemlji, kakor papež, ki terpi zavolj njegoviga imena. — Pij moli z vero. in glej. glej! od podobe tiste žene začne pohlevna, svitla lil« žareti, in delj ko poscva, globokej-i se pogrezvajo trume iz kraljestva teme. toliko manjši prihaja brezno, ki je med rtiolcčiiu papežem iu taberuakeljiiaiu. Kapela pa se širi kakor sam sveti raj. iu liapoliiuje se s svitlimi podobami tistih bitij, ki sini jih pac dobro poznal, ker pred tisoči let sino skupaj -lali pred sedežem Večniga. Iu glej! vratica talniiiakeljuove seodpni; belo se sveti iz inoiištiančiiiga zlata tisti skrivnostni Kruh. kteri je meni zmed vsili reči nar strasiicjši, iu b«-goč sini jo pobegnil. Vam pa samo rečem: \ko bi kdaj poz bili. koliko Pij terpi v samotnih urah, kako moli iu sc bori, dc bi svoji dolžnosti ne bil nezvest. — ako bi to pozabili: ne bili bi več vredni moje jeze in jeze meni slu/ečiga sveta. Iu ako trepečetc in se zvijate pod težo moje togote. hodite stanovitni, kajti moram na zemlji imeti rod, de ga ter-piučini iu preganjani; to jc moje veselje. Kratko iu malo nimam tolike sladkosti, če svoje rudečkarje dražim zop r Petrovo skalo, kakor pa, de Vas iu Vašiga sv. Očeta z zmiraj novimi znajdbami svoje zagrizene jeze uatezam. (_Pa M. S.) Ogle*i po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Gosp. Janez Toinazin, doktorand na Dunaji bo imel jutri o poli desetih ondi v cerkvi sv. Avguština slo ves non o novo mašo. Pridigal mu bo c. k. dvomi kaplan in špiritval gosp. Jožef Zverger. Iz Ljubljane. Kakor je Danica žc povedala, gro konec pni leta mnogo spoštovani iu ljubljeni vodja latinskih šol, g. Janez N e p. Ne čase k, v Prago na starome.-ko gimnazijo, kjer je bil učiteljevo pod tedanjim voditeljem slavuim Jungmannom pričel. Vodstvo ljubljanske gimnazije bo izročeno začasno g. dr. Ilenr. Mitteisu. kteri ob enem tudi za nekaj časa prevzame vodstvo tukajšnje realke, ker jc njen voditelj hudo zbolel. Prihodnjemu gimn. vodju se ne more boljšima želeti, kakor de bi bil % redili naslednik Ntčasckov v vsakim oziru, in tega smemo tudi s tem bolj upati, ker ga sploh popisujejo, dc je prijazen in prebiisan mož. — Govori se tudi. de pridejo na ljubljansko gimnazijo za u cenike: g. J. Smolcj, naš rojak, doslej v Požuuu, g. Fr. Kaiidernal. Moravljan, doslej v Budi, in g. L. Krob, Ceh. iz Varazdina. Iu ker g. dr. Mesiner spet pristopi, dosedanja pomočnika gg. P. žl. Radič iu II. Pirker začasno odstopila. — Kdo pa je prišel na mesto Macunovo za slovenščino? Prašan in poterjen za ta u< izmed omenjenih gospodov blezo nobeden ni. Toliko slišimo, de v višjih raz-jedih je slovetišina za zdaj zročena g. Marnu, poterjenimu in izvci-tnemu v tej tvariui; upajmo, de za stalno. Iz Ljubljane. Kakor so gimnazni profesorji svojemu ljubljenemu vodju v slovo poklonili krasno hvalnico s sliko ali podobo šolskega poslopja in pa njegovega lOletnega stanovanja, tako so mu napia\iii čcterlik-vcčer učenci tu-kajšfije gimnazije preža I o ha klado s peljem vred. Pri tej priliki so mu p.-darili v znamnje serčne hvaležnosti in resničnega spoštovanja „V enec" sprelepih pesmic, ki so jih lep.m.pni učeuei sami v kratkem v ta namen zložili. Na čelu lega venca so učenci podali svojemu ljubljenemu vodju hvalno spričalo. ki jim je bil mili oče z besedo in djanjem, vnet za Boga, cesarja in slovenski narod. To spričevalo je bistroumna misel in posebno lepo pristuje. Šolska mladust je s tem kaj lepo sprieala. dc ve dobro razločiti, kdo je spoštovanja in ljubezni vreden, in postavila je s teui naj lepši spominek ne le svojemu dosedanjemu vodju, ampak tudi sama sebi. Ker je upati, de bodo ča.»ti%«'i. prijatli in zlasti učenci radi segli po tem spominiku, se ga je dalo ludi več natisov napraviti in se dobiva po nizki c«.ni. — Posebno mikavno je ravno imenovano spričevalo v začetku omenjenega venca, ki se tako-le glasi: ..Piecaslili Gospod Vodja!" ..De-eto leto že tece. kar ste picvzeli vodstvo ljubljanske gimnazije. Imeli sle navado dajali spričevala Vi sami nam učencem, blagovolite, da pa sedaj k slovesu mi učenci Vam damo spričevanje Vašega djanja. Bolj kakor pred spoznamo sedaj, kako mili Oče sle nam bili. Kakor oče ljubi svoje sinove, ste Vi nas ljubili, za nas ste skerbeli iu delali ves čas. Poglavitno vodilo Vaše. ktero ste tudi liani tolikanj piipoiočali, je bilo: ..Išite si slave v zvestem spolno vanj i svojih dolžnost!" Zvesto sle zverštvali svoje dolžnosti. Kakor marljivi gospodar pervi vstaja in poslednji vspava, ste ludi Vi pervi prihajali v šolo in poslednji odhajali iz šolskega poslopja. Modro iu premišljeno ste i.us vodili, ljubeznjivo in poterpežljivo z nami ravnali. Vam so res veljale besede Tacilovc: ..Din ni a scire. non o iii n i a c \ s c q u i; p a r v i s p e c c a t i s v e n i a m. m a g n i s s e v e i i t a t e m c o m m o »l are; u e c p o c n a s e 10 p e r, s e d sa epi us po en i teli t ia con t en t tis csse. (Agric. c. 11».) I čili ste nas ne le z besedo. ampak tudi z djanjem. Kar ste nam velevali, ste tudi sami spolnovati. Pov.-od, v šoli iu v cerkvi, smo Vas v idili vselej med nami. Kazali ste nam tako. da le blagor človeku, kteri ima hi-ter um in biu£o scicc. Ililt sto nam učencem tudi veii\ dobrotnik. Podpirali ste ubožne učence sami, in vstanovili ste zs nje posebej zaklad, iz kterega dobivajo vsako leto mnogotere pomočke. Prijazno in pošteno ste se obnašali proti vsim, toraj so Vam tudi radi pošiljali slovenski starši svoje sinove v vodstvo. Iu Vi ste povzdignili in pomnožili našo gimnazijo, da slovi krog iu krog; iu kakor ste pomogli k dover-šitvi druge, tako ste pomagali k vstaiiovitni tretje v ljubi naši domovini, ktera jc bila tudi Vam mila iu draga. Sami Slovan —ste čislali tudi slovenski rod in dom; čislali ste slovenščino, učili se jc sami iu pridobili ste ji spodobno mesto ne le v šoli med druzimi nauki, ampak tudi v šolskih letopisih, kjer ste sami jeli popisovati zgodovino naše gimnazije, in pri očitnih šolskih slovesnostih, in nadjaino sc, pridobili sle slovenščini to častno mesto stanovitno. Čast in slava Vam bodi! Ker Vam pa drugega v hvalo dati ne moiemo, smo v Venec nabrali nekoliko cvetic; blagovolite jih sprejeti v znamnje naše serčne hvaležnosti in resničnega spoštovanja do Vas, p re blagi Gospod! Nabrane so na vtilu, ki ste ga Vi skoraj deset let tako skerbno obdelovali. Spomladanske so. Pognale so iz mladih sere, in v spomin na b e I o L j u b 1 j a u o i u ua slovensko mladost jih pri Vašem odhodu v zlato Prago poklonimo Vam hvaležni učenci ljubljanske gimnazije." Slava precastitemu vodju Nečuseku, pa tudi naši mili mladosti ljubljanske gimnazije z blagimi učeniki vred, kteri jo z ukom in zgledom vodijo k viru časne iu večne sreče! Iz Ljubljane. Ravno kar je na svetlo prišel v čedni in lični podobi katekizem, ki bode, kakor upamo, zadostil tirjatvam sedanjega ča-a. Spisal ga je, kar je ,.Danica" že povedala, gosp. Anton Le:sar, katehet naše realke, za spodnje gimnazije, realke, četerti razred glavnih, za nedeljske šole, in sploh za vso bolj odrašeuo mladost. V ta namen so ga naš prečastiti milostljivi škof in knez poter-dili. Zraven velikega Albrehtovega keršanskega nauka je tudi pričujoči prav pripraven za hišno knjigo vsake družine. Zanašamo se, da ga bodo kateheti po vseh slovenskih gimnazijah, realkah iu v čctertcin razredu in nedeljskih šolah koj letos vpeljali, in da ga bodo vsi duhovni pastirji v podlago keršanskega podučevanja blagovoljno in radostno sprejeli. Na prodaj je pri g. Henrik Ničinan-u v Ljubljani po t>4 kr. Da je precej obširen, se vidi iz tega, da obsega 14 pol in pol. Ravno ta gospod ima odmenjeiio, kakor slišimo, za prihodnje leto spisati cerkveni obrednik ali liturgiko, to je, bukve, v kterih bodo razlagane cerkvene šege iu opravila, njih pomeni itd., in pa tudi cerkveno zgodovino. Ako bo keršanski nauk dobro sprejet, se bo gotovo z veliko večini veseljem iu serenostjo tudi obrednika in zgodovine lotil. Zgodovina je mende že v delu. % Dunaja. Marijna družba naznanujc, de konec sušca do l."j ljudi v afrikanski misijon pojde. Pri tolikih odpravah družba obilnih poinočkov potrebuje iu nam napoveduje poslati -10 podob raujecga provikarja Kuobleharja, ki se bodo po 1 gohl. oddajale. (Tudi podobe že imamo v rokah; kdor tedaj še nima tega spominka našega rojaka, ga pri vred. Zg. Danice vsaki dohiti zamore). Cerkveno slovstvo. Ker je post Čas molitve in premišljevanja Jezusoviga terpljenja, bodi zraven žc večkrat imenovane „Ralvarije" priporočen zksti tudi lansko leto v pervo natisnjeni, posebno ginljivi križev pot za duše V vicali. in postne pridige od Kiistusoviga terpljenja po sv. Alfonsu l.igvorjauu, ki so tudi lani pervič ua svitlo prišle (oboje dober kup pri M. Gerberji in Krcmžarji). — Ravnokar je iz Blaznikovc tiskat niče ua svitlo prišel: Der hcilige kldizueg voin sel. Leon. a Portu Mauiitio. Aus dem Italienischen. Nebst eiiicm vollsliindigeii, die neuesten Kiitschcidungeii des heil. Stuhles culhalteudcu Cntenicht uber die Kreuzvv egandacht, und Mess-, Kommunion-, Mor-geti-. Abcndgcbcteu. Andachtcn zu deu 5 \Vundcii Jezu, 7 Schintrzeii Marija, bei Uesuchut.g ter heil. Giaber, her- ausgegebeu von J o s ef S u p a u , Domherr umi Dompfarrer zu Laibach. Delo obsega p »Icnajst pol na lepim belim papirji in je ozališano s 11 prelepimi stacijouskimi podobami, ktere so tudi v Kalvarii. Tako je za postno dušno hrano obeh narodnost doma po.-kerbljeno. — Ker se precej novih, zlasti smaruičnih pesem nabira, ne mislimo tretjih b u-kvic g. J. Volčiča pomnožiti, ampak nov četerti zvezek napraviti iu v kratkim na svitlo dati. V ta zvezek menimo zraven dosti čisto novih tudi vzeti pesmi, za ktere so gosp. Rihar napeve naredili iu jih šc ni v .3. zvezku, ako nam jih gg. pesniki prepustijo. Ako bi pa kteri pesnikov s tem ne bil zadovoljiti, prosimo, uaj nam v kratkim blagvoli naznaniti. Tretji zvezek pride k mali v natis in upamo, de mu bo tudi 4. hitro nasledoval. — Novih Smariiic leta.s ue bo na svitlo. Razyleti po iieršttiislihn srelu. Kaikl pes taco moli, se nikjer tako lahko uc spazi. kakor pri časnikih. Te dni so bili možje „ltalianissiiiii." ki jih pošteno ime Himljaiiuv, Ilurbonov iu zvestih katoličanov močno v nos peče, po svetu raztrobili, de so 3 moški v Rimu, podkupljeni otl nekiga burbonskiga odbora, hotli francoskima poslanca Lavaletta potuhnjeno umoriti. Izuii.š-Ijarija je bila precej očitna, čudno pa je, kako so se neki listi za to laž vlekli ter jo hotli po sili v resnico spreober-niii; zdelo se jim je namreč, de voda na njih mlin teče, češ, taki le so klerikalci, ultrainontaui itd.! Pa veselje jim je bilo kratko ; že mora turinski vradni list razglasovati, de je naznanilo zastran napada na kava letta izmišljen o. — Item. Znani princ Napoleon se je bil 22. u. m. v francoskim starašinskim zboru zopet po svoji navadi zafcrtačil v Cerkev in njene naprave, vterjene pravicc itd. I.e prebiraj časnike in vidil boš njih sodbo. Ni več tistih znanih psovk, kakoršnih pametiu človek tudi svojim sovražnikam ne daje, ampak: to ti je mož: „Freiheit der Pressc (najberže Frechheit alla Kikeriki). Belehrung oliue Con-gregation, Zerstorung der Frummelei des Mittclalters gelten ihm als die Flemente eines gcsundeu Staatcs." Kaj si naši možje s taci m i izrazi mislijo, je znana reč. Stari Krajnec je to ob svojim času precej dobro zazuamujeval, pojoč: Pravijo, dc jc Antikrist vstal. In svoje ..josrc" ..ven" po.-lal; Vse andoliti nam ..doli d j al." Nečist'mu grehu v>o ..frajost" dal: To so Jakobinarji, Ti cerkveni ..tav liarji ;*• Tud so Janzcnisti vmes. De ..Frummelei*' ni ravno ,.element'* debeli** princa, je jasna reč; pa blezo tudi on šc ni bil pri kaki preskušuji neštevilnib izverstnili samostanskih učilnic, ki so mu v želodcu; nikoli mende ni vidil v vsakim oziru prijazno olikane nedolžno obvarovane mladosti iz mnogoterih samostanskih šol. Ako bo sam kdej kako hčerko v varno samostansko odrejo dal, kakor toliko modrih staršev, dostikrat iz nar daljših krajev, potem bo v senatu od tega bolj pametno govoril. Dunajski Sonnta^slilatt na vprašanje: kaj so on-dotni konservativci ^boljši stranka) zastran nastopne volitve inestuiga odbora dosihmal storili? odgovarja: Nič nc. Kajti pozimi konservativci zimski spanček spavajo (kakor polhi j, ker sc pa navadno pozimi viili. je naravo, dc se konservativci še le po volitvah prebudijo in se čudijo, dc so ra-dikalci — slabi cerkveni prijatlt — voljeni. Mil. «osp. Trevisanato, videm-ki vikši škof, jc izvoljen p a t i a r h beneški. V Rimu je 30. pro--. umeri kardinal Pianetti v s3. letu svojiga življenja. K zidanju stoljnc cerkve v Etolonii je tudi ou-dotna soiska mladost od I. 18-12 do zd: j 407G tolarjev podarila. — Iz reda hčeri sv. Kiiža v Kolonii je pred malo časa in šlo 3 sester v misijon v jutrovo Indijo (JJombav ). Vlada argav*kiga kantona na Švicarskim je v svoji od lešarbe razsvitljeui modrosti ženskima samustanaiua v llermitschvveil-u iu Gnadentbal-u prepovedala novicinj sprejemati in je tako ta redova obsodila, de morala odmreti. — Na svetu so mnogoteri morivci. Rcgcnslitirsko skolij*tvo jc duhovne pastirje opomnilo, dc naj skerbno čujejo zoper kužljive bukve in spise, ki jih posvetnost iu hudobija tudi v oudotno škofijo vsilujc. Rakosno svobodo možje freimavrarji katoliški Ccr-kvi privosijo, so ua \ ii temberskim z novo postavo pokazali, ktero so namesti odverženiga konkordata stesali iu vstrojili. V celi postavi je ni sledi praviga prostiga gibanja za Cerkev . temveč pri vsili rečeh stoji železni mož, ki se mu pravi ..taenehmiguug** ali „()beraufsirht de« Staatcs." Tudi je dobro poskcrbljeuo. pravi ..Sountagsblatt." de v.-c vrad-nistvo od ministerstva do žetidarma zamore v vsako eer-kv eno reč nos vtakniti; skof pa za ohranjeuje cerkvcniga reda in strahu iu obvarovanje čiste vere zamore bicz dovoljenje deržavue gosposke storili toliko, kakor nič. — Nar bolj groza jih jc pred jezuiti, kterim še vlada sama ne more v deželo privoliti, ako zbornica nc dopusti. \ \ orillH-u so sc skorej vsi v katoliško Cerkev nazaj vernili, ktere jc bilo ob lioiigetoviin času žalostniga spomina tajčkatolištvo preslepilo, in so zdaj prav goreči katoličanje. — Se vidi, de ui ondi Schusclkata, ki je prišel na Dunaj ,,Reform" pisat. Pa sej je tudi tukaj potrebin, de posvari, češ dc, lo otročjo Avstrijo: ..Oesterreich, das sicli fort-vvaliiend von dem l ltiamontanismus beherrschcu lie-s — zum kirchlichcu und politisebeu Vcrderbeii," mende ../.um Verdcrben liongcai.eov iu dc ,,Belohuugsdckietc** piše dunaj-skimu mestnimii svetovavMvu, ki sijih je zasluzilo ..mit dem coufcssionelleu Frcisinii." Se bolj potrebin pa je ondi zato. de duuajskiga kardinala mo/. močne vere kei-an-kiga nauka uči, it. tudi nam katoličauam demniiširira. čes ii še nismo vedili in slišali, rekoč: ..Silid nit lit selb-t D»e tukaj v Turiiiu piilcpujej« na stebre mnogi papirji, na kterih je natisnjeno: Abbasso il Ministeio! Ob tla z miuisterstvam! Iu v tem ko sc v Turiiiu uc mara več vediti o llikasoli-tu, so zidovi p j Neapeljnu pokriti z raznimi kerpami. na kterih sc ver-tama bere: Viva Francesco II.! Viva Mazzini! — Jadernik, ki s toliko naglico piše o deset tisoč iu toliko iu toliko praporih (banderih). in skazovanj— njih po Milanu, Komo, Florencii itd. itd., ni našel časa. de bi bil tudi o macinijankah kaj čchnil. Kdor bi bral naše liste in tistih 20 jezer zbraniga ljudstva, bi res mislil, kakor se piše. de vse je kipelo za edinima Viktor-Einanvela in zalo edino Italijo. Se le iz francoskih naznanil in zlasti iz ..Armonie," ki F.inanvelu in Rikasolitu v besedo neprestrašeno govori, se zve resnica.— Vzgled tih laških komedij naj omenimo le še malo demonstracije v Mačerati. ..II Vessilo delle Marche" pravi, »le jc bila grandiosa d imonst razi one, veličansko skazo-vanje. mestna muzika /. veliko množico vsakteriga ljudstva je korakala skoz mesto, zvečer razsv itljenje v kazališu, in nadušeni e v viva iu abbasso (slava in ob tla). - In kaj je bilo vse to? Delavci tč harlckiiiske komedije, pravi naznanilo v Armonii, jc bilo 15 ali 20 navadnih vekačev (schiamaz/.atori). ki so bili plačani, de naj po tergu. po ulicah in v kazališu vpijeje: Viva I'Italija, Viva Uaribaldi, Viva i I lie d" Italia, Abbasso il Papa, in kterikrat tudi Viva la Kcpublica italiana. in enake reci. I.judstvo v Mačerati sc v siga tega ni vdeleževalo, temveč je kazalo nejevoljo in očitne znamnja zaničevanja iu uedopadljivo>ti. — 10 ali 12 bander je vihralo z nekterih hiš in štacuu. češ, de naj tudi »Irugi gicdo iu enako store. Ali ostali so neobčutljivi. Zastonj so se kričuni deri; : ..ven bandera!" iu zvečer: „ven luči!" \obeno okno se ni razsvetlilo, ne odperlo itd. Veka protestautinja iz Anglcškiga je v Nizzi dala katoličanki dva fiauka. de naj ji zroči za sv. Očeta. Le-ta se čudi. rekoč: ..Kako to? Vi Angličanka in protestautinja sc hočete vdcližiti darov sv. Peti a ! ..Prosim Vas,** odgovori uua. ,.ne odrecite mi te prijaznosti. Kes je. prote-stantinja sim : pa sim globoko užaljena in dostikrat jokam, ko slišim, kaj se »Tovori in kaj se počne zoper tega ubo-ziga papeža. Vzela sim ta »Iva franka iz tega, kar sim si prihranila: mal» je; bila bi pa srečna, ko bi mogla kaj več temu dobrimu papežu podariti. V dušo me reže. toliko hudiga slišati zoper njega, ko vem. dc svojim sovraž-nikam nc dela druziga. kakor le dobro.** 7 Iti bolgarskih družili se je mende zopet veruilo v katoliško Cerkev, kakor jadernik v ..Coiistitutionel-u naznanil je. Vikši škof I clinski sc jc 10. sveč. na božji poti v faštohovu spovedal. je imel ondi veliko sv. mašo, in 11. sveč. je prišel v Varšavo. 13. u. m. je odpcrl k Božji službi že več mescov zaperto stoljno cerkev; tudi druge cerkve so se bile naslednji »lan odperle. Papežev poslanec v Petrogradu je od sv. Očeta odločen mil. g».-p. Franchi. vik>i škof tesaloiiiški v never-skih okrajinah (i. p. Pravijo pa. »le nc pojde na svoje mesto, dokler ne bodo veliki namestnik Iiialobi/.eski iu drugi duhovni ječe iu pregnanstva rešeni. V katuliško-kcršanski Cerkvi je 820 vikših škofov in škofov. !M» vikarjev (škofovskih namestnikov). 21 apo-stolj-kih prefektur in delegacij; v vsim sku|iaj 950 škofij-skili okrajni, škofije so tako-le razileljenc: Papeževe deržave jih iiuajo TO. Francosko 1)0. Sicilija 100, Piemont 33, Toškaua2l. Modena 8. Paima 1. I.ombardija 5. Renečijall, druga Avstrija t»S, Španija 1«'». Portugalija 21, Švica 5, Anglija 12. Irsko 27. Belgija 6, Ilolaudija 5, Parsko 8, Prusija s. Rusija 12. Poljsko 13. Nemčija ti. (irccija 10, Albanija t>. Malta 1. evropejska Turčija 5, Azija 54, Afrika0, zedinjene amcrikaiiske deržave 31. srednja Ameiika 5, južna Amerika 37. večerna Indija 7. Brazilija 10. M e v i k a 11. Kanada 10. Kalifornija 2. Avstralija ti. Autili 5. Perzija 2, Kitajsko 2. Nova zemlja (Terra nova) 2. novi Francisko 1. Tcia* 1. Apcstoljske vikarije in prefekturc so pa tako-le razdeljene: Evropa jih ima 21, Azija 62, Afrika 20, severna Amerika 7, južna Amerika 3, Avstralija 8. Pij IX. so vsta-novili 40 novih škofij: 12 angleških, 5 holanških, 22 ame-rikauskih, 1 v Azii. 1 v Afriki. Postavili so 16 apostolj-skih vikarij: 11 v Afriki in 5 v Ameriki, iu 1 prefekturo ob severnih zemeljnih tečajih. — Razun tega je v katoliški Cerkvi 200 škofov iu vikših škofov in partibus infidelium (nekdanje škofije, ki so zdaj v neverskih rokah in Cerkev še zmiraj za nje škofe voli>. Eni zmed tih poslednjih, ker imajo le imena od škofij, ne pa svojih škofij iu veruih čed, so papeževi poslanci ali drugi častniki cerkvene deržave, drugi škofijski pomočniki (koadjutori) po škofijah, ali pa apostoljski namestniki v zunanjih misijonih. — Kazni obredi v katoliški Cerkvi so naslednji: Latinski, greški. uichitariški, maroniški, armenski, sirski in kaldejski. (»reški in greško-mehitariški imata 30 škofij; maroniški 11, armenski 17, sirski 8. kaldejski 8. Vse druge katoliške škofije so latin-skiga obreila. Katoliška Cerkev je občestvo resnične ravno-pravnosti, de nikjer tako ne; razlike stanov in narodnost se v nji vse /.enačijo Naj vikši duhovsko čast, papeštvo, so že velikrat sinovi iz revšine dosegli. Na stolu sv. Petra je sedelo: Mestnjanov rimskiga mesta 100, Toškanov 23, iz Mark njih 8. iz Komanje 7. iz druzih rimskih okrajin 26, Picuiončana 2, Genvezov 7, Savnjic 1, Napolitaucov 18. Nemcov 5, Sardinci 3, Lombardov 8, Benečana 2, Dalmatini | Slovani t 3. Francozov 16. Spanjol 1, Portugalec 1, Anglež 1, Crekov 12, Azijanov ti, Afrikani 3. V vsim skupaj 26S papežev. (Schvveizer Kirchztg.). Ootl ss. Cirila in Metoda, 0. sušca, se bliža; opomnimo prijazno na odpustke, ki se dosežejo v osmini s prejetjem ss. zakramentov. Duhovni mašujejo, verni molijo za spreobernjenje razkolnih bratov. MMuhovslse spremembe* V ljubljanski škofii. Fara Ježica je podeljena g. Jak. Burja-tu, lokalistu v Zapogu; leta duhovnija je torej 21. sveč. razpisana. — (Josp. Stef. Pcterliu pride iz Zuženberga v Mozelj za »luh. jiorn. — Umeri je gosp. Len. Potočnik, »luh. pom. v Mozclji — in 26. u. m. v Kranji g. Feliks Strupi, duh. v pokoji iz teržaške škofije. &ere*iitio slovo. Oslani z Bigam hišica vesela ! kjer so zibali zlata mama me. Od tebe danes slovo bodem vzela. — Pa vender ne boni pozabila tc ! Ostani z Bogam tud oltarček mali. Kjer pervih naukov sim učila se. In z vodo zaznano kotliček zali, — Nikdar jez ne boin pozabila tc ! Oj srečno, z Bogam, cerkvica premila! kjer zadubila sini svet kerst vode. In pervikrat se z Jeztisam sklenila. — Nikoli ne bom pozabila te ! Oj srečno, srečno pisan' vert in trata! kjer spletala sim perve veneike. Kjer vtrinja >e mladosti zarja zlata. — Nikoli ne b