LETO XXII. — številka 17
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka In Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO
KRANJ, sobota, f. 3. 1969
Cena 50 par ali 50 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Sedaj, ko zbiramo najprimernejše ljudi, ki bodo kandidirali za bodoče odbornike in poslance, si večkrat zastavimo vprašanje: kdo naj sploh kandidira? Dejali smo že, da moramo na kandidatne liste napisati imena ljudi, ki jim bodo volivci zaupali reševanje družbenih zadev v prihodnji mandatni dobi; torej ljudi, ki imajo vse kvalitete široko razgledanega družbenopolitičnega delavca. Imamo take ljudi? Imamo!
Naš razvejan družbenopolitični sistem zahteva pri reševanju splošnih družbenih zadev sodelovanje velikega števila ljudi. Poleg samoupravnih organov v delovnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih imamo še družbenopolitične organizacije, razna združenja in društva. V vodstvih vseh teh organizmov dela izredno veliko ljudi. Za večino lahko trdimo, da je delavna.
V dobi centralizma in administrativnega socializma smo kopičili družbene funkcije samo pri nekaterih ljudeh. Kasneje smo spoznali, da to ni dobfo. Sklenili smo, da bomo začeli z »deakumulacijo funkcij«, kar pomeni, naj bi ljudje imeli toliko dolžnosti, kolikor jih lahko resnično in dobro opravljajo. Torej, dolžnosti moramo porazdeliti med čimveč ljudi, ker s tem širimo možnost vpliva in odločanja.
Smo pred kandidacijskimi konferencami in zbori volivcev, ki bodo dokončno potrdili možne kandidate, ki jih predlaga Socialistična zveza delovnega ljudstva. Pred dokončno potrditvijo kandidatur pa spet neka-ieri postavljajo vprašanje, koga kandidirati za odbornika in poslanca, da bo zadoščeno vsem zahtevam: da bo kandidat poznan in delaven in da ne bo imel drugih dolžnosti. Težko bomo zadostili tem zahtevam. Vedeti moramo, da ne moremo dobiti kandidata, ki doslej še nima dolžnosti, pa je družbeno aktiven. Prav čas kandidiranja je najboljša priložnost pregledati razne dolžnosti ljudi, ki bodo kasneje izvoljeni v skupščine, da jih razbremenimo drugih dolžnosti. To sicer pri vsakih volitvah kandidatom, obljubljamo, ko pa so izvoljeni, na to kaj radi pozabimo!
Torej receptov ne moremo dajati, trezni presoji kandidacijskih konferenc in zborov volivcev moramo prepustiti, da bodo kandidirali najboljše, pa čeprav bo med kandidati tudi kakšen političen delavec ali predsednik skupščine. Nikomur ne. moremo odvzemati — zaradi njegove trenutne zaposlitve — pravice kan-^ didiranja. V. Erjavšek
Vesolfec ItlcDivitt zbolel!, izstrelitev preložena
Predstavniki ameriške agencije za astronavtiko in vesolske raziskave (NASA) so sporočili, da je zaradi bolezni kozmo-navta Jamesa McDivitta, onega od trojice, ki bi jo
včeraj v kabini Apollo 9 morali izstreliti na krožno pot okrog Zemlje, polet preložen. Orjaška, 120 metrov visoka nosilna raketa Saturn 5 bo startala šehS v ponedeljek.
VOLNENE TKANINE IZ   ČISTE RUNSKE VOLNE.
Teksti
OBIŠČITE NAS
Aktiv ZK o družbeni!* in ekonomskih vprašanjih
Govoril bo tovariš Roman Albreht
Aktiv medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko bo v ponedeljek v Kranju razpravljal o nalogah zveze komunistov pri nadaljnji graditvi samoupravnih družbenopolitičnih odnosov. Uvodne misli o teh vprašanjih bo na aktivu podal član izvršnega komiteja centralnega komiteja ZKS tovariš Roman Albreht.
Sklep o sklicanju aktiva ZK je sprejel medobčinski svet za Gorenjsko v soglasju komitejev gorenjskih občinskih konferenc ZK.
A. 2.
ESeOža se marec žena
• PLETENINE ZA SPOMLAD
vam v najsodobnejših vzorcih in barvah nudi prodajalna
• IZDELKI IZ ZLATA, URE, SERVIS
v veselje vsakemu kupcu vedno naprodaj in na uslugo v prodajalni
• IZDELKI DOMAČE IN UMETNE OBRTI
mnogoštevilnih proizvajalcev vedno naprodaj v prodajalni
Najlepše darilo za vsako priložnost boste načii vedno v naših prodajalnah!
MIRA — KRANJ Koroška 4 zraven gimnazije
URA — KRANJ, Majstrov trg 1
LIPA — KRANJ, Titov trg
Za obisk se priporoča KOKRA — KRANJ
S
m
T/Ofkfui/
vsssast
NJ
acinu«
Seja delavskega sveta Železarne Jesenice
smo že siti
59
V četrtek se je na svoji seji sestal delavski svet jeseniške železarne, največ razprave pa je bilo namenjeno sprejemanju zaključnega računa za lansko leto. Seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki republiškega Izvršnoga sveta in republiškega sekretariata za gospodarstvo in finance.
Č,eprav smo o težavnem položaju jeseniške železarne" in * gluvtjunhcga želMJLHigivu—'na-splotric nekajkrat pisali; haj dalRs k'Iub temu'zapišemo ne'raterc bistvene ugotovitve. Jeseniška žetezarra je hueja na koncu lc'a 3967 1,3 mili-Jffrde 5 Bili lžgUBe, |fnp<"> Irskega leta pa je ta Izguba naraslu na 5,3 mi narjev. 'jeseniški železarji fleT&T""casa jdokazui.ijo slovenski javnosti, da za nastalo
izg'itin nisttlkdvi snuii. tam
: ar ii že
v napakah našega gospodar-Te trditve pod-
krepljujejo z dejstvi, da so lani povečali svojo skupno proizvodnjo za 20 odstotkov, blagovno proizvodnjo pa za 19 odstotkov. Čeprav železarstvo ni izvozna panoga, je jeseniška železarna kljub temu lani povečala svoj izvoz od 31.500 ton jekla na 40.000 ton. Te rezultate so v železarni dosegli predvsem z večjo storilnostjo zaposlenih, saj se število zaposlenih ni povečalo.
Vzroki za izgubo so tudi v nedoseganju poprečne prodajne cene, višjih stroških in številnih kreditnih obveznostih. Do lani je bila železarna obremenjena s 102,035.955 dinarji lnterkalarnlh obresti (to so obresti, ki tečejo od dneva sklenitve pogodbe do začetka obratovanja nekega obrata.) železarni primanjkuje stalnih obratnih sredstev v višini 112,705.009 dinarjev, ki Jih podjetje pokriva z dragimi kratkoročnimi krediti in tujimi sredstvi na račun do-
baviteljev. Obenem moramo zapisati, da železarna hitreje obraza svoja sredstva, saj je bil koeficient obračanja predlani 1,96, lani pa že 2,15, kar je eden najboljših koeficientov obračanja v okviru združenja jugoslovanskih železarn. Nadalje lahko ugotovimo, da se osebni dohodki niso dvigali sorazmerno z večjo realizacijo, saj je ta znašala 17,8 odstotka več kot lani, medtem ko so se osebni dohodki dvignili le za 11,7 odstotka.
VEČ NAČINOV REŠITVE
V železarni sami so že določili nekatere oblike reševanja težkega položaja. Tako so usmerili vse sile v povečanje količinskega proizvodnega plana, povečanje visoko kakovostne proizvodnje v hladni valjam!, jeklovleku, žicami In elektrodnem oddel-
(Nadalj. na 32. str.)
DIOLEN TKANINE V 250 RAZNIH DESE-NIH IN BARVNIH ODTENKIH ZA ŽENSKE OBLEKE IN KOSTIME TER MOŠKE OBLEKE V SPEC5ALIZ5RANSH TRGOVINAH:
Tkanina Tekstilka
IZBIRAJTE
KUPUJTE PRI NAS
H iH MIHIIHIIIIIIMIIIIHH llllll lil i
77
Občinska kandidacijska konferenca
Na Jesenicah izbrani kandidati za poslance
V četrtek popoldne je bila na Jesenicah občinska kandidacijska konferenca, na kateri so na podlagi zakona o volitvah odločali o kandidatih za poslance.
Ludvik Kejžar, predsednik občinske konference socialistične zveze, je delegatom prebral volilni program, obenem pa je navzoče seznanil s kriteriji, ki naj bi odločali pri izbiri posameznih kandidatov za poslance.
Na krajevnih kandidacijskih konferencah kakor tudi na konferencah v delovnih organizacijah so bili poprej že evidentiran? možni kandidati za posamezne zbore republiške skupščine. Tako je bilo za eno poslansko mesto v republiškem zboru skupščine SRS evidentirano kar šest možnih kandidatov, za dve poslanski mesti v gospodarskem zboru je bilo evidentiranih 8 možnih kandidatov, za socialno zdravstveni zbor je bilo evidentiranih pet kandidatov za dve poslanski mesti in eno mesto v prosvetno-kullurnem zboru so bili evidentirani štirje kandidati.
Nekateri od predlaganih kandidatov kandidature niso sprejeli oziroma so izjavili, da je ne bodo podpisali, nekaj kandidatov pa se o kandidaturi ni izjasnilo. Tako so nekateri možni kandidati za pos'ance na lastno željo odpadli, delegati občinske kandidacijske konference pa so predlagali še nekaj novih tovarišev za poslance.
Predlog možnlli kandidatov za republiško skupščino v Kranju
Delegati so s tajnim glasovanjem izvolili naslednje kandidate za poslance:
Za republiški zbor bosta kandidirala Milan Kristan, dosedanji poslanec skupščine SRS, in Janko Burnik, pomočnik direktorja ZD Jesenice. Za gospodarski zbor bosta kandidirala ing. Štefan Nemec in Tone Grošelj, oba zaposlena v železarni.
V socialnozdravstveni zbor republiške skupščine bosta kandidirala Slavko Osredkar, pravni referent Stanovanjskega podjetja Jesenice, in dr. Ažman Tomaž, zdravnik v jeseniški bolnišnici.
V prosvetnokulturni zbor bosta kandidirala Jože Gazvo-da, ravnatelj osnovne šole v Kranjski gori, in Albina Tu-šar, sociolog v železarni Jesenice.
Na Jesenicah niso predlagali nobenega kandidata za poslanca zvezne skupščine. Izvolili so 15 delegatov za medobčinsko kandidacijsko konferenco, ki bo določila za sedem občin kandidate za poslance zvezne skupščine.
Delegati tudi niso imeli nobenih pripomb na predlagano listo o mo:inih kandidatih za poslance za zbor narodov zvezne skupščine.
Občinska kandidacijska konferenca kot novi član v mehanizmu volitev je na Jesenu cah povsem opravičila svoj obstoj.
J.Vldic
Kandidacijska konferenca v Škof j i Loki
za republiško skupščino
Minuli četrtek (27. februarja) popoldan je bila v Škof-ji Loki občinska kandidacijska konferenca, na kateri so prisotni izglasovali kandidate za poslance v republiški skupščini in izbrali 15 delegatov, ki bodo skupaj s predstavniki ostalih gorenj skd h občin na medobčinski kandidacijski konferenci odločali o kandidatih za poslance zvezne skupščine.
Občina Škof j a Loka bo v republiški skupščini zastopalo 5 poslancev; dva v gospodarskem zboru in po eden v republiškem, socialnozdrav-stvenem ter kulturnoprosvet-nem zboru. Lista s predlogi kandidatov je bila dokaj ob-šinna,' enajst imen smo zasledili na njej. Na tajnih volitvah — glasovalo je 97 članov konference — so prisotni izbrali naslednje kandidate: Ivana Franka—Iztoka za republiški zbor   (kot zanimi-
vost naj povemo, da je bil izvoljen skoraj soglasno — od 97 možnih glasov jih je dobil 96), Janeza Štera, direktorja podjetja ALPLES Železniki in Toneta Polajnarja, direktorja obrtnega podjetja Instalacije škof j a Loka, za gospodarski zbor, Ivana Omana, kmeta iz Zminca in dr. Toneta Koširja, zdravnika v škof j i Loki, za socialnozdravstveni zbor ter prof. Borisa Klemenčiča, pčitelja na osnovni šoli v Gorenji vasi, za kul tume^rosvetni zbor. Vsi od naštetih kandidatov so zbrali več kot polovico, se pravi 49 ali več glasov. 0 njih bodo čez nekaj dni sklepali še odborniki občinske skupščine in predstavniki delovnih organizacij..
Udeležence konference so seznanili tudi s predlogi kandidatov za poslance zvezne skupščine. O njih bo kandidacijska konferenca glasovala v začetku aprila.     I. G.
V torek, 4. marca, bo v Kranju občinska kandidacijska konferenca, ki bo obravnavala dosedanje priprave na občinske volitve, sprejela bo merila za izbor kandidatov za republiške poslance, določila kandidate za republiški zbor SR Slovenije, razpravljala bo o predlogih za poslance zvezne skupščine in izvolila delegate za medobčinsko kandidacijsko konferenco za 69 zvezno volilno enoto, ki jo sestavljajo vse gorenjske občine.
Ker tvorita občina Kranj in Tržič skupno volilno enoto za volitev poslancev zborov delovnih skupnosti republišike skupščine (gospodarski, pro-svetno*kul turni in socialnozdravstveni zbor) bosta nato občinski kandidacijski konferenci Kranja in Tržiča na skupnem zasedanju določili še kandidate za poslance obeh zborov.
Volilna komisija pri občinski konferenci Kranj, nam je posredovala naslednji predlog možnih kandidatov za republiške poslance, ki so bi-
Javna zahvala
Po volilu pokojne Frančiške ROZMAN iz Bohinjske Bistrice 197 smo iz- njene zapuščine prejeli
7.637,70
N din
v korist slepili otrok. Za volilo se iskreno zahvaljujemo zakonitim dedičem Sodja Mariji, Bohinjska Bistrica 208, Smu-kavec Francu, Koprivnik4, Markež Antoniji, Kopriv-nik 66, Stare Ivani, Kcpriv-nik 14, Skrt Frančiški, Bohinjska Bistrica 211 in Štrava Ivani, Koprivnik 11, ki so kljub formalni pomanjkljivosti oporoke priznali zapustničino volilo. Zavod za slepo In slabovidno mladino v Ljubljani
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
razpisuje
Ilcitacijsko odprodajo naslednjega osnov, sredstva:
traktor
Ferguson de luxe, 35 KS karamboliran, v nevoznem Stanju
Izklicna cena brez promet, davka je 3.235,00 N din.
Llcitacijska odprodaja se bo vršila 5.3.1969 v prostorih Transportnega obrata GG Kranj na Primsko-vem s prlčetkom ob 8. uri zjutraj.
Pravico do nakupa Imajo pravne In fizične osebe.
li obravnavani na kandidacijskih konferencah oz. so jih volilni komisiji posredovale posamezne kandidacijske konference.
I. REPUBLIŠKI ZBOR: volijo se trije poslanci po naslednjih volilnih enotah. Kranj I. — obsega del občine, ki leži na desnem bregu Save; Kranj II — obsega območja krajevnih skupnosti Kokrica, Struževo, Zlato polje, Vodovodni stolp, Kranj Center, Primskovo in Huje —Planina—-Čirče; Kranj III — obsega območja uradov Gorice, Naklo, Preddvor, Jezersko, Cerklje, Šenčur in Trboje, Hafner Vinko roj. 1920, višja izobrazba, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS; Janhar Igor roj. 1940, višja izobrazba, glavni urednik Glasa, Juran-čie inž. Zdenka roj 1931, inž. kemije vodja laboratorija Tekstilindus Kranj; Kepic Vinko roj. 1921, višja izobrazba, uslužbenec Sava Kranj; Košir Martin roj. 1926, srednja šola, sekretar komiteja OB ZKS Kranj; Pavlin Nace roj. 1936, dipl. pravnik, šef pravne službe v Iskri Kranj; Tomat Vili roj. 1934, tekstilni tehnik, vodja komercialne službe TŠC Kranj; Draksler Pavle in Za-lokar Slavko sta odklonila predhodno soglasje k možni kandidaturi.
II. GOSPODARSKI ZBOR: voli volilna enota obsega delavne organizacije gospodarstva na območju Kranj in Tržič — volijo se trije poslanci — Beravs ing. Janez roj. 1923 ing. kemije, direktor Save, Kranj; Bogataj Peter roj. 1947, gumar, Sava Kranj; Eržen ing. Janez roj. 1924, ing. agronomije, direktor KŽK Kranj; Martinovič ing. Miloš roj. 1939, ing. gozdarstva LIK Kranj; Kuralt ing. Franc roj. 1922, ing. agronomije, kmetovalec; Peter-nelj Henrik roj. 1941 tehnik Iskre, Elektromehanika
Kranj; Repič ing. Miro roj'. 1938, ing, gozdarstva, direktor ZLIT Tržič; Simoncti Ri-no roj 1926, dipl pravnik, član izvršnega sveta skupščine SRS; šnuderl Borut roj. 1940, dipl. pravnik direktor organizacijsko-kadrovske službe Sava Kranj; Triler Ivo roj. 1942 tehnik Iskra — Oto-če; Brezar Janez in Sodin Vlado sta odklonila predhodno soglasje k možni kandidaturi.
III. PROSVETNO - KULTURNI ZBOR: volilna enota obsega delovne organizacije na področju prosvete in kulture na območju Kranja in Tržiča — volita se dva poslanca — Batista Milan roj. 1924, akademski slikar Osrednja knjižnica Kranj; Bo-štar Vida roj. 1938 učiteljica Osnovna šola Naklo; Fagane-li Marija roj. 1925 predmetni učitelj, direktor osnovne šole heroja Grajzerja Tržič; Filipovič Zvonko roj. 1946, študent sociologije, MalgaJ Slavko roj. 1927 učitelj direktor osnovne šole Stane Žagar Kranj; Petrič dr. Er-nest, roj 1936, dr. znanosti, član izvršnega sveta skupščine SRS.
IV. SOCIALNO - ZDRAVSTVENI ZBOR: volilna enota obsega delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb na območju občin Kranj in Tržič — volita se dva poslanca. Dolenc Franc roj. 1940 socialni delavec Tekstilindus Kranj; Fortič dr. Bojan roj. 1921 zdravnik, direktor inštituta za TBC Golnik; Lješkov.'č Velimir roj. 1925 uslužbenec sekretar inštituta za TBC Golnik; Veter dr. Igor roj. 1920, primarij direktor bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj; Vončina Edgar roj. 1929 dipl. pravnik, direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj; Zavrnik dr. Gorazd roj. 1929, zdravnik, direktor Zdravstvenega doma Kranj.
Smučarji turisti!
TEDNIK »TT« in SK »AKADEMIK« vas vabita v nedeljo, 2. III. na Krvavec, da se pomerite za znak Dobrega smučarja. Prijave v soboto popoldne in v nedeljo do 10. ure v domu na Krvavcu, potem pa na startu v Tihi dolini. Začetek tekmovanja ob 11. uri.
Veletrgovina Živila Kranj rabi več j                                   ♦» a _	
avio] Ponudbe z navedbo 15.3.1969.	prevozmKov zasebnikov z vozili do 91 nosilnosti za razvoz blaga pb Gorenjskem. tarife poslati na naslov do
SOBOTA  —  1.  marca 1959
GLAS * 3 STRAN
Naše uredništvo je pred dnevi zaprosilo tovariša Rina Simonetija, člana izvršnega sveta skupščine SRS, da odgovori na nekatera pomembna vprašanja.
0 Dosedanje delo slovenskega izvršnega sveta je bilo zelo uspešno. Mnoga aktualna vprašanja so bila v tem obdobju razrešena. V tem sorazmerno kratkem obdobju pa so ostala seveda tudi še taka, ki bodo našla svoj prostor v prihodnjih delovnih obvezah izvršnega sveta. Katere bistvene probleme, bi morali po vašem mnenju postaviti v žarišče bodočih prizadevanj.
V kratkem dvektnem obdobju smo zastavili več načrtov. Večji del *>i mogel biti izpeljan do kraja. Ves čas smo imeli dober občutek Zalo, ker smo vedeli, da smo v izvršnom svetu enotni in da vemo, *aj hočemo. Tako smo poskušali delati v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji; mislili smo, da je naša dolžnost povezati Slovenijo gospodarsko, kulturno in socialno. Združevati moramo vse napredne, dobro misleče ljudi, ki so se pripravljeni boriti za boljšo bodočnost.
Na gospodarskem področju smo Najprej morali pogledati v oči nekaterim obvezam, pa tudi investicijskim napakam iz preteklosti. Zelo odkrito smo se odrekli ncures-nlčljivim ambicijam. Nismo se "strašili tudi likvidacij od EKK Velenje in drugih podjetij. Vendar Jje misli, da je kakršnokoli gospodarsko poslovanje mogoče obvaro-VaU pred poslovnimi riziki. Ti nastopajo povsod in vse družbe se n« različne načine borijo, da so fiziki čimmanjši. Ni nobene potrebe, da hi gojili žalovanje, obratno, »stati je treba pogumen in pripravljen na nova tveganja. Pri tem Je važno, da so programi strokov-♦2.'° Predvsem gospodarsko pretehtan", če se na nekem področju "Ogedijo napake, jih je treba pojavljati takoj in javno in je ško-"a Pri tem najmanjša.
, smo sredi Izdelave dolgoročnega koncepta razvoja republike. To je ?"Ssžno delo, ki nam bo pokazalo, ■joto smo se razvijali do sedaj in **° oiientira'o gospodarsko poslo-*anje v bodoče.  Ne mislim, da fneiTio čakati na Izdelavo koncepta azy°ja, umnak moramo na vseh Poprečjih, kjer so naša spoznanja c j'i'cša, prhnerno delali in ukre-Patl- Življenje ne čaka, gospodar-tvo terja vsak dan nove odločitve, e več, pogoj za uspeh niso le do-.,.     Programi,   ampak predvsem j-nanje in volja ter sredstva. Prav-Se f\- Se 'Z£le1uje pregled vseh do l,a.i Izdelanih razvojnih progra-0v. ki jih bomo poskušali v javni ra:'Pravi m z udeležbo strokov-sili ?V ll8trezno presoditi. Ko na 110   ocenjujemo gospodarska JrOanja v Sloveniji, smo lahko za-v ''oljni, kadar pa se poglabljamo i Posanicrnc probleme, vidimo, da tu]POIožaJ zelo zaple*cn in naspro-. Joč. Pomemben del gospodarstva i   v resnih težavah. Tu mislim na £iezarstvo, bazično kemijo, ncka-Ivjj0 r"dnike in kmetijska posestva, dm 'u' ^a se nobena organizirana '"'ba in najmanj socialistična ne vani0 odrečl sodelovanja pri reše-pri J11 *ako pomembnih vprašanj. pr, n"s je bilo ncka| časa močno ^tno razmišljanje, po katerem
naj podjetje reši vse samo, na samoupravni osnovi. Znano je, da to ni mogoče. Pravice in dolžnosti so tudi v teh primerih razdeljene in kjer je sodelovanje družbe nujno potrebno mora do njega priti. Ne mislim, da je treba botrovati vsaki poslovni odločitvi, pač pa pri ustrezni zadovoljitvi pogojev za po-ilovanjc. Tako npr. slovenski železničarji ob relativno nizkih osebnih dohodkih modernizirajo proge. Mislili smo, da smo dolžni pomagati in usmerili bomo sredstva, s katerimi bomo njihova prizadevanja podprli. Ker je nekaj premogovnikov v Sloveniji zastarelih in brez zadosl'iih zalog jih bo treba preusmeriti. Ustvarili bomo pogoje, da jim bomo to olajšali. Ker se je lansko ieto močno zmanjšal izvoz živino, mislimo, da je kmetijstvu treba priskočili na pomoč. Navedel sem le nekaj primerov, ker želim posebej podčrtati, da za gospodarski razvoj ni mogoče delati samo s priporočili in besedami, ampak je potrebno učinkovito ukrepanje.
Naš ekonomski sistem ima gotovo prednosti in je potreben izboljšanja. Trdno pa sem prepričan, da slovenskemu gospodarstvu odgovarja in koristi samo trda tržna tekma in čim svobodnejši gospodarski sistem. Ne smemo se pre-dafatl iluzijam, da nam bo čvrsto in dosledno planiranje odpravilo vse težave. Tako programiranje gospodarskega razvoja se na koncu sprevrže v zbiranje sredstev in njihovo delitev. Tai;a delitev pa nikoli ne bo pravična, še manj pa gospodarna. Sem za čimvečjo poslovno svobodo delovnih organizacij, ki pa bi morale imeti več sredstev za svoj razvoj. Ob delovanju trga in delitvi po delu, na osnovi ustvarjenega dohodka, prihaja do velikih razlik, ki se v podjetjih kažejo kot velika ali manjša rentabilnost, pri posameznikih pa v majhnih ali večjih osebnih dohodkih. Vedno poudarjamo pomen delovnih organizacij, ki so uspešno gospodarile in lahko izplačujejo višje osebne dohodke. Ta stvar pa ima svoje meje. Uspeh podjetja ini odvisen samo od pridnega dela zaposlenih, čeprav je to delo najbolj pomembno. Znani so še drugi pogoji, kot Je oprema, poslovnost, položaj na tržišču, splošni pogoji poslovanja in drugo. Mislim, da nas ne morejo osrečili redka odlično idoča podjetja. Za zdravo in urejeno življenje je nujno potiebna uspešnost in primerna porazdelitev dobrin. Mislim, da naši delovni ljudje ne razumejo velikih razlik, ki naslajajo zaradi posebnega položaja, ki ga neka dejavnost ima, kar ji omogoča visoke osebne dohodke. Ljudje redko nasprotujejo dobrim osebnim dohodkom strokovnjakov, odklanjajo pa vsa pretiravanja. Na tem področju smo se v preteklosti srečali z raznimi socialnimi problemi. Organizirati želimo davčno službo, ki bo učinkovito spremljala plačevanje prispevkov in davkov, s katerim lahko uravnavamo razmerje med raznimi grupami prebivalstva. Mislim, da je naša dolžnost tudi v bodoče vedno mislili na one, ki so z delom pre lehali in prejemajo pokojnine. Razlike med upokojenci zadnjih let ?n drugimi iz prejšnjih obdobij so tolikšne, da stare upokojence resnično žalijo. Znano je, da smo na tem področju skušali nekaj storiti, tako za upokojence kot 7.1 borce in Invalide. Zavedam se, da smo storili premalo, tako zaradi slabih predpisov kot tudi zaradi pomanjkanja sredstev. Poskušali smo ieboljšati položaj šolstva in kulture, šele čez nekaj časa bomo lahko ugotovili, kaj nam je resnično uspelo.
Zelo odkrito smo se lotili nekaterih vprašanj lz odnosov med republikami ln federacijo, o katerih se dosedaj običajno nI preveč govorilo. Smatramo, da ima Sloveni-
ja posebne socialne, kulturne in nacionalne potrebe, ki jih lahko rešuje le sama. Vidimo le eno prednost, delovne navade naših ljudi, po drugi strani pa imamo velike izdatke, če hočemo gojiti nekatere zadeve, ki so za narod nujno potrebne. Nas pa je malo in narodni dohodek ni velik. Odkrito razpravljamo o odnosih med razvitimi in nerazvitimi, o državnem denarju, o izvrševanju srednjeročnega plana in drugem. To ni posebno lahko, niti hvaležno, vendar ne bežimo od odgovornosti.
O bodočih programih je težko na kratko kaj povedati. Splošni program bi moral biti predvsem modernizacija gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest, da bodo v Sloveniji vsi zaposleni, izdelava dolgoročnega koncepta razvoja in skrb za skladen socialni in kulturni razvoj.
% Kaj mislite o prostorskem planiranju, ki je za Gorenjsko še posebej važno?
Prostorsko planiranje bo ena izmed osnov dolgoročnega razvoja Slov rije. Mislim, da bi na Gorenjskem morali imeti strokovno službo, ki bi precej neodvisno, vendar v sporazumu z vsemi občinami, iskala najboljše rešitve. To programiran'-, je posebno težko tam, kjer je prostora malo, pretekle rešitve pa so že začrtale smer bodočim procvamom. Mislim, da bo potrebno razumno sporazumevanje; med vsemi prizadetimi, čim-večja bo razsodnost, tem lažje bomo spi cjeli predloge strokovnjakov. Znano mi je, da pomanjkanje programov otežkoča normalen razvoj nekaterih pomembnih naselij.
# Kako gledate na predlog gorenjskih občin, ki zahtevajo izdelavo na črta cestnega omrežja Slovenije?
Razmišljal sem, kako bi najbolje podpri to iniciativo. Zdelo se mi je, da ne bom storil nič koristnega, če bcm samo soglašal. Materialno trenutno ne zmoremo več kot sta odseka Postojna — Razdrto in Hoče—Leveč. Zato sem mislil, da je nujno potrebno zagotoviti sredstva za programiranje gorenjske ceste in predora v Avstrijo. Mislim, da ni treba biti velik strokovnjak za oceno najbližje poti iz Zahodne Evropo v Jugoslavijo. Drugo, kar sem smatral, da moramo zagotoviti, je izdelava programa cestnega omrežja, katerega del bodo postali sedaj projektirani odseki. Eno in drugo je zagotovljeno in upam, da bomo po izvršitvi prvih programov imeli možnost soodloča ti, katera dela bodo najprci na vrsti. Važno je, da imamo pripravljene programe. To bo olajšalo tudi urbanistični razvoj, ki ga sedanja nejasnost zavira.
Mislim, da je bila pobuda pravilna in da je prišla ob pravem času. Prepričan sem, da bi se sicer lahko zgodilo, da bi programirali na drugih mestili in ko bi bilo potrebno zastaviti z delom ne bi   imeti   primernega programa.
© Kaj mislite o gospodarskem in industrijskem razvoju, posebej na gorenjskem območju?
Splošni gospodarski razvoj je ugoden. Mislim, da bo to področje še dolgo na čelu napredka. V industriji, nosebno v nekaterih panogah pa rezultati kažejo na nekoliko zadržano rast. Dobivam občutek, da smo p/emalo povezani s tržiščem Jugoslavije in napredkom v svetu snloh. Dolgoletna tradicija lahko pevzroči tu in tam nekaj in-dustrijsV c slepote. Ugotavljam, da se na novo oblikovani delovni kolektivi včasih hitro razvijejo in presežejo vse, kar je biio pred njimi Mislim, da je zelo važno, kako so organizirane vodilne in strokovne ekipe v podjetjih. Tako vestnih ln discipliniranih delovnih ljudi kot so po gorenjskih tovarnah ni zlahka najti. To je utrjen industrijski red, disciplina in marljivost. Kakorkoli bo šel razvoj v širino, tako avtomatizacijo in mehanizacijo, odločilen bo ostal delovni človek.
% Kaj mislite o kadrih in kadrovski politiki, ker ste poudarili pomen človeka v proizvodnji?
Rino Simoncti se je rodil leta 1926. Končal Je pravno fakulteto v Ljubljani. Doslej je delal na številnih pomembnh področjih. Od leta 1960 do 1966 je bi! direktor tovarne Peko v Tržiču. Za člana izvr^nejra sveta skupščine SRS Slovenije je bil izvoljen leia 1967.
Za mene je kadrovska politika pomemben sestavni del poslovne politike podjetja. Odsotnost kadrovske politike se mora maščevati prej ali slej, če ima podjetje še tako dobro mehanizacijo in ugodne poguje na trgu. Kvalificirani delavci so steber podjetja. Posebno vlogo pa imajo visoko kvalificirani kadri. Vedno sem smatral, da je vsakon ur, ki je doljo bil na delovnem mestu, treba pokazati vse priznanje in spoštovanje. Pri nas pa včasih tudi na izpraznjena in nova delovna mesta ne postavljamo mladih in šolanih kadrov, časi rutine in podjetniške intuicije so za nami. Potrebno nam je znanje in sistematično raziskovanje. Slišal sem za razmišljanje nekega vodilnega delavca, ki je o mladih izobražencih izjavil, da je z njimi težko delati. Za mene je položaj jasen. Kdor ne more delati z mladimi ljudmi, z generacijami, ki prihajajo, ne bo uspel, če morda ne misli po tisti logiki .voditelji so dobri, BJmenjajmo aa -od«. Vsako podjetje bi morala imeti čvrsto napisana ra:cln in kriterije, ki morajo biti izpolnjeni z zasedbo delovnega mesta. Kršitev teh načel je napad na dolgoročno poslovno politiko podjetja. Samo s pravimi ljudmi na pravih mestih bomo lahko hitreje napredovali. Za nekatere kraje je značilno, da so iz njih odšli odlični strokovnjaki in vodilni gospodarstveniki, ki so bili drugrtt zelo uspešni. To ni dobro, tudi domače ljudi je treba spoštovali in tO ob pravem času. Mladi ljudje si želijo delo in prevzemajo odgovornost, kdor misli dH'ga-?'.', si ne upa povedati cia jim ne zaupa.
Letošnja druga Murkina razstava
Prodaja pohištva in opreme na Visokem
Trgovsko podjetje Murka Lesce je konec minulega tedna odprlo na Visokem pri Kranju razstavo in prodajo pohištva ter stanovanjske opreme. To je letos že druga takšna razstava.
Tako kot na vseh dosedanjih, tudi tokrat prodajajo pohištvo znanih proizvajalcev: Meblo, Krasoprema, Iztok, Marles, Šentjernej, Stil, itd. Razen tega razstavljajo tudi železnino in tekstilne izdelke — slednje z desctod-stotnim popustom.
Z dosedanjim obiskom so zadovoljni, saj so v petih dneh prodali za okrog 12 milijonov starih dinarjev pohištva, za tri milijone starih dinarjev različnih električnih aparatov in posode ter za približno milijon dinarjev tekstila. Zanimivo je tudi, da so pri pohištvu prodali največ spalnic, kavčev in dnevnih sob.
Razstava v zadružnem domu na Visokem bo odprta še do ponedeljka, 3. marca.
A. Ž.
Veletrgovina Špecerija Bled
Moderni trgovini prilagojena prodaja
Cilj: prilagoditi se evropski višini prodaje oziroma ponudbe
Veletrgovina špecerija Bled ima danes 26 rednih trgovin. Med temi je 5 samopostrežnih. V podjetju je zaposlenih okrog 100 ljudi. V zadnjih desetih letih je ta kolektiv veliko vlagal v modernizacijo trgovin. Tako so modernizirali že vse trgovine razen na Posavcu. Nenehna modernizacija pa je pokazala nove naloge.
čeprav naša trgovska mreža še ni popolnoma razvita, je vseeno na nekaterih področjih že dosegla višino, ko je treba razmišljati o približevanju trgovine potrošniku. Z drugimi besedami to pomeni, da ni pomembno le, kako je trgovina založena z blagom, marveč prihajajo v ospredje: odnos prodajalca do kupca, hitra, kvalitetna in strokovna postrežba itd.
Veletrgovina špecerija pri tem ni brez izkušenj. Znani so njeni »potujoči paviljoni« na zamrznjenem Blejskem jezeru. Tudi letos so med skikjoringom na Bledu postregli obiskovalcem te zanimive prireditve na ledu. Ta teden pa so šli še korak dlje. Pripravili so poseben enotedenski tečaj za prodajalce v delikatesni stroki. Pod strokovnim vodstvom Gostinskega centra hotel Krim na Bledu se bo 15 njihovih pomočnikov in poslovodij naučilo,
Obrtno podjetje BISTRA
Škof ja Loka
obvešča
cenjene stranke, da najkasneje do 21. marca 1969 dvignejo v kemični čistilnici in pralnici oddana oblačila, ker po tem roku podjetje ne bo odgovarjalo za sprejeto robo.
kako se pripravljajo različna delikatesna jedila. Program je zelo pester. V 18 šolskih urah se bodo v eksperimentalni kuhinji hotela Krim naučili, kako se pripravi pečen piščanec z zelenjavno solato, obložen goveji jezik, sendvič za diabetike, ribja solata in vrsta drugih jedil. Seznanili se bodo tudi s higiensko-tehničnimi predpisi, ravnanjem blaga v hladilniku itd.
To je prvi tovrstni tečaj, ki ga je organizirala špecerija Bled. Kasneje bodo pripravili še en tečaj s področja zelenjave, sadja in sadnih sokov. Vsa jedila, ki so se jih uslužbenci špecerije naučili pripravljati na prvem tečaju (bil je ta teden) bodo domači in tuji kupci lahko dobili v samopostrežnih in delikatesnih trgovinah špecerije Bled med turistično sezono.
Tečaj za uslužbence pa ni edina novost v letošnjem delovnem programu špecerije. Letos bodo namreč s Trgovskim podjetjem Murka Lesce odprli na Jesenicah eno največjih trgovin (supermar-ket) zunaj Ljubljane. V njej bodo prodajali prehrambeno blago in gospodinjske potrebščine. Imela pa bo tudi bife. Predvideno je, da bodo to trgovino odprli že maja.
še večja investicija, na katero se pripravljajo, pa je gradnja centralnih skladišč in samopostrežne trgovine na Bledu (Dobe). Skladišča bodo gotova že letos jeseni, trgovino pa bodo odprli spomladi prihodnje leto. Pomembno je tudi, da bodo to 250-milijonsko investicijo uresničili predvsem z lastnimi sredstvi.
Že kratek pogled v letošnji razvojni program špecerije Bled nam tako pokaže, da si v kolektivu nenehno prizadevajo, da bi dosegli višino, ki je značilna za sodobno evropsko trgovino.
Razstava Trgovskega podjetja Murka Lesce bo na Visokem odprta še danes, jutri in v ponedeljek. — Foto: F. Perdan
Danes (sobota) se bo v Gostinskem šolskem centru hotela Krim na Bledu končal enotedenski tečaj, ki ga je priredila špecerija Bled za 15 uslužbenk. — Foto: F. Perdan
KB
LJUBLJANA
KREDITNA BANKA
IN
HRANILNICA LJUBLJANA
nagrajuje vašo odločitev za namensko varčevanje z ugodnimi posojili. Stanovanjsko posojilo lahko dobe občani in pravne osebe, ki v banki namensko varčujejo, namensko vežejo stanovanjska sredstva za določen čas ali vplačajo ta sredstva v kreditni sklad banke.
Posebno ugodnih obrestnih mer so deležni lastniki vezanih deviznih računov. Za navadne in vezane hranilne vloge daje Kreditna banka in hranilnica Ljubljana najvišje obresti.
Poleg tega sodelujejo varčevalci vezanih hranilnih vlog, namenski varčevalci in lastniki vezanih deviznih računov pri vseh nagradnih žrebanjih, ki jih prireja Kreditna banka in hranilnica Ljubljana vsake štiri mesece.
Naslednje nagradno žrebanje bo v mesecu maju, ko bo razdeljenih 250 lepih nagrad, med njimi tudi dva osebna avtomobila in to FIAT 124 ter FIAT 850.
ZAUPAJTE NAM SVOJE DENARNE POSLE! OPRAVIMO JIH HITRO, ZAUPNO IN POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI.
SOBOTA —  I. marca 1969
GLAS * 3. STRAN
»Skregani kmetje in gozdarji«
Na članek Andreja Trilcrja v vašem listu dne 8. 2. 1969 pod naslovom: »Sedem dni zapora zaradi paše na Selški planini, Skregani kmetje in gozdarji« priobčite prosimo zaradi pravilnega obveščanja javnosti naslednji naš odgovor pod enakim naslovom.
»Novinar Andrej Triler je lahko prepričan, da smo ravno mi kmetje iz Sela in Ku-plenlka pri Bledu, ki tu stalno živimo in delamo, kjer bodo zelo verjetno živeli in delali tudi naši otroci, najbolj zavzeti za to, da sz ta prostor glede na naravne pogoje zemljišč ureja tako, da bo donašal trajno čim več, ne da bi pri tem trpela naravna rodovitnost tal.
Pisec obravnava problem naše planinske paše zelo ozko in površno. Ozira se samo na negativne določbe o prepovedi paše v gozdovih, ki jih vsebujejo predpisi splošne, temeljne in republiške zakonodaje o gozdovih. Zanj ne obstoja noben zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Ur. list SRS št. 7-46/1965), ki je posebni zakon, po katerem se to premoženje s pravicami do paše in druge s pašo zvezane pravice bivših agrarnih skupnosti na tujem svetu praviloma uporabijo za ureditev skupnih pašnikov. Ta zakon še vedno velja. Zadeva s pašnimi pravicami torej le ni taka, kakor jo opisuje pisec, da poznajo pravice le kmetje sami in da jih ni v nobenem zakonu ozir. odloku. Pašne pravice torej so v zakonu, in sicer v posebnem — specialnem, ki po pravnih pravilih razveljavlja določila splošnega zakona, kolikor so v nasprotju z določili posebnega zakona. Potemtakem je treba najprej paše urediti v smislu določil posebnega zakona, nakar stopijo v veljavo prepovedi splošnega zakona. Sicer pa si velja zapomniti, da se nikjer na svetu ne urejajo problemi zgolj z negativnimi določbami, s prepovedmi, temveč s pozitivnimi, tistvarjalnimi določbami. Naša »trma«, imenoval bd jo bolje vztrajnost v borbi za pašne pravice torej le ni tako neutemeljena, nezrela ali celo »smešna«, kakor Skuša to prikazati pisec. Torej pravice so, in to v zakonu! Mi pa, ki tu živimo in delamo, smo živo zainteresirani, da se te pravice uredijo, in sicer pametno v okviru naših gospodarskih potreb, kakor to določa zakon ter v duhu dosežkov kmetijske jn gospodarske znanosti. V vseh državah v območju Alp pašne pravice v gozdovih urejajo, ne pa ukinjajo. Tudi v naši zakonodaji ima urejanje prednost pre ukinjanjem. Pašne pravice v gozdovih urejajo na splošno na ta način, da iz gozda izločajo del zemljišč, ki so po naravnih pogojih sposobna za Ureditev trajnih pašnikov. Po izvršenih melioracijah pa Sc ostala s pašnimi pravica-n'i   obremenjena zemljišča
razbremenijo od vsake paše. Na ta način se ločita gozd in paša — gozdno in pašni-ško gospodarstvo, ki potem lahko v svojem prostoru intenzivno gospodarita. V Švici npr. je to vprašanje v glavnem že urejeno, čeprav ima Švica komaj eno četrtino svoje površine pod gozdom in je oblikovitost tal na splošno manj ugodna, so gozdarji z velikim razumevanjem pomagali urediti problem gozdne paše. V Avstriji pa je izdalo leta 1963 Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo obširna navodila za ureditev gozdne paše pod geslom: »Red med gozdom in pašo.« Pri tem je izhajalo iz stališča, da je treba obravnavati planine kot nepc ^rešljive za kmetije v dolini, enako kakor so za kmetije nepogrešljive njive, travniki in pašniki v dolini. Problem gozdne paše urejajo podobno kakor v Švici s tem, da za trajno pašo sposobne terone iz gozda izločijo in spremenijo v trajen pašnik. Mi torej nikakor nismo za to, da bi še dalje pasli po gozdovih, temveč da se gozd in paša ločita in se nam na ta način omogoči intenzivno gospodarjenje.
Izjemno ukinjanje paše je po zakonu vezano na določeno pogoje, ki pa jih je treba ugotoviti, npr., če je paša potrebna ali ne itd. Nikakor pa ne more biti vzrok za ukini tev pašnih pravic vpeljava pašno-košnega načina izrabe travnatega sveta. To še posebno ne v današnjem času, ko se že na splošno ugotavlja, da je zemljiški maksimum 10 ha kmetijskih zemljišč premajhen. Dalje, koliko pa je sploh kmetij, ki imajo toliko skupaj zloženih zemljišč, da je mogoče vpeljati pašno-košni način uporabe tal ter končo kakšen uspeh moremo pričakovati na plitvih prodnatih tleh ob Savi Bohinjki. Vse skupaj pa je v nasprotju s splošnim prizadevanjem »pridelovati več in ceneje«. Pomoč Gozdnega gospodarstva Bled in KZ Radovljica posameznim kmetijam, ki imajo ustrezne pogoje je sicer hvale vredna; pomeni pa zelo malo v prizadevanju za splošni dvig kmetijske proizvodnje.
Dalje se pisec spušča v razlaganje pojma planina. Da se bo seznanil s pravim ekonomskim pojmom planine v Sloveniji, mu priporočamo, da pazljivo prečita zadevno razpravo prof. Alfonza Pirca v Geografskem vestniku 1. 1954. Uvidel bo, da si tega pojma le ni mogoče razlagati po svoje in za kakšno ureditev paše gre v našem primeru.
Naj v nekaj besedah na-kažemo za kakšno ureditev
paše gre v Selški planini.
V smislu zakona o agrarnih skupnostih iz leta 1947 je postala parcela št. 1190 k. o. Selo v izmeni 3.94 ha, na kateri stoje sirarna, pastirske koče in hlevi ter pašne pravice Selške planine za 120 govedi na površini ca 1190 ha pretežno gozdnih zemljišč — splošno ljudsko premoženje. Velik del s pašo obremrnjenih gozdnih zemljišč leži v tako imenovanih naravnih mraziščih. To je lep, na splošno le blago nagnjen svet, kjer gozd zaradi mraza le slabo uspeva in daje smreka zaradi zakrnele rasti les slabše kakovosti. Bukev v mraziščih sploh ne uspeva. V duhu zakona bi bilo glede na ugotovljeno gospodarsko potrebo treba izločiti iz gozda ustrezno površino, ki je po naravnih pogojih sposobna za ureditev trajnega pašnika. Svet je glede na oblikovitost tal, glede na razmere talne v'age in globečino zemlje ugoden, da bi mogli urediti postopoma celo pašnik za pa^no^ko^ni način uporabe tal. Seveda to ne gre čez noč. O večji rentabilnosti tako urejenega pašnika nasproti gozdu z lesom manjše tehnične vrednosti   ni   nobenega dvoma.
Tako urejajo te probleme v naprednem svetu. Zato pa še ne moremo govoriti, da so to kmetijsko zaostale dežele.
Pisec nas tudi uči, da bo trava bolj rasla, če bomo gnojili. Mnenja smo, da ravno kmetje iz Sela nismo tako slabi živinorejci, da ne bi poznali učinkovitosti gnojil. Merilo za porabo gnojil je za nas predvsem cena gnojil in cona naših izdelkov. Kakršne so cene enega in drugega, verjetno pisec tudi ve. Tudi rentabilnost pašno-košnega načina uporabe travnatega sveta je zaradi nesorazmerja cen gnojil in cene živine močno omajana. Ta način uporabe tal zahteva namreč velike količine gnojil skozi vso dobo rasti v letu. Ravno zaradi razlike v cenah kmetijskega reprodukcijskega materiala in končnih kmetijskih pridelkov beremo, da so stojišča v hlevih družbenih posestev zelo slabo zasedena.
Povemo naj še to, da je bil prekršek obravnavan tako na prvi kakor tudi na drugi stopnji zgolj kot prekršek v smislu prijave in da se tudi Republiški senat za prekrške na drugi stopnji, ko je potrdil kazen občinskega sod-
nika za prekrške ni spuščal v pravno plat samega problema, kar je v zadevni odločbi izrecno navedeno. Ravno to pa je za nas bistvenega pomena.
Pisec se smolo postavlja v neko vlogo odločujočega razsodnika med nami in gozdarji. Dejansko pa je njegova vloga otipljivo pristranska. Nedavno smo brali v Delu vznemirljivo vest, da je kmetijstvo izgubilo v zadnjih osmih letih kar 33.000 ha zemljišč. Aii ni dolžnost nas vseh z novinarji vred, da pazimo na to, da se zemlja ne odteguje kmetijstvu, ker končno vsi živimo od pridelkov iz te zemlje. H koncu še vprašamo pisca, ali so šla popolnoma mimo njega številne razprave o zakonu o gozdovih, o katerih je obširno poročal Kmečki glas. Iz teh razprav je razvidno, da kmet, če sam ne more delati, nima od gozda domaa nobenega dohodka. Sedaj se nam hoče utesnjevati še živinorejo! Kako si predstavlja pisec našo prihodnost? Kdo bo sploh še ostal na naših kmetijah? Za zaključek naj povemo, da smo vso zadevo predložili Ustavnemu sodišču v presojo ustavnosti in zakonitosti zadevnih predpisov oziroma njihovega izvajanja.«
8 podpisnikov
Nov direktor — stare težave
Osebni dohodki pod republiškim povprečj izpraznil skladišča snežnih verig — Veriga
S prvim januarjem je v tovarni Veriga nastopil službo inž. Vinko Gole, novi direktor, ki je bil prej zaposlen v železarni Jesenice. Direktor ing. Gole nam je o poslovanju Verige posredoval naslednje podatke:
V Verigi je 1010 zaposlenih, od tega je 44 vajencev. Precejšnje težave imajo s fluktuacijo delovne sile. Lani je 155 kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev zapustilo podjetje. Nekateri so odšli v tujino, drugi pa v druga podjetja. Razloge razmeroma visoke fluktuacije je treba iskati v nizkih osebnih dohodkih kvalificiranih delavcev. Poprečni osebni dohodki v kovinski industriji v Sloveniji znašajo 95.000 S din, v Verigi pa le 85.400 S din, oziroma 10.000 S din pod republiškim poprečjem.
Po zaključnem računu za loto 1968. so v sklad skupne porabe vložili 56 milijonov S din. Delavski svet še ni odločal o tem, kam bodo ta denar namenili.
Precej jih skrbi nameravan dvig cen železarskih izdelkov, »če bi železarne podražile Izdelke za 4 odstotke, kar ne bi rešilo položaja železarn, bi to povzročilo, da bi Veriga poslovala z izgubo,« je dejal ing. Gole.
Na svetu za kovinsko in elektro industrijo gospodarske zbornice SRS je bilo ugotovljeno, da bi bilo vsako povišanje    con železarskih
proizvodov prenos bremena | z ene rame na drugo. Kovinska industrija se bi znašla v takšnih težavah, v kakršnih so zdaj železarne. Po mnenju ing. Golca bi morali to vprašanje reševati v okviru federacije.
Lani so v Verigi izdelali za 9209 ton izdelkov, verig in vijakov. Izdelavo vijakov so delno razdelili s Plamenom Kropa. Plamen izdeluje pretežno kovinske vijake, Veriga pa lesne vijake. Letošnji plan predvideva 10.122 ton izdelkov, realizacija (prodaja) pa naj bi se po planu povečala za 9 odstotkov, tako da bi znašala okrog 5,7 milijarde S din. »Najmanj za 6,5 milijarde S din bi morali imeti prometa, da bi podjetje dobilo dovolj denarja za razširjeno reprodukcijo.«
V obratu verigarne trenutno stoji 6 strojev, v oddelku za proizvodnjo vijakov pa štirje stroji. Stroji ne delajo, ker Železarna Jesenice kasni z dobavo valjane žice. Železarna še za lani ni dobavila 180 ton žice, z dobavo pa zamujajo tudi letos; samo za januar in februar železarna Še ni dobavila 250 ton žice. »Dckler sem bil v železarni, sem razumel samo probleme črne metalurgij?, zdaj pa dojemam tako težave črna metalurgije kot tudi predelovalne industrije,« pravi ing. Gole. Surovine, ki jih proiz-V&j&fo Jugoslovanske želez.-r-
em — Zadnji sneg izvaža v 28 držav
ne, po predpisih ne morejo uvažati iz tujine.
Veriga izvaža 30 odstotkov vseh izdelkov. Lani so izvozili za 919.781 dolarjev. Naročila tekoče prihajajo in imajo vedno dela za mesec, dva vnaprej, za težke verige pa imajo dovolj dela za celo leto. Izvažajo v 28 držav, od katerih so največji odjemalci Bolgarija, Zahodna Nemčija, Italija, Aden, Libija, Maroko Nizozemska, Pakistan, ZDA, češkoslovaška, Avstrija in Velika Britanija. 90 odstotkov izvoza predstavljajo verige in le 10 odstotkov vijačne robe. V tek • t pogovori za večja naročila za Sovjetsko zvezo, predvideni pa so razgovori za prodajo snežnih verig Zah. Nemčiji in Švici.
Zadnji spomladanski sneg je bil za Verigo dobrodošel, izpraznili se> vsa skladišča snežnih verig, saj so jih te dni prodali za 45 milijonov. Ce ne bi bilo snega, bi veriga čakale do naslednje zime v skladišču.
Kupci dolgujejo Verigi približno milijardo S din, Veriga pa dobaviteljem okrog 700 milijonov S din. Lani so vložili v nova osnovna sredstva (nove stroje) 700 milijonov S din. V podjetju pripravljajo načrte za izgradnjo centralnih skladišč. Po manjših skladiščih je zdaj zapos'enih 50 delavcev, potem pa jih bo v skladišču le 20 zaposleni.
J. Vidic
Terezija in Peter Porenta iz Stare Loke
}    Biserna poroka Petra in Terezije Porenta iz Stare Loke
»Dvakrat so me že skoraj pokopali, a sem vendarle še živ«
25. januarja sta zakonca Peter in Terezija Porenta iz Stare Loke pri Skofji Loki tlavila edinstven jubilej — 60-letnico poroke. Resda smo ta njun praznik zvedeli nekoliko pozno, šele pred slabim tednom, vendar upamo, da vas to ne bo motilo. Majhna zamuda je ob tako veLikem dogodku pač brez pomona.
Alucovo hišo, kot se reče po domače Porentovi kmetiji, ni bilo težko najti. Malone vsakdo na »fari« ve, kje živita Terezija in Peter. Domačija čepi ob poti v Virlog. Spričo novega gospodarskega poslopja blizu nje je na pogled malce nebogljena. Slavij enca sem našel v prijazni kmečki izbi, kamor se pride iz prostrane veže. Lesen strop, šestero zamreženih oken, grobo iztesana miza, stoli, postelja in seveda nepogrešljiva krušna peč, ki noč in dan izžareva toploto — prav ničesar ni manjkalo.
»Oče, novinar vaju išče,« me je predstavila mlada gospodinja, ki so jo zvrh:.mi lonci in kozice že hip za tem zvabili nazaj pred štedilnik. Jaz pa sem izvlekel svinčnik m začel pisati. Vprašanja so bila skoraj odveč, Peter in Terezija sta govorila kar sama od sebe.
»Po poklicu sem kmet. že 61 let gospodarim na tejle domačiji,« je povedal Alucov oče. »Veste, pravzaprav bi moral posestvo dobiti moj starejši brat, ampak ker se je izselil v Ameriko, ga je mati prisodila meni. Naslednjo zimo sem se oženil.«
»Mama, povejte malo, kako ste živeli vsa ta leta,« poprosim Terezijo.
»No, z možem sva bila ves čas prijatelja,« je odgovorila ženica. Nobene tožbe nisem
slišal iz njenih ust. In vendar sta s Petrom prestala marsikaj hudega. O tem je nekoliko več povedal stari Aluc. Toliko letnic, številk in datumov je navedel, da skoraj nisem verjel svojim ušesom. 86 let že ima, spomin pa tak, da bi mu ga lahko zavidal vsak zgodovinar. Natanko pomni dan in celo uro, ko so ga med 1. sveLovno vojno poslali na fronto. V uniformi avstrijskega vojaka je tičal štiri leta.
»Vse mogoče smo doživeli takrat. Posledice naporov, mraza, in pomanjkanja sem prav občutil šele kasneje. Leta 1932 mi je nenadoma odpovedala desnica, šestkrat so me operirali, a kljub temu ni nihče verjel, da bom ostal pri življenju. Eh, pa sem se le izmazal,« pravi, s kancem ponosa v glasu, Peter. Drugič so zdravniki nad njim obupali tri desetletja pozneje, ko ga je zadela kap. Toda krepkega starca tudi tokrat ni spodneslo.
»Povejte no še kaj bolj veselega,« skušam speljati pogovor drugam. In se je zopet oglasila Terezija:
»Zame je bilo pravzaprav vedno enako. Večidel sem čepela doma. O Petru kaj podobnega seveda ne morem trditi. Zelo družaben človek je. Mnogo ljudi pozna, vsi ga imajo radi.« Dejala je še, da se najraje spominja tistih prvih mesecev po moževi vrnitvi iz vojske.
O prijaznih staroloških slavljencih, o njunem skupnem življenju in delu bi lahko napisal precej več kot mi dopušča skopo odmerjeni prostor. V šestdesetih letih človek marsikaj doživi, vtisov in spominov je za celo knjigo, ne le za kratek članek. Pravila sta mi na pri-
mer, kako hude čase so preživljali med za in jo vojno, pa zopet preskočila na starostne težave, ki ju mučijo danes. Peter toži, da mu je pred dvema letoma močno opešal vid.
»Dvakrat sem moral v bolnišnico. Rekli so, da me bo do operirali, ampak iz vsega tega ni bilo nič. Le račun za 60 jurjev so mi poklali čez čas,« se huduje Alucov ata. Njegova žena pa še dobro vadi, na veliko začudenje sorodnikov in znancev zadnje čase bere celo brez očal.
»Vse bi še šlo, če bi imela nogo. Tak pa, kot vidite, nisem za nobeno rabo več.«
»Leta 1947 so ji jo odrezali,« je Peter s svojim »elektronskim« spominom brž pomagal Tereziji. A kaj hitro sta pozabila reve in težave. Živahni gospdar je pokazal na diplomo, ki jo je dobil pred tridesetimi leto od staroloških gasilcev — v zahvalo za dolgoletno vodenje gasilskega društva, piše tamkaj.
»Precej časa sem bil njihov načelnik. Dobro smo delali, veste, škoda, de me je čas tako prehitel. Eh, niti čebel ne morem več imeti, čeprav so bile pri hiši sedemdeset let. Kako, če grem še kaj ven? Sedaj ne, ko je sneg, ampak spomladi — kdo ve!«
Terezija in Peter nimata otrok. »Ni jih bilo,« pravita, »kaj hočemo. Kmetijo bova zapustila bratovim vnukom, ki skrbijo za naju.«
Poslovil sem se od prijaznih zakoncev Porenta. Da naj še kaj pridem, so mi rekli domači. In čez nekaj dni sem res prišel. Fotoreporter je bil z menoj, slikal ju je.
I. Guzelj
Veletrgovina ŽIVILA Kranj
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1. pražilec kave
2. referent
za reklamo in propagando
3. več skladiščnikov
za skladiščenje sadja in zelenjave
4. več prodajalcev
za prodajo sadja in zelenjave na terenu Pogoji za sprejem:
ad. 1. izkušnje in praksa pri prazen ju kave ad. 2. končana aranžerska šola in ustrezna praksa
ad. 3. kvalificiran ali kvalificiran trg. delavec s potrebnimi delovnimi izkušnjami
ad. 4. kvalificiran trgovski delavec z veseljem do opravljanja terenskega dela.
Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja do vldjučno 31. marca 1969.
PRODAJAMO
KAKAMEO« IRAN OSEBNI AVTOMOBIL
ZASTAVA 750
letnik 1968, prevoženih kilometrov 13.000. Začetna cona 6.369,00 N.din.
Ogled vozila možen vsak dan cd 6.—14. ure v obratu LTH — Vincarje, Škofja Loka.
Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava, poslovna enota Kranj do srsc!e, 5.3.1969 do 12. ure z 10 % kavcijo od izklicne certe.
»KiHnHIHSIllllliHI^
GOSPODARSKE ORGANIZAC. IN POSAMEZNIKI! f§
.marec 1
POČASTITE ŽENE ZA NJIHOV PRAZNIK
v hotelu Grad Hrib v Preddvoru pri Kranju. Hotel 3}
rezervira prostore po vaši želji in pripravi jedila. H
Za večja naročila izredni popusti. Rezervacije v re- 2 cepci ji hotela ali na tel. št. 74-111.
NTRAL
Se priporoča
HOTEL GRAD HRIB 1
tiiEtiiuiiiiiiieiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiutiaiiiimiiiuiuaiiiiiiiBiiiEitiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiLUti
SOBOTA — 1. marca 1969
AMATERSKO GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE
razpisuje
GLEDALIŠKI ABONMA ZA LETO 1969
Gledališče bo v letu 1969 uprizorilo šest dramskih del Izbranih iz sledečega okvirnega repertoarja:
B. Brecht: DOBRI ČLOVEK IZ SEČUANA (igra) J.Tomažlč: LEPA VIDA (ljudska igra) A.Christie: DESET ZAMORČKOV (kriminalna drama)
I.VoJnovič: EKVINOKCIJ (drama)
C. Goldoni: PREBRISANA VDOVA (komedija) T.Rattigan: GLOBOKO SINJE MORJE (drama) M. Miheličeva: DAN ŽENA (komedija)
Gledališče si pridržuje pravico do spremembe in dopolnitve navedenega repertoarja.
Razpisani so sledeči abonmaji:
RED PETEK ZVEČER in RED NEDELJA ZVEČER
V kolikor bi bilo dovolj interesentov, bo gledališče uvedlo še kakšen dodaten red.
Cena abonmaja za šest predstav je:
I. prostor    (parter od I. in X. vrste in
balkon I. in II. vrsta 24,00.— ND
II. prestor (parter od XI. do XVI. vrste, balkon III. in IV. vrsta ter stranski balkon) 18,00.— ND
Abonma nudi popust na redno vstopnino in je plačljiv v dveh obrokih. Abonma je prenosljiv tudi na druge predstave, v kolikor je zadržanost na dan abonmajske predstave javljena vsaj do 12. ure.
Vpis aftonmaja je vsak dan v gledališki pisarni od 8. do 12. ure.
Rok za prijave je do 15. marca 1969.
Vse dosedanje abonente vljudno prosimo, da čim-preje obnovijo lanski abonma, ker jim kasneje ne bomo mogli več zagotoviti željenega sedeža. Vsa pojasnila dobite v gledališki pisarni ali po telefonu, številka 82-200.
...^ .. .... . i):i«»i.;i»i»*;.*s«0tiL.:iaiiui.«««»»"i»»«a»«»- '
ŽITOPROMET
SENTA
SKLADIŠČE
KRANJ
TAVČARJEVA 31 Tel.: 22-053 (bivši Exoterm)
Odprli smo veliko skladišče v Kranju. Na zalogi imamo vse vrste moke, testenine BAČ-VANKA SENTA, vse vrste živinske moke, koruzo in ostale žitarice. Prevoz izvriujemo z lastnimi prevoznimi sredstvi.
CENE SO UGODNE
tf»aaaaaaaaaaBBaaa«a*i
^••oe«9a«o«««aaa«a««9«««a«««*ea«aaaa9«a»
v
Rožna dolina vas vabi
i
i
i
i
L
OBIŠČITE ROŽANSKI DOM — ROSENTHALERHOF MUIILBACH pri St. Jakobu
f:
VELIKO NAGRADNO KEGLJASKO TEKMOVANJE od L—9.3. 1969
V hotelu imamo na razpolago tujske sobe.
Strežemo vam samo v slovenskem jeziku. Plačate lahko v dinarjih.
5 lepih nagrad
H« bo vam
berite UR? GLAS
Plesni tečaji
ZAČETNIŠKI plesni tečaj
vsak torek in četrtek od 18.30 do 20.30 in nedeljski od 8.30 do 10.30. Začetek začetnega nedeljskega tečaja bo v nedeljo, 2. marca.
NADALJEVALNI plesni tečaj
bo ob sredah, petkih od 18.30 do 20.30 in nedeljah od 10.30 do 12.30.
Vpišete se lahko vsak dan od 18. — 19. ure Delavski dom vhod 4/1.
Vpisujemo vse dotlej, dokler se ne prijavi zadostno število interesentov.
SAVA
PE KRANJ
Uprava Zavarovalnice SAVA — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da je bila izplačana odškodnina   za požarno škodo:
dne 27. 2. 1969
KONJEDIČ Francu st. Delavska 39 — Kranj
7.000,00 N din za požar
ZP ISKRA Kranj
Organizacija: Tovarna elektrotehničnih in
finomehaničnih   izdelkov Kranj
razglaša
PROSTO DELOV. MESTO
upravljalec parnih kotlov
v kalorični centrali tovarne. POGOJ :
Kandidati z opravljenim izpitom za upravljalce parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem naj pošljejo prijave do vključno 15.3.1969 na naslov:
Iskra — Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4.
Tovarna obutve PEKO Tržič razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Furgon
ZASTAVA 1300 leto izdelave 1965
Tovorni avto
TAM 4500,
leto izdelave 1961
Licitacija bo dne 4. marca 1969 ob 11. uri za družbeni sektor In ob 12. url za zasebni sektor v prostorih tovarne PEKO Tržič. Ogled vozil je možen na dan licitacije.
ŽELITE
GRADITI
HIŠO?
POTEM POTREBUJETE NAČRT. DOBER § IN NE PREDRAG NAČRT DOBITE PRI: PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ, Cesta JLA 6/1 (nebotičnik).
RAZPOLAGAMO Z RAZLIČNIMI VRSTAMI TIPSKIH HIŠ.
IIIlIIIITIIlIlIttllllllllllllllSIilllllllllllllllllllllllllllllllllEllIllIlIllIIlllIIIlllIIllfllllllltT
KOMISIJA ZA SPREJEM DELOVNE SILE PRI ŠUMI LJUBLJANA, OBRAT GORENJKA LESCE
PROSTO DELOVNO MESTO
razglaša
pomočnika skladiščnika
gotovih izdelkov (moški).
Pogoji:
a) poklicna šola,  po možnosti trgovske stroke ali nižja šola
b) 2 mesečna poskusna delovna doba
c) nastop službe možen takoj
d) stanovanja ni na razpolago
e) osebni dohodki po pravilniku.
isaaaaanaaicaMaaanrrc.cKjciiiaraiiuaarar j.iMiamuMiaiiniuuuiiiiiiiiiii,!!
iaiKiu»lllHiill»t»ii»innr'
Učitelj •Jakob Rojic
Prišel je skoraj neopazno, v oguljeni obleki, s praznimi žepi, a s kovčkom, polnim knjig v rokah. Zvedavo so zijali otroci v novega šolmo-štra. Gospodinje in dekle so se za hip odtrgale od loncev in stopile na prag, hoteč potešiti gloda jočo radovednost. Druščina vaških veljakov je skozi okna gostilne kritično motrila prišleka. Potem so sedili in staknili glave, da bi skupno premleli dogodek. Krčmar in krčmarica sta si na skrivaj mela roke, kajti razburjeno mizje je pridno praznilo kozarce.
Novi vaški učitelj pa je med tem v zakotni podstrešni sobici zlagal svoje skromno imetje na police. Po glavi so mu že rojili načrti, kako se približati tem ljudem, kako prodreti v njih duše in jih dvigniti iz sive vsakdanjosti.
Minil je teden, mesec, minilo je leto. Vaščani so učitelja sprejeli za svojega. Postal je središče življenja, nosilec naprednega, sodobni reformator. Njegove sveže, revolucionarne ideje so prevzele ljudi, dale so smisel njih bivanju. Politično brezvetrje in tisti večni vaški »nič se ne dogaja«, ki človeka otopi, sta izginila. Tujec je obrnil vas na glavo.
Kdo so bili pravzaprav vaški učitelji? Težko je odgovoriti na to zahtevno vprašanje. Vzemite raje v roke Cankarjeve Hlapce, poglobite se v lik Jermana in brž vam bo vse jasno. Tenkočutni pisatelj z Vrhnike jim je z njim postavil trajen spomenik. V mračnejših časih tujega gospodstva so predstavljali edino protiutež mrtvilu in iz njega porajajočemu se klerikalizmu na vasi. Med preprostim kmečkim ljudstvom, ki je kaj rado zapadlo pod vpliv grobarjev naprednih idej, so širili slovensko misel, slovensko besedo.
Hoteč zvedeti kaj več o delu teh »ambasadorjev svobode«, o njih življenju, ki ni bilo ravno lahko, smo pred dnevi obiskali Jakoba Rojica, upokojenega učitelja. 90-let-ri možak prebiva danes v Skofji Loki. Kljub častitljivi starosti je še vedno čil in krepak, svežega duha. Visoko čelo in roke podolgovatih oblik že na prvi pogled izdajajo intelektualca. Ogledoval sem si sliko na steni dnevne sobe, v kateri smo sedeli. Človek lepega obraza ter prodornih oči zre z nje.
»štirideset jih ima tukajle,« mi je zaupala Jakobova hči Sonja, profesorica zgodovine. Potlej smo se zapletli v pogovor. Vsa današnja številka Glasa bi ne zadoščala, če bi hoteli opisati tisto, kar sta o intervjuvančevi življenjski poti vedela povedati on in
I njegova hčerka. A tudi teh nekaj vrstic bo — upajmo — zadoščalo, da si ustvarimo vsaj približno sliko, vsaj približen portret učitelja Rojica.
Rodil se je 6. julija 1879 v Cerknem na Primorskem. Bistra glava in ukaželjnost sta ga po končani osnovni šoli prignali na gimnazijo v Gorico, od tam pa med zidove koprskega učiteljišča. Vseskozi je bil odiičon študent.
»V razred sem kot učitelj prvič stopil v tipični kraški vasi Povoje. Od tam so me kmalu premesl/Ii ha Gradišče. Spominjam se, kako trdo smo morali dela;;. šo!a v Povirju na piimcr je bila za tiste čase dokaj ve tka — 6 razredov otrok je štela. Kolegu in meni (več pedagoškega kadra si vaščani ni::o mogli privoščiti) ni preostalo drugega, kot da sva jih razdelila v dve izmeni, dopoldansko in popoldansko, ter poučevala po ves dan.«
Kljub vsemu pa je mladi učitelj še našel dovolj časa za ustanavljanje vaških pevskih zborov. Kamorkoli so ga poslali službovat nadrejeni, kjerkoli se je pojavil, povsod je zbral okrog sebe kopico vaških pevcev. In ljudje so bili navdušeni, radi so sodelovali. V njih je znal zbuditi veselje do petja in nastopanja, dve strasti torej, ki sta spremljali Jakoba skozi vse življenje.
»Ko smo nekoč nastopali v Gorici, si Je koncert ogledal tudi pesnik Simon Gregorčič. Takrat sem prvič govoril z njim. Živel je sicer na Gradišču, osamljen, v hišici, obdani z vinogradi, žal mi ni uspelo spoznati ga pobliže, kajti ravno ko sem bil premeščen tjakaj, se je pesnik za stalno odselil.«
Grozote prve svetovne vojne tudi Rojicu niso prizanesle. Skupaj z drugimi okoliškimi učitelji je moral na fronto. Tedne in mesece groze, bojev, prezebanja in stradanja v strelskih jarkih po Galiciji, kjer sta bila trpljenje in smrt nekaj vsakdanjega, je srečno prestal.
»Še kot novinec bi jo enkrat skoraj iztaknil,« se spominja Jakob tistih dni. »Vlak nas je pripeljal — ne da bi vedeli — naravnost na fronto. Ne zavedajoč se nevarnosti, smo brezkrbno poskakali iz vagonov. Mnogo fantov je tedaj padlo. Rusi niso poznali šale. Nekdo je užgal po meni, a krogla mi je samo preluknjala kapo. Od takrat dalje sem se znal paziti.«
Konec vojne pa Primorski in njenim prebivalcem ni prinesel olajšanja. Velike sile so ta del Slovenije prisodile Italiji. Jakob Rojic se je med tem vrnil na Gradišče. Spričo ugleda, ki ga je užival med ljudmi in ob dejstvu,
da je bil eden redkih izobražencev daleč naokrog, so ga novi oblastniki imenovali za župana. Na tem mestu je ostal vse dokler ni bil preme-meščon v Dornberg.
Za boljše razumevanje dogodkov, ki so sledili in ki so močno spremenili usodo našega sobesednika, moramo nekoliko osvetliti tedanje razmere na Primorskem. Italijanska oblast je namreč medtem pokazala svoj pravi obraz. O prvotnem razumevanju in strpnosti do s'oven-skega jezika, do želja po sodelovanju s svobodno Slovenijo, ni bilo več sledu. Novi
gospodarji so začeli z načrtnim potujčevanjem, z vse in- , tenzivnejšim zapostavljanjem slovenščine v šolah in podob- j nim. Učitelj, ki se ni hotel ukloniti načrtom rimskih politikov, je seveda  veljal za hudo oviro. Zavednemu Ro- j jicu  so zato odvzeli  mesto j ravnatelja na domberški šo- j li. Toda mož je še vedno go- I voril, predaval in pel v do j mačem jeziku. Ljudje so ga kot učitelja, posebno pa kot ustanovtiel ja  pevskega zbora ter sodelavca v igralskem društvu, zelo cenili in spo- i štovali. Nekega dne je tako I dobil poziv, naj se zglasi v j Rimu na ministrstvu za pro i sveto. Tcda Jakob ni  nase- j del  sovražniku. Upoštevajoč I
Oz
no vodstvo. A tudi v škofji Loki se ni mogel odreči svojemu najljubšemu konjičku — petju. Bil je nepogrešljiv član moškega pevskega zbora, aktivno je delal pri Sokolu in pomagal ustanoviti sadjarsko društvo. Skupaj s hčerko pa sta mi pripovedovala o naporih, ko so gradili novo osnovno šolo. Na Rojica, ki je bil takrat upravitelj, je seveda odpadel levji delež bremen. Ob otvoritvi, leta 1932, so Ločani organizirali veliko slavje. Razstavo, prirejeno ob tej priliki, sta si prišla ogledat tudi knez Pavle in kraljica Marija. Med klepetom s takratno prvo damo Jugoslavije je Jakob vztrajno tolkel slovenščino.
zartscu
besede prijateljev, ki so ga svarili in opozarjali (»Vtakniti te nameravajo v zapor!«), je raje zbežal čez mejo, v Jugoslavijo.
»Bil sem brez vsega. Takrat mi je priskočil na pomoč moj stari prijatelj, danes že pokojni pisatelj Engel-bert Gangl. Prek njega sem uspel priti v škofjo Loko za učitelja,« smo izvedeli.
Kmalu zatem je napredoval in postal upravitelj. Kasneje, leta 1926, ko so na njegovo pobudo v mestu ustanovili gorsko osnovno šolo za otroke iz oddaljenih hribovskih krajev, je prevzel nje-
»Videl sem, da ne razume niti besede, zakaj naj bi govoril drugače? Saj smo bili vendar v Sloveniji!«
Takšen je učitelj Rojic —> zaveden, uporen, vztrajen, a med ljudmi, ki ga poznajo, zelo priljubljen. Takšen je bil tudi med zadnjo vojno, ko je moral — že kot upokojenec — v Ljubljani znova prenašati teror in preganjanje italijanskih okupatorjev. Da, ima prav, govorijo številni pozdravi njegovih učencev in prijateljev s Primorskega, ki še danes, po tolikih letih, zaidejo na njegov naslov.
I. Guzelj
iH.MWttt,HII!iilMISiMnii:ii:iiiiiliiHi!!lti.liil!M
Kulturno življenje v Retečah
Pred nedavnim so v Retc-čah razpravljali o kulturno-prosvetni dejavnosti. Ugotovili so, da delo v lanskem letu ni bilo najbolj plodno, med vzroki za tako stanje pa je med drugim tudi premajhno zanimanje mladine za to dejavnost, predvsem dramsko sekcijo. Moški pevski zbor se je sicer nekoliko pomladil, vendar bi si še želeli mladih pevcev.
Med najbolj delavne v Rc-tečah prav gotovo sodi tamburaški orkester. Sodeluje na vseh proslavah, koncerti-ra pa tudi po raznih krajih. Tako so obiskali bolnike na
Golniku, Dom onemoglih v Preddvoru in Ljubljani. Na programu imajo še več podobnih gostovanj. Že to nedeljo, 2. marca bodo imeli koncert pri Sv. Duhu.
Kot vse druge sekcije se tudi tamburaška ubada s finančnimi težavami. V bodoče bi bilo prav, če bi občinski denar, namenjen za kulturo, dodeljevali tistim sekcijam oziroma društvom, ki uspešno delajo.
Še en vzrok bi navedli, da kulturno življenje v Retečah ni tako kot bi moralo biti. Tudi redne predstave, so slabo obiskane, tako da prebi-
ru. '»■"*.>w
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava keramike Marije Orthaber.
V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem in v II. nadstropju razstava Domača obrt na Gorenjskem.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji pa literarnozgodovinska razstava Prešeren v svetovnem slovstvu.
Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
valci z obiskom vsem, ki se trudijo, res ne morejo dati kaj dosti podpore.
Kulturni dom v Retečah še vedno ni dograjen, saj imajo premalo denarja. Pri sami gradnji so tudi vaščani sami precej prispevali.
I. Bogataj
TURISTI!
Priložnost vam nudi ugodnost.
Za vsakogar nekaj, nekaj za vse
boste dobili v gostilni in trgovini
Jože Malle
Loibltal —
St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora
Govorimo slovensko! Ugodna menjava!
Dobrodošli!
SOBOTA — I.  marca 1969
GT AS * 9 STRAN
Tudi v Naklem so tekmovali
Kakor vsako leto so tudi letos prizadevni funkcionarji »Partizan« v Naklem organizirali društveno tekmovanje v slalomu in smuku za pionirje, mladince in člane, katerega se je udeležilo prek 30. Tekmovanje je bilo izvedeno na obronku gozda pri Ce-gclnici. Razveseljiva je bila predvsem udeležba pri obeh kategorijah picnirj.v, v.med katerih je treba pohvaliti komaj 10-letnega Mirta, ki je pri starejših pionirjih zasedel drugo mesto v s'a'-mu.
Enako pohvalo zasluži tudi Veteran Korenčan, ki je pri članih v smuku zasedel drugo mesto in pustil za seboj precej  mlajših tekmovalcev.
REZULTATI:
Slalom: Mlajši pioy:irji (do 10 let) — 1. Korenčan V. 35,6,
2. Pintar S. 36,5, 3. Križaj S. 37,4.
Starejši pionirji (10 do 15 let) — 1. Pužen P. 17,0, 2. Mirt M. 18,0, 3. Trampuž M. 18,4.
Smuk: Mlajši pionirji — 1. Korenčan V. 14,4, 2.-3. Ko govšek S. in Pintar S. 14,8.
Starejši pionirji — 1. Pupcž P. 13,0, 2. Trampuž M. 13,4,
3. Jošt A. 13,5.
Člani — 1. Drinovec M. 12,0, 2. Korenčan Z. 12,2, 3. Prešeren E. 12,4.
Mladinci — 1. šprajcar 12,9, 2.-3. Bajžclj, Jošt 13,0.
F. Porenta
Družinsko tekmovanje
Pred dnevi so strelci strelske družine štefe Anton-Ko-stja Tržič v strelskem domu mu na Ravnah izvedli družinsko tekmovanje z zračno puško. Zmagal je Milan Rustja in s tem dokazal, da je trenutno najboljši strelec v Tržiču. Nastopilo je 18 strelcev.
Vrstni red: 1. Rustja 242 krogov od 300 možnih, 2. Zupan 236, 3. Valjavec 230 krogov —dh
Uspeh Jožeta Rebolja
Pred dnevi je na medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral Jože Rebolj, najboljši kranjski vaterpolist. Pred pričetkom prijateljskega srečanja v vaterpolu Triglav : Medveščak minulo nedeljo so mu funkcionarji in Jgralci čestitali k temu uspehu in mu poklonili darila.
P. D.
Prvenstvo IBI
V nedeljo dopoldne je bilo na Krvavcu prvenstvo delav-**v tovarne IBI Kranj v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 20 tekmovalcev. Proga je bila dolga 350 metrov. Najboljši pa je bil Auton Sušnik.
Ljudje
Pariz se jeza
Najnovejši spor med Londonom in Parizom ima mnogo primesi smešnega, a tudi zamerljivosti in nagajivosti. Včasih se odnosi med državami ne razlikujejo dosti od otroških sva j, le da pri prvih ne gre za frnikole, ampak za dosti več. To pot gre za britansko nesramnost — kakor pravijo v Parizu. London je namreč sklical sestanek zahodnoevropske unije, da bi na njem preučil nevaren položaj na Srednjem vzhodu, ne da bi Pariz ta sestanek odobril.
Britanci s prstom kažejo na tretjo točko osmega člena pogodbe, ki pravi, da lahko katerakoii članica unije nemudoma skliče sestanek sveta unije.
Pariz: Vse odločitve morajo biti soglasne, sicer pa London ne bi smel sklicati sestanka, ker Francija ni privolila vanj (tukaj so Francozi na negotovih tleh).
Zahodnoevropska unija je organizacija, ki združuje vseh šest članic evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Veliko Britanijo. Ustanovili so jo 23. oktobra 1954 kot nekakšno obrambno skupnost Zahodne Evrope. Ker pa je
NATO tudi obrambna skupnost, le da ji pripadajo še ZDA, Kanada, Norveška, Turčija, Grčija, Portugalska in Danska, je z leti zahodnoevropska unija mnogo svojih pristojnosti prenesla na Atlantski pakt.
Velika Britanija, ki je pred dobrimi desetimi leti »zamudila vlak« in ni podpisala rimskih pogodb, s katerimi je bila ustanovljena EGS, je pozneje skušala to napako popraviti. Prvič je resno poskusila zlesti v EGS v začetku 1963, a je dobila odločen odgovor od francoskega predsednika de Gaulla. Ta je čez nekaj let spet zavrnil britansko zahtevo po sprejemu v Skupni trg.
Britanci so postajali obupani. Ne samo da je položaj zanje precej poniževalen, ampak tudi gospodarsko boleč. Radi bi čimprej dobili trg za svoje izdelke. Pridobili so vse druge članice EGS na svojo stran — razen Farnci-je, toda de Gaulle je ostal neomajen. Zdaj so poskusili pritisniti na Pariz skozi zahodnoevropsko unijo.
Toda prava bomba je počila pred nekaj dnevi — tik pred prihodom ameriškega predsednika Nixona v Evropo. V Londonu so povedali, da je predsednik de Gaulle
SMETIŠČE SREDI KRANJA — Medtem ko je naš fotoreporter slikal ta del za kranjskim nebotičnikom, se je z nekega nadstropja vlil nanj neprijeten dež (najbrž povsem slučajno). Res pa je, da kdor pogleda za kranjski nebotičnik, lahko ugotovi, da bi težko še kje drugje sredi mesta našel tako zanimivo smetišče. Zgodi se tudi, da včasih odpadki z višjih nadstropij priletijo celo na dvorišče delavske univerze.
Morda bi bilo prehudo, če bi rekli, da tudi ta prhner potrjuje pregovor, da Je navada železna srajca. Vsekakor pa drži, da Je zadnja stran kranjskega nebotičnika pravo neprijetno nasprotje prednji strani. — (až). Foto: F. Perdan
pred kratkim v razgovoru z britanskim veleposlanikom Soamesom predlagal, da bi razširili Skupni trg tako, da bi vanj lahko priJle tudi Britanija in druge države, da bi ustanovili direktorij štirih držav na čelu te razširjene skupnosti (Francije, Velike Britanije, ZR Nemčije in Italije) in da bi postopno likvidirali NATO.
To je bil vrhunec. Razburjenje v Parizu se še ni po leglo. Toda marsikaj kaže na to, da je stari lisjak de Gaulle nekaj takega res dejal britanskemu veleposlaniku. Ali je mislil resno ali ne? Toda na to vprašanje ni mogoče v diplomaciji nikoli zanesljivo odgovoriti.
številna znamenja opozarjajo na to, da se morda bliža konec desetletne vladavine pakistanskega predsednika Ajuba Kana. Zadnje tri mesece — od študentovskih demonstracij — pretresajo to veliko deželo, ki je razdeljena na dva dela — Zahodni in Vzhodni Pakistan — krvavi neredi. V teh neredih je bilo letos ubitih kakih  sto seb.
Po vojni z Indijo na jesen 1965 je Ajub Kan uvedel po vsej deželi izjemno stanje, ki še traja. Opozicija zahteva izpustitev vseh političnih zapornikov, ukinitev izjemnega stanja   in  večja pooblastila
za pokrajinske skupščine. Pritisk je postal tako močan, da je moral Ajub Kan popustiti. Moral se bo pogajati z opozicijo in najbrž tudi s svojim najbolj zagrizenim sovražnikom, bivšim zunanjim ministrom Butcm, ki ga je v zadnjih dneh izpustil iz zapora in poslal domov v hišni zapor.
V zadnjih desetih letih jo Ajub Kan ustvaril v deželi precejšnjo trdnest in tudi gospodarski napredek je bil večji, kakor kdaj koli prej. Ustvaril je tudi sistem »bazične demokracije«, v skladu s katero 120.000 članov mestnih in vaških svetov voli predsednika in parlament. S tem je zagotovil sebi in svoji vladi zanesljivo večino. Zdaj se je vse to zamajalo.
V Pakistanu je še ogromno revščine in tako v vladnih krogih kakor v opozic'j-skih krogih se je razpasla korupcija. Socialne neenakosti bodejo v oči, toda te so na obeh straneh. Dvomljivo je, ali bo opozicija znala bolje vladati in predvsem gospodariti, če bo prišla na oblast. Toda kadar dozori čas za spremembo, mislijo ljudje, da se vselej obrns na bolje in ne na slabše.
in dogodki
Dnevna soba v stanovanju Milene Mnvko — Foto: F. Perdan
Stanovanje bodo popravili
Pred dnevi je Milena Mavko iz Nove vasi 27 (radovljiška občina) zaprosila naše uredništvo, da si ogledamo njeno stanovanje. Povedala nam je, da ji je letošnja zima povzročila veliko škodo v dnevni sobi. Skozi slabo (pločevinasto) streho je zamakala voda. Pravi, da je že nekajkrat prosila Stanovanjsko podjetje v Radovljici, da bi popravili streho, žal pa je do sedaj še niso.
Zvedeli smo tudi, da je Milena Mavko že deset let v tem stanovanju in da se ne bi rada preselila. Na mesec plača zanj 5940 starih dinarjev. Zeli si le, da bi ji stanovanje popravili.
Ko smo poprašali na Stanovanjskem podjetju v Radovljici, so nam povedali, da bodo spomladi na tej stavbi opravili vsa kleparska dela. Takrat bodo uredili tudi streho nad stanovanjem Milene Mavko. To bi sicer storili žc pred dnevi, vendar je nenaden sneg onemogočil popravilo. A. Z.
GLAS * 10. STRAN
GLAS * 21 STRAN
36.
»Vsakega posameznega uslužbenca v tem revirju si bomo natanko ogledali prd povečevalnim steklom,« je kategorično odločil Flagg, »in če to ne bo dovolj, bomo pretipali obistl prav vsem moškim v tem okraju, dokler ne najdemo pravega!«
V tem trenutku se Je približal nov voz in Nevvall Je s svojimi bistrimi očmi spoznal ljudi, ki so se pripe-ljali. »To sta višji inspektor Sale in inspektor Kelly.«
Takoj nato je stopil k njim Sale. »Halo, Fla^g, unam, da ml ne boste zamerili, če se vtikam v to stvar. Kelly se je itak nameraval peljati sem, pa sam prisedel. »Saj Je Mac Grath, kaj ne?«
»Seveda je,« je odvrnil osorno Fla.^g in nehote na-kremžil obraz. Rac je prisluhnil. »Mac Grath? Mislil sem ...«
Flagg Je nestrpno vzdihnil: »Mislili ste, da je to Cole-man, da tudi tako se je imenoval. V resnici pa je bilo njegovo pravo ime Mac Grath — Trigger Mac Grath — in bil Je izvršilec pretežnega dela umorov za tolpo Sov. Seveda jih je kar zazeblo pri
misli, da bi Jo zdaj utegnil pobrisati.«
Sale si je z velikim zanimanjem ogledoval mladega po-ročevalca. »Kdo pa je to, inspektor?«
Flagg se je obrnil. »Tc? Mr. Rae. Eden najbolj znanih časopisnih vohljačev. In to Je višji inspektor Sale, o njem ste gotovo že kaj sil-šali, Mr. Rae. To je mož, ki so ga kot veliko korifeja po Invaziji poslali v Francijo.«
Sale se Je popustlijvo smehljal. »Zaradi tega se Mr. Flagg še danes ne more pomiriti,« se je ponorčeval.
»Zato, ker sem medtem moral tu sam nositi vse breme,« se je jezil Flagg. »Prestar ln predebel sem za to. Dvesto funtov! Majdebelejši policijski uradnik v Londonu sem — vendar ne le naj« debelejši, temveč tudi najboljši!«
»In prav gotovo tudi naj-skromnejši,« je dodal Sale, deloma zbadljivo deloma ob. čudujoče in nadaljeval: »Mac Grath je torej mrtev. Kako pa se Je to zgodilo? Ali so ga ustrelili?«
»Zabodli,« je odvrnil Flagg.
Sale se je začudil. »To je pa nekaj nenavadnega.«
»Danes zvečer ni bilo samo to nenavadno,« je pri-
pomnil višji Inspektor Flagg kratko in nato povedal Sa-leju vso zgodbo o neznanem stražmojstru. Sale je nejeverno strmci vanj.
»Preklemansko čudna reč to! Možaka bomo že našli. Ali bi ga spoznali spet, Mr. Rae?«
Peter se je obotavljal. »Prepričan sicer nisem, vendar pa rmslim, da bi ga.«
»No saj bomo videli,« je dejal Flagg pomenljivo In vstal. Letimo se zdaj raje dela, kajti veliko Je še tega, kar b! rad vedel. Predvsem pa se moram pomeniti z Ne-wallom.«
Sale je gledal za njim, nato se je obrnil spet k Rae-Ju. »čemu pa ste se zanimali za Mac Gratha?« je vpraial radovedno.
»Saj nisem vedel, da je to Mac Grath,« je odvrnil Peter. »Vendar je čudno, da sem šele pred dvema dnevoma prvikrat slišal to ime. Gage ga je imenoval tisti večer, ko so ga umorili.«
Sale je prikimal. »2e precej časa smo bili pozorni nanj. če pravim, da smo bili pozorni, potem mislim na Mr. Flagga. On je vedno zelo podrobno poučen o vsem m se redko moti.« Pri tem je gledal na  majhno skupino
ljudi, ki so stali nedaleč stran in se posvetovali in Peter si ni mogel kaj, da ne bi bil vprašal: »Ali vi tudi sodelujete pri tem primeru, Mr. Sale?«
Sale se je Jezno zasmejal: »Oh, kje neki! To je Flaggov primer. Vendar pa tudi Jaz sledmi poteku zadeve, ker tako želi šef — ne Jaz. Notranje ministrstvo je mnenja, da je to delo preveliko za enega, poleg tega sva s Flag-gom stara tovariša, začela sva bila skupaj pri Scotiand Yardu.« Spet se je zasmejal. »Jaz sem domala edini, ki lahko izhaja s Flaggom, vendar mu ne pripovedujte tega, ker bi utegnil zameriti.« Pokimal je Petru in se pridružil skupini. Medtem so mrtveca naložili na zaprt voz, ki je stal že pripravljen in Flagg je z mrkimi pogledi sledil tem dogodkom, šele ko se je voz odpeljal, se je spet obrnil. »To je bila ena najhujših mojih napak,« je dejal. »Nisem pričakoval, da ga bodo tako naglo pospravili in mnogo upov sem stavil v svoj načrt.« Ozlovoljen je zmignil z rameni. »Odpeljal se bom nazaj v Scotiand Yard. Ali se hočete peljati z menoj?«
»Zelo rad,« je odvrnil Pe-
ter, »kajti svoj voz «eni^ stil blizu Llsgardove V^f\( In ga moram iti šele i-**j.
Flagg se Je še nekaj oW ter spregovoril z ui'P6^0),, Jem Salejem nekaj besed ^ Nevvall, ki je spremljal P«^J k policijskemu avtu, g* ' oddaleč opazoval. ^
»Mr. Flagg Je sila slabe *J lje zaradi tega umora,« Je " upal Petru. .
»Zelo nerad prizna, da ' storil napako.«
Flagg Je prišel za nJ^J »No, pa pojdimo!« je &e>v. »Tapcr bo iskal vašega F cista, vendar nekaj BtaVj da ga ne bo našel.«
»Zakaj pa ne?«
»Nekaj slutim,« Je biljj| gov, nekam zagoneten °~ vor. Vstopil je in ostala & sta mu sledila. Peter Je " del v kotu, pritisnjefl steklu na oknu. Globoko j mišljen Je potegnil z rok°J zasopljenem steklu in gled^ noč in v deževne kaplJc> so polzele po njem. Vo^ je zmanjšal brzino, da bi' peljal skozi vrata parka.
Nenadoma   se   je   *e j, vzravnal, rahlo vzkliknil nepremično strmel v IjjB Visoka postava Je pravka' ginila med drevjem in P*\ je čutil, kako mu srce burjeno bije.
Iz zgodovine železarstva v Kamni gorici (28)
Tudi Miklavževo so v Kam-tl gorici po svoje praznovali.
teden dni pred praznikom so vsak večer otroci do Ha pred vrati v sobi klečali k* molili nekako takole: »Sveti Miklavž, posuj, posuj * nebes zares. Oče naš ...« To so ponavljali včasih tudi P° pol ure, potem pa so se Vrata za ped odprla in eden °d staršev je navadno vrgel v sobo pest suhih hrušk in °rehov. Otroci so bili seveda *ega darila zelo veseli. Zvečer pred Miklavžem pa so ^froci na mizo postavili raz-ne posode, od peharjev do skled; v te posode naj bi jim Miklavž nasul darila. Poso de so bile zjutraj seveda pol-ne. darila pa so bila precej {drugačna kot danes: jabol-*a» suhe hruške, orehi, med j^imi pa se je le sem pa tja lesketal kakšen bonbon ali Piškot. Pri bolje situiranih Marših je bil včasih zasajen v sadje tudi nov krajcar. Igrače pa, ki so jih otroci dobili, so bile navadno narejene kar doma (punčka iz Cunj, konjiček iz lesa, ki je Piskal...).
Iz tistih časov se tudi spo minjam primera, ko so se punčke igrale in se je ena izmed njih oblekla v brato ve hlače. To je za tiste čase pomenilo greh. Stare ženske so se zelo hudovale in dekletce ozmerjale ter ji celo rekle, da je največja nesram-nica v vasi.
NEKAJ LEGEND
Prva legenda, ki se je še spominjam iz pripovedovanja staršev in drugih starejših ljudi, pravi, da so se v zelo davnih časih v vasi pojavljale tri žene; nekateri so celo rekli, da so bile to vile. Prva je bila v beli halji, kar je pomenilo nedolžnost, druga v rjavi, kar je pomenilo nesrečo, tretja pa je bila v črni halji in je napovedovala smrt.
Stari ljudje so pri povedo vali tudi drugo legendo, Ta pravi, da so takrat, ko je v Kamni gorici pri bajerju gorelo, videli človeka, oblečenega v meniško obleko, ki je zajemal vodo iz bajerja in gasil. Nekateri so ga imeli za sv. Florjana, drugi pa
■■«■*«■ ■■■R*n»aaaa^aaaaaf>BBavBn.KSKBnnacaBinaaaaa«BiiT«-«a*S!SS^ kMaSiBSM**vanBnflnBBBaaaai!^aBvit'r;caxBBrtB*B.*r[>BnNBBeB«BBaBBaBBBciRflflBBB'iBBffffnffi-vBn.xf>nff>. Baauuaiaaii.«.tMBaBBaaaBaBaaaaaBaaaBBBaNaaBBaaBBaaaBBaaaBaaaaaB^ --••a«ii.».uu«iiBBa«.B«BBiBi.'.tJkjB»uaaDU..»ijiiaaB»»aBa«..»<*u.tioi.»ak.r;it»L!ai.ii««i.ia»u
za sv. Antona, v resnici pa takrat sploh ni gordo v Kamni gorici.
Ob pešpoti iz Kamne go rice v Radovljico, v Bukovju, stoji velika skala, pod katero teče zelo mrzel studenec. Stari ljudje pravijo, da je bil ta studenec posvečen, ker je nekemu radovljiškemu kaplanu, ki je pil iz studenca vodo, medtem padlo v vodo svete rešnje telo. V spodnjem Bukovju je bila še ena skala, ki so jo imenovali Rokcova skala. Na njej so se baje pojavljale ro jenice, ki so prerokovale srečo. Zanimivo je, da so se k tej skaili zelo radi hodili igrat tudi otroci.
* • •
Na koncu sem s svojimi spomini o nekdanjem železarstvu in življenju v Kamni gorici. Bralce Glasa prosim, d3 mi oprostijo nekaj napak, zakaj spomin včasih i tudi vara. Ena izmed takih j napak se je npr. pojavila v ' tretjem   nadaljevanju,   kjer j omenjam,   da  so  bili najdaljši žeblji, ki so jih izdelovali, dolgi 1,80 m, v resnici pa so bili doigl le 1,20 m; za- j nimivo je, da sem te še cam j izdeloval v stari fužini v Kro- j pi. Ob koncu še enkrat p.o 1
•J.LKt.LiaL..UBBB.B.i._L.WBiAt.a*iilL^.J.^fl^^.J4.tfl.fltt^U-1J**Jttl....*.ii..
sim vse bralce, ki spremljajo to rubriko in ki o tem kaj vejo, naj me s svojimi dopisi in spomini dopolnijo.
Med pripravljanjem teh spominov sem bil vesel spodbud, ki sem jih dobil od bralcev, naj še pišem. Posebno sem bil vesel sporočila rojaka, ki živi na deželi in ki mi je hvaležen, da ssm se spomnil našega rojstnega kraja in opisal stvari, ki bi se sicer prej ali slej pozabile. KONEC
Joža Vari st.
Jesenice
PRIHODNJIČ: SPOMINI JANEZA NASTRANA Z Varlovimi spomini lz Kamne gorice v tej številki končujemo. V eni izmed pri-hodnj.'h številk bomo začeli objavljati v nadaljevanjih zapise upokojenega strokovnega učitelja Andreja Tišlerja TRADICIJA TRŽIĆKEGA ČEVLJARSTVA. Prepričani smo, da jih bedo vsi Trži-čani in okoličani, prav tako pa tudi drugi naši bralci spremljali s prav takim zanimanjem kot Varlcve skomine.
f)t!ltYlE'«-tT.ii'!iiir3:irirn
Prej pa bo prišel na vrsto še članek Janeza Nastrana iz Rudnega v Selški dolini. To je že drugI njegov zapis, ki dopolnjuje Varlove spomine. Pred časom je pisal o izdelovanju sodčkov za pošiljanje žebljev (Glas, 25. decembra 1968). Zdaj pa nam je na Varlovo pohvalo (v Glasu z dne 5. februarja), poslal še nekaj zapisov iz svojih mladih let, ko je bil gozdni delavec na Jelovici. Ti njegovi skomini vsebinsko dopolnjujejo Varlcve zapise. Upamo, da nam bo kdo v zvezi s kamno;;ori-škim in kroparskim železarstvom in z dejavnostmi, ki so bile s tem delom povezane, še kaj poslal
Tistim dopisnikovm, katerih članki še čakajo na objavo v mani urednika te rubrike, pa za zdaj le tole: VSE PRISPEVKE EOMO OBJAVILI, škoda, res škoda, da je prostora malo, da se vsi prispevki le počasi lahko zvrstijo. Ampak zvrstijo se pa le. Zato ne obupajte in nam spet kaj pošljite. Eo-jim se namreč, da bo poleti — kot že večkrat doslej — suša in da ne bo kaj objaviti.
Poskrbite, da ne bomo v zadregi z gradivom!
A. Triler
•j v n h t •» m n a a a m m' «
Mleko iz zelja
V Britaniji prodajajo sintetično mleko, ki ga pridobivajo iz zelja in druge zelenjave. Trenutno ga prodajo tudi do 2 toni na teden. List Daily Telegraph poroča, da so proizvajalci že dobili naročila iz Danske, Nove Zelandije in Južne Afrike. Do sedaj so izdelovali sintetično mleko iz sojinega proteina z dodatkom rastlin-ikega olja in sladkorja. Kupujejo ga v glavnem vegetarijanci in pa ljudje, ki so alergični na kravje mleko.
Vesoljska kupčija
Ameriška uprava za vesoljske raziskave je preprečila kupčijo trgovcu z nepremičninami Virgilu Pollocku, ki je skušal prodajati parcele na Luni. Obenem pa ga je seznanila z mednr rodnim sporazumom o raziskovanju vesolja, ki pravi med drugim, da na Luni ne more nihče uveljavljati lastninskih zahtevkov.
Najvišji stolp na svetu
Na Japonskem bodo kmalu postavili najvišji televizijski stolp na svetu. Stal bo v bližini glavnega mesta Tokia in bo visok 650 metrov.
— Zakaj mislite, da ve.'.i nisem pričakoval?
Vodoravno: 1. naročnik blaga (tujka), 9. povezano požeto žito, 13."ošabnost, nadutost, 14. glavno mesto Latvije, 15 tovarna nogavic in trikotaže v Ljubljani, 16. največji črnogorski pesnik, avtor pesnitve »Gorski vijenac« (Petar Petrovič, 1813-1851), 18. glas trobente, 19. snov, ki sproži kemične presnove, 20. pripadnik južnoslov. naroda, 22. drug izraz za davek, 23. tuje žensko ime, 24. predmet za tolčenje, 27. znamka italijanskega kamiona (množ.), 29. pristanišče v Novi Zelandiji (vzhodna obala Južnega otoka), 30. sklopka npr. kabelska, 33. angleški filmski producent (Arthur), 34. površnik iz gladke volnene tkanine, 36. domača žival, 37. mestece v Indiji na meji med Vzhodnim Pakistanom (blizu Dacce).
1	2	3	4	5	G	7	8		9	10	11	12
13									14			
15						m m	16	17				
		ia				19						
	21				22		m		M	23		
24			;•!',' '	■>'; 1				27	2a			
29							30				31	32
33					34	35						
36					37							
Miha Klinar: Mesta, ceste" razcestja
III. DEL
205
fl krr
Torej (razmišlja Jakob) se mu ni treba i2.0^, (jr?gel kakor svoj-čas v Galiciji, ko je tiščal glavo na zaščitni grevoi r. 6a usoda ni ponesla v Rusijo in potem skozi vihar ruSiiak0 ^ ^ot voJaka boljševiške revolucije, kjer se je prvič bof£ r se mora pravi vojak, ki ne strelja v prazno in na »slepo*'a S{ enju nadrejenih boriti. »Zares, zakaj bi se bal pogledati v*ye Ce Jati v polno?« se vprašuje. Njegovo življenje tako nima i^oj ne več in morda bi bilo takole v bitki lažje pasti in umreti pred naperjenimi puškami po porazu. vj> iat,
»Zabarikadirajte vrata! Od tu nas sprj^ga   ,° samo s topništvom!«  ukazuje  praporščak Vade, a *j« ga '"^e ne uboga, pokaže na vojaka, ki mu pravijo Bohinjec' P°gleda. Toda Bohinjec noče. . (azaj
»Jaz se ne grem! Jaz hočem samo naz^in Sg ZaPor!« »Pojdi!« mu praporščak zagrozi s p^ VojaKZa. korak pomakne proti ncubogljivcu, a takoj odskoči fa^ K ki mu pravi-
b0.. > _ .s kor
jo Bohinjec, zavihti puško, kakor da ga DVz rQ£ *°Pitom. Pa ni zamahnil. Samo puška mu je P    rcn,..l, e
mu jo jc ju uh zmajal jn kdo »zpodžaeal.
izbila prava toča krogel, sam pa se je Ji : e^ omahnil istočasno s praporščakom, kakor »Mrtva sta! Oba sta mrtva!« To je Bajberlov glas. rfcHhlie »Vi?« se ozre Jakob. »Ste se opomogl1, . kakor da ne
vidi mrtvih. . f lak0u
>Kaj bo z nami?« Bajberle ne odgovori^    ovo vprašanje.
Navpično: 1. kratica za »kategorija«, 2. makedonsko kolo, 3. najvišja gora Evrope (4810 m, Alpe, dve besedi), 4. ime slov. virtuoza-violinista Ozima, 5. pladenj, podstavek, 6. število, 7. 15. in 3. črka abecede, 8. ansambel makedonskih narodnih plesov In pesmi, 9. žitorodna pokrajina med Savo in Donavo, 10. pripadnica afriške države, kjer divja državljanska vojna, 11. deli njive, 12. italijanska jed, 17. kratica za »junior«, 19. organizacija za prehrano in kmetijstvo OZN, 20. beseda sestavljenka, 21. del obleke, 22. kocina, 25. reka na Dolenjskem, 26. tuj dvordnsnik, 27. Avar, 28. malta, 30. srbski zaimek (kazalni), 31. debela palica, 32. oče, 35. avtomobilska oznaka O-julina.
tedaj Jakob opazi mrtvega prap°r v pa r lami?« skomigne Jakob z ramefllj f Padlo B^
1 •         ■ 1 1 _ 1. .1 VI. *Lr*5a —
šele
»Z nami
mislim, da je imel tale prav,«
vem! Poveljnika
voda: »Treba se je biti, biti do konca! j, ^ ^ mislim. Ne moreva več izbirati med življenjem in sl" °L samo med
tako ali tako smrtjo.« # da .
In ta hip je Jakob res videti tak, £ % ga rJe. Pripravljen sleherni trenutek umreti v brezupnem bbi K?lrrient> prav-
zaprav samo še vod zagrizeno bije
od drugih, marveč zato, ker je v tem v<jL|jlJr'ova QVrsta ljudi s podobno usodo, kakršna je Jakobova in   D^fii    . ani° t'
Ccj^'I.Pogumncjši
tako je čedalje bolj videti, še nudijo odP°'^Rli ro£adpremočjo napadalcev že obupali, odvrgli orožje in ^jiPrvi ^ c> Tisti, najbolj hrupni, so se vdali prvi in, seveda, r^-.\
da so
govorili, da avstro-ogrskega cesarstva ni več in da bodo oni poslušali samo povelja narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov, vlade nove južnoslovanskc države, ki jo priznava tudi antanta, kakor so trdili in se sklicevali na letake, ki so jih zadnje dni odmetavala antantna letala in razglašala ustanovitev nove češkoslovaške države in češkoslovaške provizorične vlade s sedežem v Parizu ter priznanje podobnih pravic južnoslovanskih narodov do takih stremljenj.
Zdaj se ti junaki najbrž svojih izjav kesajo in jih bržkone že obžalujejo, medtem ko se vod padlega praporščaka Vadcta, v katerem je bilo največ pomiloščenih upornikov ali drugih, v zaporih rekrutiranih vojakov, še vedno bije.
In prav ti, ki so bili zaprti in pomiloščeni in ki so bili priča ustrelitvam uporniških voditeljev v Judenburgu, v Muravu in Radgoni ali celo kakor na primer pomiloščeni bokeljski upornik Bajberle v Boki Kotorski, se najbolj zagrizeno branijo pred napadalci, čeprav so se jih govorice o skorajšnjem koncu Avstro-Ogrske in, seveda, tudi vojne in o uporu, če bi jih poveljstvo divizije, poslalo na bojišče, najmanj dotaknile. Še več, pri sebi so jih celo odklanjali, jih imeli za neresne in nevarne in se jezili za široko-ustno in gobezdaško junaštvo najbolj hrupnih, ki so se zdaj prvi podelali v hlače.
Tudi v tem vodu, ki se še bije, je nekaj takih. Na primer tale študent, s katerim imajo prav ta hip največje težave, čeprav je vse te dni in tudi davi, preden so padli prvi streli, imel poln gobec velikih besed o domovini in o tem, kako bo njihovo uporništvo prišlo v zgodovino in bodo zanje vedeli še pozni rodovi, j zdaj omahuje in trepeta, seje strah in zmedo, češ da je vsega konec in da se nima več smisla postavljati po robu napadalcem.
»Vdajmo se kakor drugi! Le tako si morda izprosimo milost!« je vedno bolj glasen.
»Prej bi mislil, preden si nas spravil v tole godljo!« zakriči nad njim Jakob. »Streljaj!«
»Brez smisla je! Kloniti bomo morali!«
»Streljaj!«
»Tudi drugi so se vdali!«
»Streljaj, če hočeš, da tc ne bomo mi!« je Jakob neizprosen.
»Ali ne slišiš, kaj kričijo z one strani?«
»Ne slišim!« je Jakob trmast. »Nočem slišati!«
»Nič se nam ne bo zgodilo, če se vdamo.«
»Da, samo to terjajo,« se oglašajo tudi drugi in sovražno gledajo Jakoba, kakor da jih je k uporu nahujskal on.
»Zagotavljajo nam življenje!« postaja ob teh besedah študent pogumnejši.
»Ne verjemite jim!« se oglasi Bajberle in s povzdignjenim glasom vpije, da bi jim dopovedal, kakšne bridke izkušnje so doživeli nad takimi obljubami bokeljski mornarji. »Tudi jaz sem verjel! Tudi jaz sem bil tak! Ko bi poslušali Reška! Ko bi poslušali Mata! Pa nismo! Lahko bi ušli vojni! Lahko bi bilo za nas vojne konec!« kriči odsekano in v presledkih za vsakim strelom,
ki ga sproži proti napadalcem, v katerih prav tako kakor Jakob in drugi s podobno usodo čuti svoj konec.
»Vi ste imeli ladje! Lahko bi se prebili,« mu sovražno ugovarjajo. »A mi? Kam naj se prebijemo mi?«
Res, tu ni nobenega izhoda. Obkoljeni so. Nobene špranje, niti najmanjše, skozi katero bi se bilo moč izmuzniti, ni v napadalnem obroču, ki samo čaka, kdaj bo zabarikadiranemu vodu v codroip-ski šoli pošla municija. Mimo tega so obdani z žičnimi ovirami, med katerimi so položili mine in se tako obkolili sami.
»Streljajte!« kriči Jakob.
N.'C30vo kričanje se omahljivccm zdi prcgospodovalno. »Kdo si, ki bi nam ukazoval?« se oglasijo nekateri, ki bi radi izobesili belo zastavo.
»Da, kdo si?« zavpije tudi študent.
»Kdo?« zgrabi Jakoba bes. »človek, ki so ga gobezdači kakor ti, prisilili, da se bije do konca in pade ali pa se pusti ustreliti pred zidom!«
»Tudi jaz!« podpre Jakoba Bajberle in naperi puško v študenta, a mu jo nekdo izbije.
»Za svoje riti se treseta! A drugih, ki nočemo umreti, ne vidita!« zavpije nekdo.
»Nisva samo midva taka!« vikne Jakob.
»Res je,« se oglasijo nekateri, tisti z usodo, podobno Jakobovi in Bajberlovi.
»Naj zaradi takih podclanccv padem kakor Olip v Muravu? Prijatelj mi jc bil. Iz Radovljice je bil kakor jaz. Tudi mi smo se takrat podelali pred obljubami. Z nasiljem so nas užugali. Vi ste nas spravili v tale drek! Zato se bij te z nami!«
še nekaj je takih kakor vojak, ki se je pravkar postavil ob Jakobovo in Bajbcrlovo stran.
»Vrnite mornarju (tako kličejo vojaki Bajbcrla) puško, pode-lanci!«
Toda Bajberle pobere puško sam, ne da bi mu kdo branil.
»Če se bomo tolkli, ne bomo deležni milosti!« kriči študent.
»Mi se bomo do konca!«
Toda samo pet ali šest je še takih.
»Nima smisla!«
»To bi morali vedeti v nedeljo in vse te dni! še davi je bil čas!« jim očita Jakob in strelja. »Da, še davi jc bil čas!«
Toda za očitke petorice se drugi ne zmenijo. »Mi smo za vdajo!« terjajo.
»Potem se vdajte!« zakriči Jakob in še bolj besno strelja skozi okno in prikliče s svojimi streli zopet Stroj nični ogenj nad šolo. »Nehaj streljati!«
Toda streljajo tudi Bajberle in drugi. Vojak,- doma iz Radovljice, je nova žrtev. Zrak zaudarja po krvi in smodniku. »Nehajte streljati!«
»Pobijtc nas, pa bomo nehali!« zavpije Jakob. »Nismo morilci!« se otdasi študent.
G! AS * 21 STRAN
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH
»O, da mi je priti do tvoje podobe!«
Ob novi najdbi plastične skice pesnikove hčerke Ernestine, ki jo je 1. 1894 modeliral kipar Alojz Gangl
Avtoportret Mateja Langusa (Trditev, da je to Prešeren, je bila že pred štiridesetimi leti dokončno ovržena)
Preden nadaljujem s pripovedjo, začeto pred tednom, moram popraviti manjši lapsus, ki se mi je v naglici zapisal: dr. Ivan Tavčar 1. 1905 še ni b:l župan ljubljanski (to je bil Ivan Hribar), pač pa je bil Tavčar le vodilni član odbora za postavitev Prešernovega spomenika v Ljubljani in glavni govornik ob slavnostnem odkritju (10. septembra 1905). — Spor med Ganglom in Tavčarjem pa brščas ni bil politične narave, pač pa je tičal njegov vzrok v različnosti značajev, verjetno tudi v Ganglovi živini bolezni, o kateri pa bomo spregovorili v prihodnjem poglavju.
Mimogrede, ker se pogovarjamo o Ernestini in o od-tritju pesnikovega spomenika v Ljubljani, navajam še drobno vest, ki jo je objavil »Slovenec« dne 11. septembra 1905: »Prešernova hči gospodična Ernestina Jelovšek je imela na tribuni na slavnostnem prostoru častno mesto. — Narodne dame so ji kupile obleko in ji izročile častno darilo. Včeraj popoldne so jo obiskale gospa Gabriela Preissova, češka pisateljica, gospod Jaroslav vrhlickv, vodilni češki pesnik, in gospod Zabolotskij, univerzitetni profesor iz Pe-trograda. Tudi ti so ji izročili darilo.«
Znano nam je, v kako mizernih razmerah je živela Prešernova hčerka v Ljubljani. Najprej v podstrešni sobici na šempeterskem nabrežju, zadnja leta pa v mestni ubožnici. — Kljub vsem narodnim damam in častnim darilom, je edini preživeli pesnikov otrok, že skoro popolnoma'oslepela Ernestina, končal svojo trnovo življenjsko pot kot mestni ubožec ...
Rdečica sramu nas še sedaj oblije namesto Tavčarjev in Hribarjev in drugih ljubljanskih veljakov, ko beremo tolažilne besede, ki jih je Prešeren šepetal nezakonski materi svojih otrok: »... Če bi se pa vendarle zgodilo, da bi prej umrl, preden bosta moja otroka preskrbljena, upam, da ne bosta zapu-jcena. šele po moji smrti uvidi moj narod, kaj sem storil zanj. Moja otroka ne boata siroti!« '
A Prešeinor narod le ni uvi del . . .
Nadarjeni pesnikov sin Francek je moral kot desetletni deček od lakote umreti, Ernestina pa je morala v revščini životariti celih petinsedemdeset let... j
KIPAR GANGL
Spodobi se, da spregovorimo še prijazno besedo o starem slovenskem kiparju Alojzu Ganglu, če smo že pisali o njegovi čudoviti stvaritvi — marmornem Prešernovem poprsju — in o njegovi plastični skici Erncstininega obličja.
Alojz Gangl se je rodil 1. 1859. v Metliki, umrl pa je 1. 1935. v Pragi. Izšolan v Gradcu in na Dunaju, predstavlja Gangl pravzaprav prvega slovenskega kiparja, ki je ustvarjal monumentalna dela v samostojni likovni zamisli.
Napravil je več spomenikov v bronu in kamnu (Valentin Vodnik in Valvasor v Ljubljani, alegorične plastike na današnji ljubljanski Operi, vrsto portretov in dr.), a svoje šole ni ustvaril. Živel je izvečine v tujini, tako da je moral kot osamelec stopati skozi življenje. Živel je namreč dolga leta na Dunaju, nekaj ^časa tudi v Splitu.
V domovini sta Gangla prehitela Ivan Zajec in Franc Berneker. četudi je veljal Gangl slejkoprej za dobrega kiparja svoje dobe, se vendar ni mogel nikoli vključiti v krog slovenskih umetnikov.
Pri tekmi za delo Prešernovega spomenika v Ljubljani je zmagal manj nadarjeni, četudi zelo marljiv kipar Zajec. To je bilo v času na prelomu stoletja.
L. 1918 pa se je Alojz Gangl še poslednjič spustil v boj s tekmeci. Udeležil se je razpisa za izdelavo Krekovega nagrobnika. Toda naročila za izvršitev je prejel predstavnik mladega rodu Lojze Doli-nar in ne prvak do tedaj ob-čeveljavnega klasičnega akademizma in realizma.
Ni pa bilo zatona Ganglo-ve slave krivo le novo pojmovanje kiparske umetnosti, še manj pa kako tako rado podcrtavano nerazumevanje domovine —- kriva je bila živčna bolezen, ki je Gangla izčrpavala že od I. 1892. Tega leta je moral v blaznico (Studenec pri Ljubljani), od koder ga je čez kaki dve leti rešil njegov mecen profesor Fran šuklje, tedanji državni poslanec — Ganglov dolenjski rojak. Pozneje se je zdravil tudi v Gradcu — a se je moral po kratkotrajni učiteljski službi kaj kmalu podati v pokoj. To je bilo 1. 1905.
Poslej pa vse do smrti, torej celih trideset let, je Gangl le še životaril. Umrl je daleč od očetnega doma, v daljni Pragi. Tamkaj je utrujeni in razočarani slovenski umetnik našel svoj mir...
LANGUSOV PROFIL
Za stoletnico Prešernovega rojstva je Anton Aškerc uredil posebno številko Ljubljanskega zvona (številka 12 1. 1900), ki je naslovljena kot Prešernov album, objavila obilico zanimivega gradiva s prešernoslovskega področja.
Aškerc je med drugim objavil v tem »albumu« tudi sliko, ki je pomenjala nevarnost za oblikovalce Prešernove glave. V njem je namreč ludi reprodukcija moškega portreta iz Langusove skicir-ke, ki so ga nepremišljeno proglasili za avtentično podobo pesnika Prešerna, medtem ko gre ža Langusov avtoportret.« To so besede našega prvega prešernoslovca doktorja Franceta Kidriča.
Zanimivo je, kako jc sploh prišlo do te pomote. Langu-sovo skicirko je več let hranila Strahlova rodbina v Škofji Loki. (Pozneje je zvezek prešel v last Narodne galerije). Ko je Aškerc podobo reproduciral, je dal pod njo natisniti: »Prešeren. Narisal Matevž Langus«. V uvodu pa jc pojasnil: »Pod glavo Prešernovo (v skicirki) sicer ni zapisano, da je to Prešeren, ali vsak kdor vidi to sliko, poreče na prvi pogled, da to ne more biti nihče drug, nego Prešeren, s katerim je bil Langus dober prijatelj. — Prešernova hči, Ludvik Ravnikar, ki je S Prešernom kot dijak občeval, potem 68-letni Martin Jelovšek, brat Ane Jelovško-ve, dalje profesor Fran Leveč ter profesor Ivan Šubic so se izrekli, da je ta slika brez velikega dvoma Prešernov portret v profilu.«
Doktor Kidrič pravi k temu Aškerčevemu pojasnilu, da priče sicer niso slabe, če odštejemo Erncstino, ki ji je bilo ob očetovi smrti šele sedem let. Ludvik Ravnikar je v letih 1843 do' 1846 res občeval s Prešernom. Martin Jelovšek je bil sedem let star, ko je začel Prešeren 1. 1939 zaradi njegove sestre hoditi v hišo, a je prinašal pesniku tudi sestrina pisma.
Na vse to doktor Kidrič vzklikne: »In vendar so vse Aškerčeve priče le dokaz, kako težko je dolgo vrsto let ohraniti v spominu fiziogo-nomije ljudi, pa naj so ti bili ljudje, katerih lik je treba rekonstruirati, v mladosti še tako dragi!«
Potem pripoveduje doktor Kidrič, kako je s prijatelji proučeval to Langusovo pro-filno risbo na razstavi slovenskega portreta, ki je bila 1. 1925 v ljubljanski Narodni galeriji. Ugotovili so soglasno, da to ne more bita Prešeren, kajti potem bi bil
Prešeren tudi Langusov avtoportret iz poznejše dobe (slikar pred platnom, s čopičem v roki). Kajti tudi na tej sliki so vse značilnosti obraza in frizure kot na profilski skici!
In še zadnji Kidričev dokaz: Danes (t. j. bilo 1. 1935. — opomba Č. Z.) sem bolj kot kdaj koli prepričan, da v Languscvi skicirki ni Prešerna. Skicirka je iz dobe sli-karievega bivanja v Italiji (182!—1823). če bi imel Langus Prešerna v skicirki, bi se bil pač nanj pozval, ko so ga vabili k pesnikovi smrtni postelji, ko so nanj
zabavljali in proglašali Gol> I densteinov poskus za edino I kolikor toliko avtentično podobo ranjkega pesnika!«
Pričakovanje, da bodo slo- I venski   umetniki upoštevali to ugotovitev strokovnjakov, se ni uresničilo. Ki-ar Dra- I go Hacin je napravil 1. 1906 i reliefno Prešernovo sliko po | Langusovem    profilu.    Tudi i slikarja — grafika Miha Ma-leš (1. 1922) in Gabriel Justin (1. 1938) sta napravila svoja lesoreza po slovitem Langusovem   profilu.   — Seveda umetniki so svobodni, delajo po svoji volji in svojem navdihu. Tu ni kaj reči, kajti v umetnosti, posebno v likovni, se stvari ne dajo urejati z  družbenimi   dogovori. — Druga stvar je umetnikova volja poglobiti se v vso dostopno dokumentacijo in literaturo, ki mora biti oblikovalcu zares trdna opora.
Zato mi je nerazumljiva odločitev Prešernovega gledališča v Kranju, ki je na naslovno stran svojega gledališkega lista dalo natisniti poleg Cankarjeve še Langusovo glavo v profilu s tekstom, Langus, Skica, proglašena 1900 za Prešerna.
5UBUTA — i. marca 1969
Prav bi bilo, če bi likovni umetniki naposled upoštevali Kidričeve ugotovitve. ERNESTIJMIN GROB
Sprva so mi lile v pero le misli na najdbo plastične upodobitve Prešernove hčere. Zdaj pa me je vprav nenamerno naključje prisililo, da spregovorim še o njenem grobu v Kranju. Da, v Kranju!
To poudarjam zato, ker je na eni od kranjskih šol neka tovarišica zatrjevala, da je Prešernova hčerka Ernestina pokopana v Ljubljani. »Ni res,« je vzkliknil deček iz klopi, »saj jo je moj očka z avtom v Kranj pripeljal.« Deček je bil otrok mojega prijatelja, ki mi je res pomagal prepeljati Ernestinine koščice v Kranj. Zakopali smo nato borne ostanke pesnikovega nesrečnega otroka v Prešernovem gaju v neposredni bližini očetovega groba ... Tudi nagrobnik smo preselili iz Ljubljane v Kranj.
To smo opravili dne 14. julija 1967 ob 11. uri dopoldne. Prisostvovala je tihi slovesnosti le manjša skupina slavistov — prešernoslovcev in nekateri še živeči Ernestinini osebni znanci.
O tem je bolj podrobno pisalo v »Glasu« z dne 26. julija 1967. I
Zakaj zdaj spet ta informacija?
Vse kaže, da je potrebna. V Kranju pač ne smemo v teh stvareh ostati tako nevedni. Ost ni naperjena v nikogar.
Toda v Kranju, ki mu radi pravimo tudi Prešernovo mesto, si nikakor ne smemo do pustiti, da bi karkoli v zvezi s Prešernovim imenom prezrli ali celo ne bi vedeli. • • Črtomir Zoreč
S ŠOLSKIH KLOPI
i 9
Lojze Zupane: •
! Velebabin | i     sin 1
Prvo mesto na šolski maškaradi
Nekoč v starih časih je v lubniških hostah živela divja žena veleba-ba, žena lubniškega velikana, ki je imela sina potepina. Ta je namreč materi rad ušel v dolino. Bil je pač otrok kakor vsi drugi otroci, rastel je pa seveda hitreje, ker je tudi sedemkrat več pojedel in popil kot kmečki otrok. Ker ni znal govoriti, si je pomagal kar z rokami, da je sporočil, kaj bi rad.
Ta potepin pa se je nekega dne, ko je samši taval po lubniški hosti, izgubil in zašel v Sotesko pod Lubnikom, kjer je ob bistri Selšoici stal star mlin. Prišel je v mlin in z rokami pokazal mlinarju, da je lačen. Mlinar je najdenca od vedel v hišo k ženi in ji velel, naj ga nasiti. Mlinarica je brž skuhala ajdove žgance in zavrela mleko, nato pa polno latvo žgancev in poln molznjak mleka postavila na mizo ter poklicala še svojih sedem o-trok, misleč, da bo hrane za vse otroke več ko preveč. Ali ko so mlinaričini otroci hoteli z žlicami zajemati iz sklede, je naj-denec zarenčal ko razdražen medved in ni nikogar pustil jesti iz skupne sklede, dokler ni vseh žgancev in vsega mleka sam pospravil. Mlinarica se je od začudenja kar križala in stekla v mlin ter povedala možu, kakšen poje-duh je najdenec. »To lakoto bom nagnala iz hiše!« se je jezila; mlinar pa je bil dobrega srca in je rekel: »Kjer je mojih sedem otrok, naj je še najdenec. Zares je počasne Pameti, a ko bo odrastel, mi bo služil za hlapca.
Tako je velebabin sin ostal v mlinu, se igral z mlinarjevimi otroki in se lovil ter podil okrog mlina. Vrnil pa se ni k materi, ker je zgrešil pravo gozdno pot do nje. Rasel je iz dneva v dan in še Prej ko v enem letu prerasel mlinarjeve otroke ter postal takšen hrust, da mu je mlinarica morala sešiti hlače, ki so bile tolikšne, da bi vanje lahko stresel sedem mernikov zrnja. Mlinarjevi o-troci so ostali še majhna, nebogljena deca, on pa je mlinarju že služil za hlapca. Dvigal je težke vreče
zrnja in jih s kmečkih voz prenašal v mlin ter vreče izprazn jeval, ko je zrnje stresal v grot. Gospodar ga je nekoč pohvalil, češ da je priden in močan delavec. Ko pa mu jc v znak prijateljstva podal roko, jo je hlapčon tako stisnil, da mlinar štirinajst dni ni mogel delati . . .
V mlin je prišel po moko skopuški kmet iz Selške doline. Zdelo se mu je, da mlinar jemlje za mletvino prevelike merice, zato je pričel sitnariti in se prepirati s hlapcem. Ta pa je iz bližnjega kozolca potegnil letvo ter z njo navalil na kmeta, da bi ga bil najbrž ubil, če ga ne bi rešil mlinar. Spet drugi je naložil na voz preveč vreč moke, da ga konji niso in niso mogli premakniti z mesta. Tedaj je velebabin sin počepnil pod voz in premaknil loj trn ik s konjem vred.
A mlinarjev hlapec je bil tudi nagajivec. Nekemu kmetu iz Selc je nekega meglenega dne, ko se zaradi megle ni videlo pedenj pred nosom, zaobrnil voz z dvema konjema vred tako, da je počepnil podenj ter ga zaokrenil. Tako je Selčan pripeljal voz v škofjo Loko namesto v Selca . . .
Bil je zimski dan, ko je mlinar naročil hlapcu, naj pred voz z rebrnicami vpreže dva vola in pripelje iz lubniške hoste bukove krije, da jih bosta na dvorišču razžagala in napravila drva. Velebabin sin je zares odpeljal voz z volmi v hosto; a ko je nanj nakladal velikanske knlje, ga je zagledala vele-baba. Tako se je razveselila, da je našla sina, kakor že dolgo ne! Obema voloma je na vsak rog nataknila polno mošnjo zlatnikov, ki jih je izbrskala med razvalinami zakletega Starega gradu . . .
Tako je velebaba obdarovala mlinarja in njegovo ženo, ker sta ji vzredila sina potepina.
Lahko si mislite, kako sta bila mlinar in mlinarica vesela, ko sta se pred mlin v Soteski sama vrnila vola s polno naloženim vozom krljcv in s štirimi mošnjami zlatnikov na rogovih!
Prišel je pust, dan veselja in smeha. Tudi pri nas na šoli smo se pripravljali na ta dan. Že teden dni prej nam je dala tovarišica nasvete za maske. Povedala nam je, da bodo najboljše maske nagradili, še z večjim veseljem smo se lotili dela.
Kmalu jc prišel težko pričakovani dan. Ob pol štirih
popoldne smo se zbrali v šoli | ter  se napravili.  Bila sem pujsek, kuharček s kuharsko i kapo na glavi. Na kapi je bil | lonec z napisom: »Za pusta polni lonec«. Nekateri dečki so bili gusarji. Tudi deklice so bile lepo napravljene. Potem smo šli v telovadnico. Zdaj je prišel težko pričakovani   trenutek   — podelitev
Kadar zmanjka elektrike
Kadar  zmanjka  elektrike, I je vse narobe. Lepa melodi- j ja   v   radiu   utihne, pralni stroj se ustavi, vsa hiša postane temačna in mrka.
Nekega nedeljskega jutra smo se pripravljali na praznovanje. Bil sem prvi na nogah. Sestra je bila, kot vedno, zadnja. Da bi mi čas hitreje minul, sem začel navijati plošče. Mamica je v kuhinji pogledovala v pečico, če so slaščice že pečene, oči je gledal televizijski spored, sestra pa si je s sušil-cem sušila lase. Neenkrat se je moja plošča nehala vrteti, iz zvočnika ni bilo slišati niti hreščanja več. Oče je zaman  gledal  v televizijski
zaslon, ki je ugasnil. Sestra je nervozno potipala še mokre lase in zmajala z glavo. Mamica je zaskrbljeno zrla v pečico. Pecivo še ni bilo pečeno. Vsem je postalo jasno, da jc zmanjkalo elektrike.
Na praznovanje smo prišli z zamudo. Sestra se je kisla držala, ker ni imela zaželene pričeske. Tudi mamica je bila slabe volje, saj pecivo ni bilo tako dobro kot ponavadi. Oči pa si je belil glavo, kako se je končal film, ki ga je gledal po televiziji.
Igor Zgonc,
4. a razred
os. š. Lucijan Seljak, Kranj
1M»
■in«HHi»io>n«i»HiiHUruHHnHinHniiiiiiiiiiniinimiliinK».
■ IIHUtfllM IIIIHtMHIlilHHIIIUIHIHIIIIIimillUHIMIIIIIIHHailllHUI
Tekmovanje za Prešernovo bralno značko
I©©©©! \
©•••©©©©©©•©©••t©©*©®©«®®«
8. februar, dan Prešernove smrti, vsako leto počastimo s tekmovanjem za Prešernove bralne značke. Na ta dan se spominjamo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Že celo prvo polletje smo brali čtivo ter si v posebne zvezke zapisovali podatke o pisateljih in posamezne odlomke iz prebranih knjig.
Tekmovanje je bilo v petek. Drugo šolsko uro smo odšli v kino dvorano, kjer smo imeli spraševanje. Spraševanju je prisostvovala tudi tovarišica ravnateljica. Vsi smo lepo pozdravili, nato pa je naša tovarišica začela spraševati. Ko je prišla vrsta name, sem prebral dva odstavka iz knjige Mule. Potem me je tovarišica vprašala nekaj o pisatelju Tone-
Kako poie škrjanček
škrjanček poje nad vodo, oj poje> poje prav lepo. Da, to je škrjanček, ta lepi poljski ptič. »Oj, lepa je dežela vašai a mnogo lepša še je naša,« tako nam je zapel, škrjanček ves vesel. Škrjanček dviga se v nebo, in poje, poje prav lepo. In pel še vedno bo tako, dokler jesen prišla ne b&.
Stane Zelič,
4. b razred
os, š. Trata
tu Seliškarju, na koncu pa sem povedal še pesem O, Vrba.
Spraševanje je trajalo dve uri, Na koncu nam je tovarišica ravnateljica čestitala, ker smo lepo znali. Nato smo se vrnili v razred.
Juvencij Levovnik,
4. a razred
os. š. dr. France Prešeren, Kranj
nagrad. Kako smo bili presenečeni, ko je naš razred osvojil prvo mesto! Odkrita lahko povem, da tega ni nihče pričakoval. Kasneje smo se zvrstili v sprevod. Odšli smo na železniško1 postajo Škofja Loka in od tam nazaj proti šoli. Nato pa je vsak pohitel na svoj dom.
Doma sem z veseljem povedala mami, da smo dosegli prvo mesto. Tako smo preživeli pust — dan smeha in veselja.
Maruška Jugovic, 4. a razred os. š. Trata
Šah
Sicilijanska obramba
Sicilijanska obramba ah' na kratko sicilijanka je danes ena najpogosteje igranih otvoritev na turnirjih. V njej pride do zelo zapletenih položajev z obojestranskimi možnostmi. Take partije se zelo redko končajo z remijem. Beli prevladuje v centru in na kraljevem krilu, črni pa skuša priti do proti-igre na daminem krilu. Oglejte si tako imenovano ševe-niško varianto:
c7 — c5 Sb8 — c6 c5 : d4 Sg8 — f6 d7 — d6 e7 — eo e3       Lf8 — e7 0 — 0 a7 — a6 Lc8 — d7 Ta8 — c8 b7 — b5
1. e2 — e4
2. Sgl — f3
3. d2 - d4
4. Sf3 : d4
5. Sbl — c3
6. Lfl — e2
7. — Lcl —
8. 0 — 0
9. f2 — f4
10. Kgl — hI
11. Ddl — el
12. Tal — dl
13. a2 — a3
Dogodek v Crngrobu
za razpis »Da bi bili svobodni«
Nekega zimskega dne, leta 1943 se je proti Crngrobu po-mikala četa partizanov. Videl jih je neki izdajalec in to javil žandarjem v Žabnico. še isti dan je bila hajka. Bilo je v nedeljo. Sneg je segal do kolen. Partizani so se umaknili v Planico. Nemci jih niso mogli najti. Obkolili so Crngrob. Tik pred tem je prišel iz Planice domov očetov bratranec Vinko, ki je obiskal brata Franca. Bil je partizan. Nemci so opazili njegovo sled. Prišli so v hišo in vso preiskali. Vinko je sedel v izbi za mizo. Nemcem se ni zdel sumljiv, če bi prišel samo petnajst minut kasneje, bi se znašel ravno pred nemškimi puškami. Tako pa je bil rešen.
Nemci so staremu očetu odnesli nekaj mesa in klobas, ki so jih našii med preiskavo, skrite v skrinji pod slamo.
Ko so Nemci odhajali v dolino mimo hiše, je moj oče videl, eden od njih nosi dve puški. To se mu je zdelo čudno. Kmalu pa se je zvedelo, da so ujeli pet terencev. Omanovega Franca iz sosednje vas; in neko nepoznano partizanko so ustrelili. Ostali trije borci so pobegnili.
Nemci so pred odhodom iz vasi povedali, da bi požgali celo vas, če bi padel le en sam strel iz partizanske puške. Vaščani Crngroba so bili pametnim partizanom hvaležni, kei niso streljali.
O tem dogodku mi je pravil oče. Zelo me je presunilo. Zato želim, da ne bi nikoli doživela vojnih grozot.
Francka Porenta, 3.c razred os. š. Trata
GLAS # 26. STRAN
DRUŽINSKI POMENKI
SOBOTA — 1. marca 1969
Vredno premisleka
O) Zima še vedno traja, čeprav smo že mislili, da je po njej. Za sedaj zasledimo pomlad samo šele v modnih. Časopisih. Malo prezgodaj je že misliti na pomladansko garderobo, vendar pa ni odveč, če pogledate po trgovinah Z blagom, kjer so prav sedaj večje razprodaje. Nikoli ni odveč kak kos lažjega volnenega blaga — morda vam bo prišel prav za obleko s kratkimi rokavi za prve sončne dni.
O Med je pravi eliksir mladosti in lepote. Razen tega j« zelo kaloričen in lahko prebavljiv. Kadar ni pri roki vazelina za spokane ustnice, jih namažite z medom, učinek bo isti.
6) Se že kaj bojite spomladanske utrujenosti? Pojavila se bo prav gotovo, zaradi pomanjkanja železa in vitaminov. Suho sadje ima veliko železa, zato raje otrokom kupite dateljnov in suhih fig namesto bonbonov.
llllll!:ill!!ll!:n::i:!ns:ii!!l!!nilII!!ll!l!iII!l!!!l!l!!l!!IIU!!H!l!ill!ll!!!lll!ll!!illl!!!!H;!l!!l!!i:!!ll1ll!£
23 - ZZ
Piše dr. Ivan Hribernik
Zdra L/lfenje razjed
Kaj lahko bolnik sam stori, da bi preprečil nastanek razjede oziroma kaj storiti, ko je rana že nastala? Predvsem je treba preprečiti, da bi kri zastajala v razširjenih žilah in pritiskala na razbeljeno mesto-razjedo. Preprečujemo tako, da ležemo v posteljo in bolno nogo namestimo na eno ali dve blazini. Blazino zaščitimo s polivinilom in na rano ali boleče mesto dajemo hladne obloge iz 3-odstotne borove vode. cisto krpo (oprano in prelikano) štirikrat do šestkrat zložimo, (še boljše je 1 meter sterilne gaze) in namočimo v 3-od-stotno borovo vodo (ali pa 1 kos Burovvih tablet razstopimo v enem litru hladne vode). S temeljito umitimi rokami (z milom) namočimo gazo aH zloženo krpo v to razsto-pino in položimo na rano ali boleče mesto. Preden se obloga, posuši, to je čez kako uro, z isto razstopi-no polijemo oblogo, ne da bi jo odstranili z noge. Če vsakokrat odlepimo oblogo, rano po nepotrebnem dražimo in jo znova odpiramo.
Najpogostejše napake pri tem postopku:
1. nepravilno nameščene blazine (glej skico)
2. čez oblogo ovit polivinil, tako da se rana »duši«
3. pretanka obloga (le enojna ali dvojna plast tkanine)
4. na nogi naložen kup posteljnine. (Obloga mora rano hladiti, saj moramo vneto mesto »gasiti«, ne pa, da ga s prevleko toploto in pokrivanjem še »vžigamo«)
5. uporabljanje različnih »žavb«. (Mazanje s »preizkušenimi« mažami bi odsvetoval. Le čez noč lahko na sterilno gazo na tanko namažemo 3-odstot-no borovo mazilo in nekajkrat ovijemo s povojem. (Borovo mazilo kot tudi vodo se lahko kupi brez receptov v lekarni ali drogeriji).
Najbolje pa je, če se že takoj ob prvih težavah obrnemo na zdravnika ali pa ga, če je rana zelo velika in nastopijo hude bolečine, povišana temperatura ali celo krvavitve, pokličemo na dom.
Zdravnik bo iz celega arzenala zdravil od tekočih pudrov, hladilnih mazil, široko spektralnih mazil s kortizonom ali brez njega, raznih past ter praškov izbral primerno sredstvo. Pri posebno trdovratnih primerih bo uporabil cinkov naiep in mavčni zavoj. Razen tega poznamo še zdravila, ki jih jemljemo zaradi rane: vitamine (A, C) in zdravila proti rasti glivic, ki se v rani rade naselijo.
Če se po obkladkih vname manjša ali celo večja površina kože, je treba z oblogami takoj prenehati. Zelo pogosto praškov izbral primerno pa preobčutljivost pacienta na razstopino.
Zdravljenje postane včasih tako zamotano, da se mora zdravnik posvetovati s specialistom za kožne bolezni aH pa mora pacient celo T bolnišnico. Zato si velja zapomniti, da takih obolenj ne zdravimo sami, pač pa čimprej poiščimo zdravnika.
je tudi
priprava
m
Za mlade dolgonoge šolarke bo najprimernejše oblačilo za pomladne dni nagubano krilo, sedaj spet v modni milosti in nikoli pozabljeni čez boke segajoči blazerjl. Le da imajo letos našite velike žepe.
Če Je v družini bolnik, ki mora uživati dietno hrano, ni važna samo izbira živil, pač pa tudi sama priprava hrane. Marsikatero živilo lahko zaradi nepravilne priprave postane težko prebavljivo, čeprav živilo samo ustreza dietnim predpisom.
Za bolnike navadno meso kuhamo, ker je tako najlaže prebavljivo, če pa mu že ponudimo pečenko, ne sme biti zelo zapečena. Najbolje je, če zunanjo skorjo na pečenki obrežemo. Zrezkom prili-vamo vode, da se ne zapečejo preveč. Pri perutnini pa olupimo zapečeno skorjo, preden jo ponudimo.
Za bolnika ne pripravljamo jedi, ki jih cvremo v veliki količini maščobe. Panirano meso pa lahko olupimo. Bolniku prav tako ne bomo kuhali pikantnih omak ali mu jed polivali s sokom pečenke. V zelenjavne prikuhe, enolončnice in juhe pa lahko doli jemo nekoliko mleka ali smetane, da jed ni tako pikantna.
Dobro je, če vemo, da je pečeno jajce najteže prebavljivo. Bolniku ga ponudimo mehko ali trdo kuhano ali kar surovo z limono in sladkorjem. Zelenjavo za bolnika navadno kuhamo dO mehkega in jo nato, da je laže prebavljiva, na drobno zrežemo aH še bolje zmešamo v mešalcu. Zelenjavo radi zabelimo s prežganjem, ki pa bolniku škoduje. Napraviti moramo bešamel (z mlekom in nenrržono moko) aH pa podmet. Jed zabelimo in zgaallmo tudi tako, da za oreh masla povaljamo v moki, malo ugnetemo in s;usti-rno v jed. Krompir borno kuhaU v kosih aH pripravljali kot pire.
Kruh za dietno prehrano naj bo vsaj dan star. Ocvrta testa kot so bobi in podobno
Nepravilna lega noge in nepravilno pcdiolena bla/ina.
Pravilno z blazino podložena noga. Lahko uporabimo dve blazini.
Storite še ta teden
9 Se bojite gripe? Menda nas bo obiskala sredi tega meseca, če se niste cepili, potem je dobro narediti kaj za odpornejši organizem. Otroci prav gotovo dobe pomaranče in limone, odrasli pa na to sadje, bogato C vitamina, kar pozabimo, kot bi bili vitamini samo za otroke. Kupite vsem odraslim članom družine škatlico C vitamina (okoli 3 N din) in pojejte po dve do štiri tablete na dan.
© Razveselite ta teden svoje stare starše 8 kako malenkostjo, morda samo s prijaznim pismom, če so daleč. Stari ljudje so bolj potrebni veselja kot mladi.
9) Vrzite skozi okno grdo navado, da je za doma dobra kakršna koli obleka. Zakaj povaljan pulover, staro oguljeno krilo, ko pa ni za to nobenega vzroka. Priznajte, da je to zaradi lagodnosti in ne morda zato, ker ne bi imeli ničesar boljšega. Nič bolj ne bi bili revni, če bi obledelo obleko vrgli proč. Te vrste zanemarjanje zunanjega videza so znaki staranja.
• Ne preživljajte lepe zimske nedelje na toplem ob televizorju, pač pa Jo enkrat za spremembo »presankajte«. Tudi če bo samo pol ure, bo bolje kot nič. t
so prav tako težko prebavljivi hi bi se Jih moral bolnik izogibati.
na•••••••••••••••••<
g Marta svetuje
g Anica — Kranj: Marca
Sse nameravam poročiti. Svetujte   mi,   kako naj
0 bom oblečena ta dan. Ra-
• da bi kupila blago za plašč
• in obleko. Kakšnega kro-
• ja in barve naj bo vse J skupaj? In kakšno barvo & čevljev in torbice naj no-
• sim poleg. — Imam svet-q lo kostanjeve lase in sivo ® zelene oči. Visoka sem g 158 cm in 60 kg težka.
® Marta odgovarja: Upa-
• mo, da bo naš nasvet ša 2 pravočasen, že sami ste 0 pravilno izbrali za ta dan
• plašč in obleko. Kupite 9 kvalitetno blago v zeleni © barvi, vendar v svetlih to-g nih, ti so sedaj tudi naj-© bolj moderni. Svetle barva ® so tudi primerne za po-0 roko. Glede na barvo las JU in  ooi bi vam svetovali
Stirkizno barvo. Obleka iz
^ I istega blaga naj  bo kar
0 najbolj    enostavna, na
• hrbtu naj se zapenja z za-2 drgo in naj ima dolge ro-$ kave. Zravon lahko nesi-0* te kake zelo lepe perle. O Plašč je narisan. Tako ob-^| leka kot plašč imata la-0 hko princes linijo. Plašč 9 krasijo le zobčasti šivi.
q Rokavice   morajo biti
i* bde,  čevlji in tor lica v
H drap barvi, če bo plašč
© zelo svetle barve in v rja-
8 vi barvi, če boste izbrali
0 nekoliko temnejše blago.
• 2el;mo, da bi se tako ob-© lečemi dobro počutili, in 5> seveda — čestitamo.
za pozorno darilo
ali pogostitev
NEDELJA — 2. marca
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 uri ter ra-dijskl dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. urj ter radijski dnevnik ob 1930 uri.
SOBOTA — 1. marca
8.08 Glasbena matineja — 8-55 Radijska šola '/a nižjo stoLnjo — 9.25 Čez travnike Zelene — 9.50 Naš avtostop 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Možičok — ba-ktna pantomima — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 "esnri jugoslovanskih narodov — 13.30 Priporočajo vam *- 14.05 Glasbena pravljica — ]4.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas *"* 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pojeta zbora iz Straži-pri Kranju in zbor iz Polzele — 18.00 Aktualnosti |!°nia in po svetu — 18.15 v«ako soboto Top-pops 11 — 18 50 S knjižnega trga — ™M Lahko noč, otroci — J9.I5 Minute s pevko Alenko nnterič — 19.25 Pet minut *a EP — 20.00 Spoznavajmo *!vet in domovino — 21.30 I?.
'■ 'izteke radia Koper — 22.15 yddaja za naše izseljence — ^■05 S pesmijo in plesom v 11 °vi teden
liniji program
lf«Q5 V soboto popoldne z zapovedovalko Ajdo Lisjak r~ 1500 Zvoki s tekočega tra-Ku — 20.05 Po:a našega go-l'-Odarstva — 20.15 Minute s J'iniCfemčnim orkestrom RTV Hubljana — 20.30 Okno v fv« —.20.45 Melodije za so-JOfag večer _ 21.20 Onemi
Jgacert — 22 30 Tema iz variacije — 0J.05 Iz slov.nske ^c-zjje
Iz<Jaja in tiska ČP »Go re"jskl tisk« Kranj, Ko r»Ska cesta 8. - Nardov Uredništva In uprave lista: Toranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči ne) - Tek. račun pri SDK ? Kranju 515 1-135. - Te "jfoni: redakcija 21835 *S60; uprava lista, ma ,0o8lasna in naročniška s,uiba 22 152 - Narečni-Jja: letna ?2, polletna 16 N J/P' cena za eno številko ?,5° N din. Mali oglasi: ^secla 1 \ din, naročniki JWJo 10 »o popusta. Ne £|acanih  oglasov   ne ob
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Z novimi ansambli domače glasbe — 13.30 Nedeljska reportaž* — 13.50 V ritmu tanga — 14.05 Glasba ne pozna meja — 14.45 Humoreska tega tedna 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert — 17.30 Radijska igra 18.25 Roncalli in Verdi — 19.00 Lahko moč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nukturno — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov
I. SPOMLADANSKI SEJEM
V KRAJNI JU od 12 do 21. IV. 1969
Dnni program
9.35 Igramo kar ste izbrali 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.45 Odmevi z gora — 15.03 Ariadna na Naksosu — opera 17.15 Podobe za klavir — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 Športni dogodtki dneva 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Zbor Rogerja VVagnerja in simfonični orkester CapitOl — 22.00 Interpreti tega tedna — — 00.05 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK — 3. marca
8.08 Gla-bena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — ! 9.10 Cicibanov svet in Pesmi- i ca za najm'ajšc — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Mariy Gold — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12 00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski spored Beethovna — 12.30 Kmetjski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet m'nut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna bamka in hra- ( nilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 16.00 I
Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz oper — 18.00 Aktu alnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jaza — 23.05 Literarni i nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe
Drugi program
14.05 V ritmu današnjih dni 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Svet in mi — 20.45 Glasbene slike iz Italije — 2120 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih 00.05 Iz slovenske poezije
TOREK — 4. marca
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 925 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Poje supranistka Leontyno Priče 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasb:ni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 17.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci 19.15 Minute s pevcem Sta-netom Mancinijem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.45 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana
Drugi program
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 22.20 Koncertanti na naših odrih — 00.05 Iz slovenske poezije
SREDA — 5. marca
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol 9.30 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Novi posnetki ansambla Tončke Maroltove — 10.00 Danes dopoldne — 10.15" Pri vas .doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Le Cid — baletna glasba — 1210 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I
14.35 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši umetniki igrajo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 1925 Pet minut za EP — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jaza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov
Drugi program
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne Skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 2030 Mednarodna radijska univerza — 20.45 V | plesnem koraku — 2120 \ Bachove sonate za violino — 2L55 Pulcinolla — suita za mali orkester — 2220 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije
ČETRTEK — 6. marca
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotka za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Prizor iz opere Krst pri Savici — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 14.55 Pet minut za EP — 15.00 Dogodki in odmevi — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital tenorista Ludvika Ličerja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.15 Iz naših studiov 1-8.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Laliko noč, otroci — 19.15 Minule s pevko Metko Stok — 1925 •Pet minut za EP — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.C0 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno-glas-boni večer — 23.0) L:terarni nokturno — 23.15 Lahko noe z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe
Drugi program
14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 V tričetrtinskem taktu z velikimi orkestri — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Scnatina, sc-renada in divcrlimento — 23.50 Divertimento za piha'ni trio — 00.05 Iz slovenske poezije
WH1SKY
REMY MARTIN
COGNAC
HINE
COGNAC
uvaža in dobavlja:
InLaJREHRANA
ekport — import Ljubljana
PETEK — 7. marca
8.08 Glasbena matineja s hrvatsko in srbsko glasbo — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turis Ični napotki za tuje goste — 12.10 Pianist Janez Lovše — 12.-0 Kmetijski nasveti — 12.40 čes polja in potoke — 13 30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke g'asbe — 1430 Pet minut za EP — 14 35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hraniln ca Ljubljana — 15 00 Dogedki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih kri/.potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Roblčem — 19.25 Pet minut za EP — 20.0) Naši amaterski zbori tekmujejo — 20.30 Izbrana dela Le-oša Janačka — 2130 Oddaja o morju in pomorščak i h — 22.15 Honegger in Martinu —• 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s p-iljub je-nimi pevci zabavne glasbe
Drugi program
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Ladijska igra — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.05 Lovro Matačič v Pragi 00.05 Iz slovenske poezije
S
Vinotoč Primskovo ji
je odprt neprekinjeno od 8. do 20. ure dnevno, tudi ob nedeljah, razen zadnje nedelje v mesecu.
ENTRAL
KRANJ
SOBOTA — 1. marca
9.35 T V v šoli (RTV Za-greb) — 13.30 Svetovno drsalno prvenstvo v Coloradu (Evrovizija) — 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine B Norveška : NDR (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.15 S kamero po svetu, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb. — 21.35 Vojeck — serijski film, 22.20 Svetovno hokejs&o prvenstvo Romunija : ZRN, 22*50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Mladinska igra, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
NEDELJA — 2. marca
9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Po domače s Koroškim akademskim oktetom in ansamblom Donko ško-berne (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja, 10.50 Daktari — serijski film, 11.40 TV kažipot, 12.55 Šahovski komentar, Labodji spev — konec serijskega filma Saga o Forsvtih, 15.15 Polet vesoljske Jadje (RTV Ljubljana) — 15.35 Del košarkarske tekme (RTV Zagreb) — 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo B skupina Jugoslavija : Italija, 18.15 Ukradeni balon — češki film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) - 20.35 Samci — humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 športni pregled (JRT), 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd)
Drugi spored:
20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK — 3. marca
9.35 TV v šoli, 10.30 Ru-ščina (RTV Zagreb) — 11.OD Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.35 TV v šoli, 15.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.00 Angleščina (RTV Beograd) — 16.30 Svetovno drsalno prvenstvo — posnetek s tekmovanja plesnih parov, 17.35 Švedska otroška oddaja, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna oddaja, 18.30 Transport ponesrečenca v izjemnih primerih (RTV Ljubljana) — 18.50 Vrnitev jazza (RTV Beograd)
— 19.18 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik in polet vesoljske ladje, 20.30 Svetovno hokejsko prvenstvo tekma Jugoslavija : Avstrija, 22.30 Nastop ansambla Mladi levi, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 T V novice (RTV Beograd) - 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet, 18.20 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 18.50 Vrnitev jazza (RTV Beograd)
— 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V
TOREK — 4. marca
9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — LJ.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.15 Svetovno drsalno prvenstvo — posnetek revije, 17.45 Risanka, 18.00 Kurir Gregec, 18.20 Nastop ansambla Moj mira Šepeta s pevci, 18.50 Po sledeh napredka, 19.15 Cikcak, 19.30 Svetovno hokejsko prvenstvo tekma ZRN : NDR, 20.00 TV dnevnik in polet vesoljske ladje, 20.30 Nadaljevanje hokejskega prvenstva, 21.35 TV film, 22.25 TV poročila (RTV Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 Poročila, 17.30 Tedenska kronika, 17.45 Risanke (RTV Zagreb) — 18.00 Kurir Gregec (RTV Ljubljana) — 18.20 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Turizem, 19.45 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V
SREDA — 5. marca
9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled, 17.45 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.30 Pisani trak, 18.45 Skrivnosti narave — serijski film, 19.15 Stališča slovenskih komunistov ob tezah CK ZKS o kulturi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 20.35 Niti našega življenja, 21.35 Posnetek nogometne tekme Rapid : Manchester, 22.20 Svetovno hokejsko prvenstvo tekma Jugoslavija : Poljska, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) -- 17.45 Oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.30 Po Aziji (R,TV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.25 Rezerviran čas, 20.15 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
ČIeTRTEK — 6. marca
9.35 TV v še®, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) - 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.45 Humoreska (RTV Beograd) - 19.45 Cik-
cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Svetovno hokejsko prvenstvo tekma Jugoslavija : Romunija, 22.30 VVojeck — serijski film, 23.20 Poročila in polet vesoljske ladje (RTV Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled   (RTV Beograd)
— 18.15 Narodna glasba (RTV Skopje) — 1&.45 Humoreska (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
PETEK — 7. marca
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 Daktari — serijski film (RTV Ljubljana)
— 18.15 Pesem in vojaki, 18.35 Poje zbor Bratje Baruh (RTV Beograd) — 18.40 Portret dr. Marje Borštnikove, 19.00 Svet na zaslonu, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Rezerviran čas za fMm ali quiz, 22.00 Bela jutra — reportaža, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Spored JRT, 19.00 Znanost (RTV Beograd)
— 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored ite"<anske TV
Kino
Kranj CENTER
L marca amer. barv. film UPORNIK PRERIJE ob 16. in 20. uri, švedsko danski film JAZ, LJUBIMEC ob 18. uri, premiera angl. barv. CS filma DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 22. uri
2. marca franc. barv. CS film OROŽNIK IZ SAN TRO-PEA ol 9.30, amer. barv. film UPORNIK PRERIJE ob 15., in 19. uri, švedsko danski film JAZ, LJUBIMEC ob 17. uri, premiera franc. barv. CS filma GORI PARIZ? ob 21. uri
3. marca amer. barv. CS film SVVINGER ob 16., 18. in 20. uri
4. marca angl. barv. CS film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
1. marca angl. barv. CS film MOST NA REKI KVAJ ob 15.30 in 18.15, premiera amer. barv. CS filma SVVINGER ob 21. uri
2. marca danski film JAZ, LJUBIMEC db 14. in 20. uri, angl. barv. VV film IZGNANCI NA RIVIERI ob 16. in 18. uri
3. marca franc. barv. CS film OROŽNIK IZ SAN TRO-PEA ob 16. uri, švedsko danski film JAZ, LJUBIMEC ob 18. uri, amer barv. film UPORNIK PRERIJE ob 20. uri
Stražišče SVOBODA
1. marca angl. barv. VV film IZGNANCI NA RIVIERI ob 19. uri
2. marca angl. barv. CS film MOST NA REKI KVAJ ob 16. in 19. uri
Cerklje KRVAVEC
1. marca amer. barv. film PRERIJA ČASTI ob 19.30.
2. marca amer. barv. film PRERIJA ČASTI ob 16. in 19. uri
Kamnik DOM
2. marca angl. barv. CS film DOLGOTRAJNI DVOBOJ .dob 15. in 20. uri, amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 17. uri
3. marca angl. barv. CS film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 18. in 20. uri
škofja Loka SORA
1. marca amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 17. in 20. uri
2. marca amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 14., 17. in 20. uri
3. marca amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 17. uri
4. marca jugosl. film LE-LEJSKA GORA ob 20. uri
Radovljica
1. marca amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 18. uri, italij. barv. film ČLOVEK, PONOS   MAŠČEVANJA ob
20. uri
2. marca amer. barv. film MNOŽICA MORILCEV ob 14. in 18. uri, italij. barv. film ČLOVEK, PONOS MAŠČEVANJA ob 16. uri, amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 20. uri
4. marca italij. barv. film MLADENIČ, KI JE ZNAL LJUBITI ob 20. uri
Jesenice RADIO
L — 2. marca sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR, I. DEL
3. marca amer. barv. CS fum GOSPODAR HAVAJEV
4. marca nemško-špan. barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA
Jesenice PLAVŽ
1. — 2. marca nemško-špan. barv. CS film ZLATA BOGINJA RIO BENA
3. — 4. marca sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR, I. DEL
Žirovnica
2. marca amer. barv. film SLAVNI FANTJE
Dovje Mojstrana
1. marca angl. barv. CS film UPORNIKI
2. marca nemški barv. CS film VINETOU IN OLD FI-REHAND
Kranjska gora
1. marca amer. barv. film SLAVNI FANTJE
2. marca amer. barv. CS film PRIVATNI DETEKTIV
Prešernovo gledališče v Kranju
NEDELJA — 2. marca, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC, lutkovna predstava LIZIKA, gostuje lutkovno gledališče iz Trbovelj, ob 16. uri za IZVEN I. Cankar: HLAPCI — zadnja uprizori' tev v Kranju.
h V' ^		
i 1'' -	ti	
Poročilo o žrebanju 9. kola Jugoslovanske loterije, ki jd bilo 27. februarja 1969.
Srečke s	so zadele
končnicami	din
00	20
43090	1.000
51590	500
167630	10.000
1	4
17921	2.004
67671	504
82661	504
12	10
22	10
82	30
59322	2.010
794452	10.000
53	20
73	10
193	100
2323	200
265013	50.000
64	10
4874	200
64464	510
67644	500
766304	10.000
5205	200
31425	500
329925	10.000
636085	10.000
05316	500
73866	500
097836	10.000
0807	200
49877	1.000
902457	10.000
984027	10.000
8	4
34338	504
267048	10.004
169	50
5119	200
21689	1.000
49519	500
148029	100.000
663769	10.000*
Prodam ŠIVALNI STROl
avtomatični, veritas in n<^ RADIO z gramofonom. t0" porš, C JLA 42, Kranj S02
Pradam PRAŠIČKE. Šmartno 7, Cerklje 803
Prodam 6 tednov sta^ PUJSKE. Voi>ovlje 13, Cerklje 804
Prodam brejo KRAVO P° izbiri.   Lahovče  57, CerkU'* 805
Prodam vprežno KOSILA CO bauz, motorno SLAMO' REZ N ICO alfa, karamboli^ no PRIMO in vprežni PLUJJ obračalnik. Pšata 3, CerkUf 800
Prodam KRAVO, ki bo sre-
di marca teleti!a, Naslov
oglasnem oddelku
807
SOBOTA —  1. marca 1969
GUS * 29. STRAN
Prodam KRAVO. Rupa 21.
Prodam SEME črne detelje. Gor. vas Reteče 54 809
Prodam   KONJA, KRAVO po izbiri in 3 PRAŠIČE  za i zakol. Naslov v oglasnem oddelku 808
Prodam VOLA, vajenega dela, težkega 600 kg. Zg. Bitnje 31, Žabnica 810
Prodam KRAVO po teletu, dobro mlekarico, in MOPED T-12. Velesovo 54, Cerklje
811
Prodam semenski KROMPIR dezire in traktorski SA-DlLEC, dvoredni. Starctova 25, Kranj-Čirče 812
Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Kaj uh ova 10 813
Prodam KRAVO, ki bo marca tretjič teletiila. Zabu-kovje 3, Besnica 814
Prodam KRAVO s teletom. Mošnje 7, Radovljica 815
Prodam SKOBELJNI STROJ poravnalko in REZKAL-Nl (frezar). Naslov v oglasnem oddelku 816
Prodam nov ženski PLAŠČ siv, imitacija krzna, za srednjo postavo. Kranj, Delavska c. 23 817
Prodam SVINJO za zakol, 160 kg težko. Zalog 43, Cerklje 818
Prodam dva PRAŠIČA po 8.0 kg težka. Pšata 13, Cerklje 819
Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 28, Cerklje 820
Prodam KONJA, 5 let starega, ali zamenjam za KRAVO. Trboje 74, Smlednik
821
Prodam delovnega VOLA. Brezje 42 pri Tržiču 822
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Praprotna polica 5, Cerklje 823
Prodam dva PRAŠIČA, 30 kg težka. Breg ob Savi 31, Kranj 824
Prodam tirno ŽAGO. Ka-Pus Jože, Hraše 38, Lesce
825
Prodam mizarski skobeljni poravnalni stroj in novo OS za rezkar s pomičnim mehanizmom. Jarc Tine, Smled-niška 62, Kranj 826
Prodam težko KRAVO, ki bo kmalu teletila, skoraj nove GRABLJE alfa 180 cm širine in SLAMOREZNICO s Puhalnikom in verigo ultra. Naslov v oglasnem oddelku 827
Prodam malo rabljeno SPALNICO. Ogled pri Čelio-VLn, Kranj, Primskovo 43
828
Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom, električni MLIN z ležečimi kamni, dve TRAVERZI po 9 m dolgi in vprežni OBRAČALNIK za selo. Zg. Bitnje 17, žabnica
829
Planinski dom
"a Kalššču pod Storžičem 11540 m)
je odprt
* zimski sezoni vsako soboto Jj1 nedeljo. Pot je prehodna, fl°hod iz Preddvora.
Prodam novo enoosno PRIKOLICO kiper, nosilnost 3 tone, krožno BRANO, vprežni OBRAČALNIK za seno, GRABLJE in »šermašino« za žito. Sr. Bitnje 18, Žabnica 830
Prodam več težkih PRAŠIČEV. Rupa 15, Kranj 831
Prodam VOLA, težkega 520 kg. Hudo 1, Kovor pri Tržiču 832
Lepa macesnova vhodna VRATA, leva 90x200 cm s steklom, lakirana, kompletna, ugodno prodam. Drulovka 8, Kranj 833
Prodam KRAVO po teletu, simentalko. Sr. vas 4, Golnik 834
Prodam dobro ohranjen italijanski OTROŠKI VOZIČEK in košek z VLOŽKOM za 700 N din. Naslov v oglasnem oddelku 835
Ugodno prodam polavto-matični PRALNI STROJ, MOTORNO KOLO primo in ŠTEDILNIK — dodatni na drva. Perko Edo, Savska c. 40, Kranj 835
Prodam KONJA, starega 12 let, dober voznik. Sr. vas 55, Šenčur 837
Plevel v Preski pri Medvodah proda: dva RADIO aparata, TELEVIZIJO, GRAMOFON, več UR, PISALNI STROJ, več šivalnih strojev, 1 KROJAŠKI nov brzošivalmi cik — cak. Prav tam je najboljše popravilo šivalnih strojev in ur. 838
Prodam dobro ohranjen POLKAVČ. Podlesnik, škofjeloška 35, Kranj. Ogled po 17. uri 839
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Zg. Besnica 11 840
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 8, Cerklje 841
Prodam PEČ zefir na drva. Dolenc, Reteče 83, Šk. Loka 842
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE in SLAMOREZNICO v dobrem stanju. Te-netiše 29, Golnik 843
Prodam KRAVO simental-ko, ki bo drugič teletMa. Ilovka 5, Kranj 844
Prodam trivrstno HARMONIKO znamke flajs v odličnem stanju. Jakopanec, Grad-nikova 4, Kranj 845
Prodam  balkonska OKNA z vrati, leva in desna in ne- i kaj kletnih oken, vsa vezana. I Naslov v oglasnem oddelku I 846 !
Prodam  KRAVO, ŠKOPO-REZNICO na ročni in motorni   pogon.  Bašalj  33,  Pred- i dvor 863
Prodam osebni AVTO zastava 750, letnik 1968, po ugodni ceni. Praprotna polica 8, Cerklje 847
Prodam motor MZ 125 cem, letnik 1968, prevoženih 4600 km. Koritnik, Grad 15, Cerklje 848
Prodam NSU primo in maksi 175 cem, dam tudi na ček. Podbrezje 74, Duplje
Poceni prodam MOPED na dve prestavi. Strahinj 61, Naklo 850
Ugodno prodam FIAT 750, dobro ohranjen. Šega, Ul. St. Rozmana 7, Kranj 851
Prodam dvotonski AVTO z zagotovljenimi prevozi in BIKCA, 250 kg težkega. Ko-krški log 10, Kranj-Primsko-vo 852
Prodam MOPED T-12, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Škofjeloška c. 22, Kranj 853
Mlajša ženska išče SOBO za dve leti v središču ali okolici Kranja. Imam otroka za varstvo. Naslov v oglasnem oddelku 862
Oddam LOKAL za srednje veliko obrt. Zg. Pirndče 116, Medvode 864
Kupim suhe BUTARE. Pekari j a Šenčur 87 854
Kupim montažno GARAŽO. Kranj, Benedikova 10, Stra-žišče 855
Kupim PARCELO Kranj-Britof- Predoslje. Prodam te-lico. Predoslje 47, Kranj
856
Želite kupiti kakršenkoli kmetijski stroj  (tudi traktorje in motorne Žage) Sporočite samo svoj naslov in obiskal vas bom zastopnik Agrotehnike STANKO KALAN, Poljšica 4, Podnart
tanovarijs
Iščem eno — ali dvosobno STANOVANJE z odločbo v Kranju ali okolici. Dam nagrade 10.000 N din. Naslov v oglasnem oddelku 857
Iščem SOBO, opremljeno ali ne v središču Kranja. Naslov v oglasnem oddelku
85 S
Nujno iščem večjo SOBO v Kranju. Plačam zelo dobro za dobo 6 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku 859
Oddam skromno podstrešna SOBICO. Naslov v oglasnem oddelku 830
Iščem LOKAL okrog 30 m-' za obrt na prometni točki v Kranju. Ponudbe poslati pod »mirna obrt« 861
Hrano in stanovanje dobi dekle, ki bi po delu pomagala v gospodinjstvu in gostinstvu. Gostilna Aleš, Breg pri Kranju 865
£2SBSB&BB«gBSiBSBBBBBBB9w
Rožanski dem na Koroškem sprejme
KUHARICO Rosenthalerhof. Muhlbach pri St. Jakobu
iBiEa^nERriaeBMDiEaMii'
Iščem  FANTA  in dekleta za   pomoč   na   kmetiji. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Dortarje 24, Žabnica 866
Iščem VARUHINJO za 6 mesecev starega fantka na domu, od 6.—14. ure. Ostalo po dogovoru. Jane Janez, Titov trg 12, Kranj 867
Sposoben MIZARSKI POMOČNIK dobi delo v Kranju tako ali po dogovoru. Možno nadurno delo. Ponudbe poslati pod uno »450—500« 868
Sprejmem VAJENCA takoj ali po dogovoru. PLESKARSTVO ln SOBOSLIKAR-STVO Zupan Janez, Jezerska c. 93, Kranj 869
V torek, 18. 2. 1969, sem v dvorani Partizana v Šk. Loki izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti lepi nagrada. Bernik, Jegorovo 29, Škofja Loka 871
LOVSKA DRUŽINA JELOVICA
daje v zakup
lovsko kočo
na Taležu — Jelovica.
Izklicna cena za sezono v letu 1989 je 6.000,— ND.
Interesenti naj vložijo do 20. marca 1969 pismene ponudbe na naslov: Lovska družina Jelovica, Radovljica — p. p. 34.
Upravni odbor L. D. Jelovica
Podpisana ŠIFRER ELZA iz Kovorja preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla dne 14. L 1969 prisotnim gostom v gostilni JUR-ČEK v Kovorju. 870
Prireditve
GOSTIŠČE pri JANČETU priredi vsako soboto in nedeljo PLES. Vabljeni! 872
INSTRUIRAM osnovno, srednješolsko pa tudi višjo MATEMATIKO    ter fiziko. Naslov v oglasnem oddelku 873
DEŽURNI VETERINARJI V MARCU 1969
od 7. 3. do 14. 3. Bedina Anton, Kranj, Ješetova 30, tel. 21-207
od 14.3. do 21.3. Ruft Joža, Cerklje, tel. št. 73-115
od 21. 3. do 28. 3. Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3, tel. 21-070
od 28. 3. do 4. 4. Bedina Anton, Kranj, Ješetova 30, tel. 21-207.
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage žene in ljubljene mame, babice in prababice
Marijane Praprotnik
roj. LANGUS, Kajžne mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovašča-nom, ki so počastili njen spomin, poklonili vence in nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kuharju Radu in osebju internega oddelka bolnice Jesenice, ki so pokojnici v zadnjih urah lajšali trpljenje. Nadalje se zahvaljujemo častiti duhovščini za spremstvo na njeni zadnji poti, posebno pa gospodu župniku Mihor Romanu za tople besede izrečene v farni cerkvi v pokojničin spomin, pevskemu zboru za lepo slovo s pesmimi, gasilskemu društvu za počastitev s praporom ob pogrebu in Mar-kovec Janku za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav tako najtoplejša zahvala sosedom za nesebično pomoč v žalostnih urah.
žalujoči: mož Jože, hčerka Marija, sinovi Jože, Franc, Stanko, Ciril, Marjan in Metod z družinami
Ljubno na Gorenjskem, Kranj, Črnivec   Brezje, dne 21. 2. 1969
GLAS * 30. STRAN
SOBOTA —
T. mnrca 7969
Zalivala
Ob dolgi bolezni našega moža, očeta in starega očeta, brata in strica
Lovra Zupana
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh naše žalosti izrekli sožaije, izkazali čast in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Vadnjalu za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala tudi vsem sosedom za izkazano pomoč, darovano cvetje, duhovniku g. Slapšaku, zvonarjem, pevcem, tovarni Sava, posl. enoti Merkator Tržič, Iskri Kranj, Markičevim in vsem ostalim še enkrat iskrena hvala.
žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami ter drugo
sorodstvo
Kranj, dne 20. 2. 1969
Zahvala
Ob prerani izgubi našega ljubljenega moža, očeta, dedka, brata in bratranca
Ludvika Rančiga'a
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našega očeta na zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in vsem tistim, ki ste nam pomagali in ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Najlepša hvala dr. Novaku, dr. Suputovi in zdravstvenemu osebju internega oddelka na Golniku, dr. Vidmarjev! in "zdravstvenemu osebju nevrološke klinike v Ljubljani za zdravljenje in za vso skrb, ki so jo posvetili našemu očetu v času njegove dolgotrajne bolezni.
Zahvaljujemo se organizaciji Zveze borcev Kranj — center, kranjski godbi, pevcem SVOBODA Stražišče, Mlekarskemu šolskemu centru Kranj ter govornikoma ob odprtem grobu tov. Detelovi in tov. Žibertu.
Prav posebno se zahvaljujemo podjetju »Kurivo« Kranj za izkazano pozornost in za vse, kar je storil ob tej težki uri, rudarski goabi iz Velenja in rudniku Kočevje za zadnje spremstvo.
Hvala njegovim prijateljem, znancem in poslovnim sodelavcem.
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v teh dneh sočustvovali z nami in nam izrazili ustno ali pismeno sc/alje.
Hvala sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči žena Marija, r.inovi Milko, Roman in Odcn z družinami, sestri, bratranci ter drugo sorodstvo.
Kranj, Tolmin, Maribor, Coiovlje, dne 23. 2. 1969
Zahvala
Ob bridki izgubi mojega moža, ata, starega ata, brata in strica
Jakoba Strgarja
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam v teh žalostnih urah stali ob strani, ter izrekli ustno in pismeno sožaije. Posebna zahvala dobrim sosedom, č. duhovščini, posebno g. župniku za poslovilne besede, zahvala tudi dr. Armeniju, di. Furlanovi iz bolnice Golnik, SGP Projekt Kranj, aerodromu Ljubljana - Pula in vsem še enkrat lepa hvala, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
žalujoči: družina Strgar, Kepic in drugo sorodstvo Zg. Brnik, Cerklje, dne 72. 2. 1959
Zahvala
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, sina, brata in strica
Feliksa Stareta
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom in znancem, kolektivu tovarne Iskra, posebno še obratu produkcija ter ambulanti, podjetju Creina — obrat III. Cerklje, ADM Šenčur, č. duhovščini, godbi, pevcem, tov. Gregoraču in tov. Ferjanu za poslovilna govora. Iskrena hvala vsem za sočustvovanje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
žalujoči: žena, sin, hčerka, mati, brat in sestra ter
drugo sorodstvo
Luže, 22. 2. 1969
Zahvala
Ob tragični izgubi našega dragega vnuka, nečaka in bratranca
Slavka Vidica
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaije in cvetje. Najlepša hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
žalujoči: stara mama, teti in stric z družinami
Vlom v kranjsko
cerkev
Pravzaprav ne gre za pravi vlom. Neznanec je prišel v cerkev še takrat, ko je bila odklenjena, kasneje pa si jc moral narediti pot iz nje skozi okno. Neznanec, ki je mislil, da bo v cerkvi našel kaj denarja, se je moral skriti v cerkvi še pred osmo uro zvečer, 24. februarja. S srebrnim svečnikom se je spravil nad mizo, kjer so bile shranjene knjige in časopisi. Našel je le nekaj drobiža. Pot iz cerkve si je izbral skozi stransko okno, tako da jc s svečnikom raztrgal zaščitno mrežo, škode je za okoli 100 N din.
Zastrupitev z alkoholom
Zaradi zastrupitve z alkoholom je v. torek, 25. februarja, v svojem stanovanju na Javorniku umrl Alojz Ažman, klepar, zaposlen v železarni Jesenice. Pokojni je bil že dlje časa vdan pijači« zdravil se je tudi v bolnici v Begunjah.
Samomor v kleti
V torek, 25. februarja, zvečer so v kletnih prostorih hotela Jelovica na Bledu našli mrtvega kletarja Jožeta Žužka z Bleda. Bil je zaposlen v hotelu kot kletar, pred kratkim pa je bil osumljen poneverbe 10.000 N din. Pokojni se je v kleti obesil. Bil je vdan pijači in je živel v sporu z družino.
Otosofen menfalec
ia
Okrožno sodišče v Kranju je v sredo, 26. februarja, obsodilo na leto dni zapora Radka Bradaškjo z Jesenic. Obsojeni je bil nekaj časa zaposlen honorarno pri TT biroju združenega železniškega podjetja Ljubljana kot menjalec tuje valute na mednarodnih vlakih. Da bi lahko začel opravljati delo, mu je podjetje dalo i na razpolago 45.000 N din. [ Lanskega januarja pa je j
kontrola ugotovila, da tega denarja ni.
Bradaškja je 17.000 N dinarjev porabil, da bi poravnal svoj dolg pri Ljubljana Transportu, za ostali denar pa, ker ni delal redno obračunov, ne ve, kako ga je porabil. Sodišče mu je za tri leta tudi prepovedalo opravljati poklic samostojne dejavnosti ali razpolaganje z družbenim premoženjem.
Umrl v kopalnici
V sredo, 26. februarja zvečer je napravil v kopalnici lastnega stanova-
j a j a v Kranju samomor I Nikolaj Sorčan, roj. 1938. j Pokojni se je obesil.
50BUTA — I. marca 1969
GLAS * 31. STRAN
Podeljena dva pokala v sankanju
Novice za Planico ©9
Kot smo že poročali bo letošnja največja prireditev skakalcev na svetu prav v naši Planici od 21.—23. marca. Priprave za to prireditev lepo potekajo in prav v teh dneh montirajo še sodniški stolp ob novi velikanki v dolini pod Poncami. Pri organizacijskem komiteju Planica pa smo dobili spet nekaj novic za to prireditev v drugi polovici marca:
Izvedenca (eksperta) mednarodne smučarske organizacije FIS bosta na letošnji planiški prireditvi Švicar Hans Fuchs in Miroslav Eelonožnik iz ČSSR.
Ob prireditvi bo skrbel za ozvočenje celotne skakalnice naš znani smučarski tekmovalec v tekih ter večkratni slovenski in državni prvak Roman Seljak iz Kranja.
Tudi na letošnjo prireditev bodo vozili posebni vlaki, vendar tokrat samo do Jesenic. V petek, 21. marca, bo pripeljejo na Jesenice šest posebnih vlakov, prav toliko Pa tudi na drugi dan tekmovanja. Avtobusno transportno podjetje Ljubliana-Transport bo zagotovilo prevoz vseh potnikov, ki bodo prišli z vlaki na Jesenice v Planico in nazaj, in tc v vseh treh tekmovalnih dneh. Prometni organi bodo namreč dovoljevali samo avtobusom omenjenega podjetja vožnjo na progi Jesenice—Planica v tekmovalnih dneh v cbeh smereh.
Podjetje Daimler-Benz iz ZRN bo pričelo zaradi obilice snega v planiški dolini čistiti pot od Rateč do Tamarja in s čiščenjem parkirnih prostorov že danes, v soboto, 1. marca.
Predsednik združenja KOP dr. Saša Reicher je dal ° gradnji neve skakalnice v Planici tole izjavo: »Skakalnice, ki se vrste druga za drugo v čudoviti planiški dolini, zibelki smučarskih poletov se pridružuje nova, ki Po pravici nosi ime Planica velikanka. Na, njenem mo-stu, visoko v bregu ped Poncami je napisano zgodovinsko ime Planica, neizbrisen pojem med tekmovalci in ljubitelji smučarskega športa doma in v svetu. Mojstrovina ing. Bloudka nI ostala osamljena, njen zgled je Pntegnil tudi druge, tako da smo iz leta v leto priča ttovim podvigom, ki se vrste v krogu: Oberstdorf, Kulm *n Vikersund z do sedaj najdaljšim skokom na svetu — «4 metrov.«
V družini štirih velikih je naša Planica takšna kot Je bila,
izgubljena na svojem pomembnem poslanstvu, zgradili smo novo večjo in mogočnejšo z željo, da bi Ponovno zablestelo njeno ime in z željo, da bi se na n3eJ pomerili najboljši in najhrabrejši domači in tuji tekmovalci. Vse je nared in velikanka mogočno zre vitrancu, Mojstrovki in Jalovcu nasproti, pripravljena, oa opraviči svoje poslanstvo pionirja smučarskih pole-0v- Ponosno in vabeče čaka, da bo v pomladanskem soncu sprejela desettisoče gledalcev, predvsem pa mla-oino, da se oddolži za vse tisto, kar je bilo tako nesebič-n° in požrtvovalno zbranega in storjenega v času nje-nega nastanka. J. Javornik
Kljub zelo slabim vremenskim razmeram so prizadevni kranjski sankači izvedli dvoje sankaških tekmovanj na Šmarjetni gori v sankanju z navadnimi sankami. Za pionirje je bilo tekmovanje v soboto, 22. 2. 1969., za I. prehodni pokal »Franceta Prešerna«, za katerega so tekmovale vse osnovne šole mesta Kranja, v nedeljo, 23. 2. 1969., pa so tekmovali kranjski kolektivi za I. prehodni pokal »Občinskega sindikalnega sveta« Kranj. Kljub slabim pogojem se je tekmovanj udeležilo kar lepo
SO
zd
Na plavalnem dvoboju Triglav : Mladost so imeli Kranjčani priliko pozdraviti našo olimpijsko zmagovalko z minule olimpijade Djurdjico Bje-dov iz Splita. Navdušenim gledalcem ob bazenu se je Djurdjica oddolžila z odličnim rezultatom 2:48,3. Prav pa bi bilo, da bi bil ob tej priliki nekdo izmed odgovornih organizatorjev tega dvoboja pozdravil našo najboljšo plavalko vseh časov.
P. D.
število tekmovalcev, približno 70 in predvsem gre zahvala marljivim članom kluba, da so tekme uspele. Za pTvih pet mest so bile podeljene diplome, do tretjega mesta praktična darila, ekipno pa diplome in prehodna pokala.
Rezultati: pionirji' — 1. Mučič Slavko (o. š. L. Seljak) 5:11; 2. Leskovar Bojan (o. š. S. Jenko) 5:57; 3. Valič Goran (o. š. F. Prešeren) 5:76; 4. Mikelj Igor (o. š. L. Seljak) 5:77; 5. Žvokelj Jože (o. š. S. Jenko) 6:04; pionirke — 1. Mrak Vlasta 5:94; 2. Praisinger Laura 6:24; 3. Jereb Anica 6:39 (vse o. š. L. Seljak); 4. Tunič Slavica 7:92; 5. Mlinar Jana 8:81 obe (o. š. S. Jenko); I. prehodni poikal »Franceta Prešerna« je osvojila ekipa o. š. Lucijan Seljak; člani — 1. Eržen Franc (kol. Iskra) 4:01; 2. Ristič Dragan  (kol. Kovinar) 4:82;
3. Megiič Jože 4:96; 4. Rakar Sašo 5:10; 5. Dagarin Lovro 5:12 (vsi kol. Iskra); članice — 1. Marčun Jožica (kol. Tekstilindus) 5:68; 2. Kajzer Francka 6:28; Tiringer Milena obe (kol. Iskra) 6:41; 4. Skrbiš Nada (kol KŽK) 6:73; 5. Bertoncelj Majda (kol. Iskra) 7:15. I. prehodni pokal »Sindikalnega sveta« Kranj je osvojila ekipa kolektiva Iskra I. v sestavi Eržen Franc, Naglic Jože, Rakar Sašo, Kajzer Francka in Tiringer Irena 26:76 pred ekipo Iskra II 31:74.
Eržen Franc, veteran v sankanju je imel najboljši čas dneva.
Tudi v bodoče bo Sankaški klub Triglav Kranj prirejal takšna tekmovanja, zato želi, da se čim več ljubiteljev tega športa tekmovanj udeležuje. V. Bogo
Tekači so se pomerili
V nedeljo so se pomerili mladi in stari smučarji — tekači na občinskem tekmovanju v Kamniku. Nastopilo je okrog dvajset tekmovalcev, med njimi tudi sedem veteranov, ki so že nekoč preizkušali smučine. Na startu je bil tudi tekmovalce, starejši kot 50 let. Nekateri so tekmovali tudi z navadnimi alpskimi smučmi in v »pancerjih«, pa vseno uspeh ni izostal. Pionirji so mora-ili preteči 4 km dolgo progo; mladinci, člani in veterani pa 7 km. Med veterani je progo najhitreje pretekel 42-letni Silvo Jerin in s tem tudi med veterani zmagal. Najboljši tekmovalci so prejeli praktič-
ne nagrade.
Rezultati: pionirji — 1. An-drej Lanišck 13,02, 2. Janez šunkar 14,05, 3. Milan Zobav-nik 14,17; mladinci — 1. Franc Kregar 20,57, 2. Božidar Rozman 21,08, 3. Janez Zobavnik 21,40; člani — 1. Rudi Bič 1730, 2. Milan Se-dušak 13,46; veterani — 1. SHvo Jerin 15,43, 2. Božo Ja-nežič 16,02, 3. Brane Vavpe-tič 16,08.
Tekmovanje je uspelo in bo nedvomno pripomoglo k poživitvi tekaškega športa V Kamniku, kar si funkcionarji, kakor tudi ostali kamniški športniki močno prizadevajo.
T. Smolnikar
Djurdjica Bjedov — prvi njen nastop po olimpijskih igrah v Mehiki. Levo je talentirana Lidija švarc, druga najboljša plavalka prsnega sloga v Jugoslaviji.
Portret tedna
Po očetovih stopinjah
Preteklo nedeljo je s pionirskega tekmovanja v alpskih disciplinah v Maria-Schutzu v Avstriji prišla vesela novica, da je Tržičan Bojan Križaj osvojil prvo mesto v veleslalomu in kombinaciji ter bil tretji v slalomu. Premagal je vse najboljše pionirje iz Francije, Avstrije in Jugoslavije. Obetajoči mladi tekmovalec tržiške alpske šole je star dvanajst let in je sin bivšega državnega reprezentanta v alpskih disciplinah Petra Križaja. Letos obiskuje 6. razred na osnovni šoli v Križah. Za naš sobotni portret tedna smo torej izbrali prav tega mladega alpinca in mu postavili tri vprašanja.
® Kdaj si pričel s smučanjem in kdo te je navdušil za to zvrst športa?
»Ko sem bil star tri leta, me je oče prvič postavil na smuči in prav on ima največ zaslug, da sem se navdušil za smučanje. Prvič sem nastopil na tekmovanju, ko sem bil star šest let.«
© Tvoji največji uspehi?
»Vsekakor uspeh na sobotnem in nedeljskem tekmovanju v Avstriji. Lani sem osvojil naslov republiškega prvaka v veleslalomu, letos pa sem bil prvi v slalomu. Večkrat pa sem bil tudi občinski in klubski prvak.«
© Tvoja želja za v prihodnje?
Tu pa se nama je zataknilo. Toda vseeno mi je zaupal, da bi še rad dolgo tekmoval in uspešno končal osemletko. Sicer pa je Bojan zelo dober učenec in mu je ob letošnjem prvem polletju manjkala samo ena petica, da bi ga končal z odličnim uspehtm.
Upamo, da nas bo Bojan še večkrat razveselil s takimi in podobnimi uspehi in nadaljeval s tradicijo smučanja in uspehov v tem lepem športu v družini Križaj. D.IIumer
GLAS__
»Obljub smo že siti«
(Nadalj. s 1. strani)
SOBOTA — !. marca 196^'
ku, za povečanje kvalitetnejše.«^ asortimenta in v zaostritvi porabe surovin, po-troSnega materiala, koksa in toplotne energije. Vsi ti ukrepi imajo namen čim bolj poceniti proizvodnjo. Prvi letošnji proizvodni rezultati kažejo, da so se železarji zavedali in se še zavedajo svojega kritičnega položaja.
Vendar, kot so doslej že večkrat poudarili, je treba rešitve iskati zunaj železarne — v občini, republiki in zvezi. Kot je dejal generalni direktor jeseniške železarne magister ing. Kune, so v razgovorih s predstavniki izvršnega sveta dobili zagotovila, da bo IS podprl njihova prizadevanja za povečanje cen. Izvršni svet bo skupaj z železarnami nasprotoval nadaljnjim težnjam za povečanje cen koksa in rude. Odprto je še vprašanje sanacije lanskoletne izgube. Vendar bo najbrž republika iz svojega re-
zervnega sklada le prispevala nekaj sredstev.
V razpravi je sodeloval tudi član IS SRS ing. Zupan, ki je pozdravil odločitev železarne, da proizvaja čim več kvalitetnejših izdelkov. Po njegovem mnenju bi bil obstoj železarne zagotovljen v usmeritvi proizvodnje v visoko akumulativne izdelke.
člani delavskega sveta z njegovim Izvajanjem niso bili zadovoljni. Več jih je namreč poudarilo, da so od predstavnikov IS in sekretariata za gospodarstvo in finance pričakovali, da jim bodo povedali konkretne rešitve iz težavnega položaja, ne pa da bodo slišali spet same obljube. »Obljub smo že siti in od njih ne moremo živeti!« so odločno dejali.
Nekateri člani delavskega sveta so menili, da glede na dejstvo, da se ruda in prevozi lahko podraže, jeklo pa ne, nekaj ni v redu z našim gospodarskim sistemom.
V. Guček
Seminarji za sindikalna vodstva
Občinski sindikalni svet v Kranju bo podobno kot lani tudi letos v prvi polovici marca pripravil seminar za vodstva sindikalnih organizacij v občini. Razdelili so ga na tri skupine. Tako bo seminar za vodstva sindikalnih organizacij v storitveni dejavnosti in kmetijstvu že prihodnji teden v ponedeljek, torek in sredo. Za druga vodstva pa bo 10., 11. in 12. oziroma 13. in 14 marca. Za vse tri skupine so seminar pripravili v hotelu Jelovica na Bledu.
Podobno kot lani je tudi letos namen seminarja pomagati sindikalnim vodstvom pri reševanju gospodarskih in družbenih vprašanj. Zato bodo na seminarju člane vodstev najprej seznanili o nekaterih ekonomskih, vsebinskih, organizacijskih in drugih vprašanjih v republiki. Pri tem bodo predvsem opozorili na stališča slovenskih
sindikatov do posameznih problemov. V nadaljevanju pa bodo taista vprašanja prenesli na občino. Za takšno obliko so se odločili zato, da bi vodstva sindikalnih organizacij laže spoznala oziroma razumela vlogo in naloge sindikata v prihodnje. Razen tega bodo na seminarju vodstva seznanili tudi o povsem konkretnih nalogah in organizacijskih oblikah delovanja sindikatov v občini. Tako bodo razpravljali o programskih osnovan občinskega sindikalnega sveta, letošnjih volitvah v samoupravne organe, rekreaciji, izobraževanju, socialni zaščiti itd.
Seminar bodo pripravili skupaj z delavsko univerzo v Kranju, na njem pa bodo predavali člani republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, predsednik kranjske občinske skupščine in drugi.
A. ž.
S seje radovljiške občinske skupščine
€1 delu skupščine in o
vu
Kamnik, 28. februarja — Odborni'ri obeh zborov skupščine občine Kamnik so na današnji seji najprej obravnavali porodilo o delu občinske skupščine od 1967 do konca lanskega leta. Poudarili so, da mora biti prihodnje delo skupščine usmerjeno predvsem v izpolnjevanje demokratično sprejetih programov. Skupščina bo morala še naprej posvečati vso pozornost programom investicij v šolstvu, modernizaciji cest, razvoju trgovine tei
športnih in rekreacijskih objektov, še bolj se mora povečati tudi samoupravno dogovarjanje in zavzetost odbornikov ter skupščine nasploh.
Na seji so med razpravo o lanskoletnem gospodarjenju ugotovili naslednje značilnosti kamniškega gospodarstva: povečana industrijska proizvodnja, večji izvoz, povečana delovna produktivnost, v! ji poprečni osebni dohodki, večje gospodarske investicije, vig
V sredo popoldne je bila v Radovljici seja obeh zborov občinske skupščine. Na dnevnem redu je bila med drugim razprava o prispevkih in davkih občanov, proračunu občine za letos, določitvi volilnih enot in zborov volivcev itd.
Odborniki so se v razpravi najdlje zadržali pri prispevkih in davkih občanov. Poudarili so, da se zaradi različne     delitve katastrskih
občin pojavljajo nekatera nesorazmerja. Največ so govorili o katastrski občini Ljubno, ki je sedaj v drugi skupini. Prav tako so menili, da je prevelika razlika v stopnjah prispevka v drugi in tretji skupini.
To pa ni edini primer, ko so odborniki ugotovili, da republiški predpisi velikokrat ne ustrezajo posameznim področjem. Zato so na seji sklenili, da bedo o vseh pripombah oziroma stališčih
seznanili republiške organe. Poudarili so, da bi ti ob sprejemanju predpisov oziroma določil morali bolj upoštevati posamezna nesorazmerja.
Na seji so sprejeli tudi občinski proračun za leto 1969, ki je nekaj manjši kot lani. Razpravo o upravnih taksah v občini pa so preložili na prihodnjo sejo skupščine, ki bo v prvi polovici marca.
A. Ž.
Češkoslovaška nas priča
»Za razvoj turizma idealna dežela bi morala izpolnjevati 33 osnovnih pogojev, se pravi, morala bi združevati 33 značilnosti, ki dandanes privabljajo goste. ČSSR jih ima 32 — manjka ji le morje,« je na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani povedal ing. Emil Ondruška, direktor za inozemski turizem pri ustanovi ČEDOK, vodilni potovalni agenciji na češkoslovaškem. Poleg številnih novinarjev so se sestanka udeležili tudi predstavniki podjetja Kompas, s katerimi omenjena agencija že več let poslovno sod slu je.
Kot smo zvedeli od inženirja  Ondruška  in njegove j sodelavke Nine Hermanove, poverjenice za turistično so- ' delovanje  z  Jugoslavijo, je ČEDOK tudi največje češko- j slovaško  hotelsko podjetje, ki razpolaga z nič manj kot 28 tisoč ležišči vseh katego- i rij. Svoje podružnice — 144 jih je — ima raztresene sirom po svetu. Prek nje je . odpotovalo v ČSSR 35 tisoč 1 od skupno 96 tisoč Jugoslo- I vanov, kolikor so jih našteli i lani. Število ni veliko, zlasti če ga primerjamo s celotnim obiskom tujih gostov, ki jih je bilo v letu 1968 kar 4 milijone in pol. Predstavnika agencije ČEDOK sta izrazila prepričanje, da bo letos dotok naših turistov večji in da se bo podaljšal tudi čas bivanja pri njih, saj so obiskovalci iz Jugoslavije doslej ostajali na češkoslovaškem poprečno le po 2,5 dneva.
Novinarje je zanimalo, kakšne so možnosti zamenjave denarja. Zvedeli smo, da se uradni tečaj od lani ni bistveno spremenil, saj je za 1 ameriški dolar moč dobiti 16,40 krone. Mnogo bolje menja ustanova ČEDOK — v njenih poslovalnicah bodo gostje za 1 dolar lahko nabavili 21,50 češke krone. Tečaj je kljub temu dokaj neugoden, vendar pa so tujim turistom še vedno na voljo posebne specializirane trgovine z bogato izbiro — tako imenovani tureksi — kjer prodajajo blago samo za devize (tudi za dinarje). Vrednost predmetov, kupljenih v običajnih prodajalnah, ne sme preseči 300 kron, medtem ko pri blagu iz tureksov ni omejitve.
Ing. Ondruška ter njegova sodelavka sta zlasti poudarjala, da so bili naši ljudje
z bivanjem v ČSSR doslej vedno zadovoljni. Vedeti moramo namreč, da je Češkoslovaška zares prava turistična Meka. Spričo neštetih zgodovinskih zanimivosti, spričo !000 srednjeveških gradov in Pra^c, ki je en sam kulturni spomenik, bodo prišli na račun še tako zahtevni ljubitelji starin. Mnogo je zdravilišč in toplic, reke ter gozdovi, polni divjačine, pa omogočajo lov in ribolov. Tudi za razvoj zimskega turizma ima ta dežela vse pogoje. Smučišča v Tatrah in Krkonoših privabljajo vedno več gostov. Hrana in pijača sta dobri, cene v hotelih pa ne pretirano visoke — gibljejo se med 3 in 8 klirinških dolarjev.
In koliko češkoslovaških turistov bo letos prišlo k nam? Verjetno precej več kot lani, ko jih je bilo 1S0 tisoč. Na konferenci so povedali, da se je zanimanje za potovanje v Jugo*slavijo zadnje čase, zlasti pa po 21. avgustu, močno povečalo. Pri Čedoku nimajo več niti enega prostega mesta in tudi devizno kvoto, namenjeno potovanjem v inozemstvo, ki jo določa banka in ki je zaradi pomanjkanja tuje valute omejena, so že skoraj izčrpali. Agencija in banka sta zato uvedli poseben selektivni način izbora ljudi — med zainteresiranimi za potovanje v Jugoslavijo imajo prednost tisti, ki doslej še niso bili pri nas. Računajo pa, da se bo več kot podvojilo tudi število individualnih obiskovalcev. Le-ti prihajajo na lastno pest, navadno z osebnimi avtomobili in ne prek potovalnih agencij.
-je
Zapisali smo že, da je poprečna doba bivanja naših turistov v ČSSR le 2,5 dneva. V primerjavi s češkoslovaškimi gosti, ki so lani obiskali Jugoslavijo, ta številka ni velika — vsak od njih namreč ostane pri nas poprečno okrog deset dni.
I. Guzc! j
Razpis
Kmetijska zadruga SLOGA KRANJ
razglaša
prosta delovna mesta L TRGOVSKEGA POMOČNIKA
za prodajo reprodukcijskega materiala v skladišču
2. VETERINARSKEGA TEHNIKI
ali kmetijskega tehnika za selekcijsko službo B ali A kontrole.
Prednost imajo moški. Interesenti naj se zglasijo osebno v upravi zadruge Gasilska ul. 5 (Stražišče), do 10. 3. 1969.
j)ari i n: 3i<
, OSKI ( irn
i/iSIR a.ht
W%        K( pf i n
wj    tia.šilj lr»ov'irtali
]m} murha
-;.l\i^JL. E   S. .C t'