Januš Golec:9 Trojno gjorjč. Ljudska povest o U-ojnem gorju slovenskih In hrvatskih pradedov. * Ko je vojaštvo postalo ria srcdi trga in jc začel Matija Toplišek klicati s trobljo na zbof, se je zganil podsreški moški ter ženski svet in stopil na plan iz radovednosti, kaj hočejo in kaj nameravajo tuji možje. Ko je bil trg poln, je stopil kapitan na sredino in oznanil z mogočnim glasom, da so oni prvi oddelek krnečke vojske iz Bistriške dolinp, ki je žc zbrana in.ca.ka le šc na znamenje za odhod ter udar. Vse je žc organizirano v slovcnsko-hrvaSki možki punti, lp od PodsredCanov se še ni zataknil doslej kljub prigovarjanju nobcdcn za klobuk bršljana all zimzelpna- On kapitan Pavcl Šterc jih danes n.e prosvpač pa zapoveduje, da mora.JQ biti tudi oni pripravljeni za pohod na boj za staro pravdo in se botlo priključili knlečki vojski, ki bo marširala skozi Podsrpdo cez par dni. Ako sp np bodo po- korili, bo zapel celcmu trgu rdeči pctolin! Pave!1 jp šp zaklical: »Z Bogom, na svidpnjc za par dni,« sp je zaviUtel na konja, Toplišek jc.zatrobil v pokrcpitcv kapitanovih besod in šlo je naprej proti Koprivnici. Kbprivničani iri. istptako Rajhpnburžani so bili vsi za punt in pripravljeni^ da pomnožijo na poziv kmečka.vojsko. Ko je prfc jezdii kapitan na Videm, so bilt obvešceni, da bo tamkaj zbirališče .puntc, a do tedaj Sp ni bilo nikogar in so bili Pijštajnčani prvi. Mosta pvcko Save, ki spaja danes Videm s Krškem, nl bilo v dobi kmeckc vstaje. Promet osebni in blagovni sp je vršil med levim tpr dos.nim savskim bregom s.pomočjobi-oda, ki.jc prepeljcval iz Štajerske na Krško. poljo iz Vrbine ob Savi pod Staro vasjo. Šterc je pj*eglpdal kot izurjcn borec krajevni. potožaj in se čudil, da sc bo zbirala kmečka vpjska iip na prostrani Kranjski, ampak pzki žtajerski strani. Gptovo Je. morala biti vojvdcli Gregoriču pot ob lcvem bregu Save lažja tcr sigurnejša nego ob desnem za razvoj bojnih čet in poscbno se za bitko na kol.jib kot nalai5č ustvarjono Kršl.o poljp. Mpd opa- zovanjem kapitanu neznanih krajev Je nastopil mrak. Zima leta 1573 ni bila ostra in še februarja je v nočeh le zmrzovalo brez snega. Proti polnoSi od 3. na 4. februarja so začeli polniti Savsko dolino močni oddelki kmečke vojske, ki je 3. feJ_ruarja brezuspešno navalila na brežiški grad. Napad je odbil upravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil med oblegalce tri krogle iz največjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim udajo, ali pa obljubijo, da ne bodo nič proti njim učinili in jih v t^, namen spuste v mesto. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje udarjati na mesto iri so se maščevali nad poedinimi prebivalci. Brežijcp, ki so bile že po naravni legi in z obzidjem dobro zavarovane, so bile za kmečko vojsko veliko pretrd oreh in radi tega je tudi odkorakala po par brezuspešnih napadalnih poskusib proti prvemu zbirališču — Vidmu. Vojvoaa Ilija GregoriC se ni mogcl kapitanu Štercu dovolj načuditi, ko ga je zagledal pred seboj v vitpški bojnl oprpmi in tudi njegovo spremstvo je bilo oboroženo, kakor bi pripadalo plemiški armadi. Na žalost je zapazil Šterc že v noči, da je Ilijeva vojska druhal brez pravega strogo vojaškpga red^, opremljena in oborožena, da se je naj sam Bog usmili! Puntarji so bili slabo oblečeni, napol obuti, orožje je imel vsak drugo, po najvcč nekaj prav nerodnega, kar je pač zagrabil v prvi naglici, ko mu je buknil na uho glas dolge lesene — bojne troblje, ki je klicaia na odhod. Po kratkem razgovoru z vojvodo sta se podala oba poveljnika k počitku, da bosta sveža za glavni vojni posvet, ki se bo vršil 4. februarja predpoldne. . Dan glavnega vojnega sveta 4. februar je pjričel z lepim zimskim jutrom, nebo je bilo čisto kakor ribje oko.-Za posvetovalni prostor je bil določen grič pri Vidmu, kjer pravijo danes na Resi, in odkoder je diven razgled po celem širnem Krškein polju. V spremstvu 19 kapitanov se je podal vojvodft Ilija GregoriC na Reso, kjer je še enkrat razgrnil pred svojim generalnim štabom bojni načit. Drugo jutro 5. februarja bi se naj prepeljal večji del vojske okoli 2000" bojevnikov pod kapitanom Nikolajem Kupiničem na brodu ter ^plavih na desni breg Save v Krško. Saj grajski poveljnik v Kr.kem, mestni sodnik in meščani so že izročili upornikom mesto in brod ob Savi. Uija Gregori. sam bo s .eto 500 do 600 mož odrinil še danes popoldae iz Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici, med potjo se mu bodo pridruževali štajerski puntarji in onih 16 tisoč mož, katere je imel zasigurane kapitan Pavel Šterc. Ko je vprašal vojvoda, če ima kateri od kapitanov k temu načrtu kaj pripomniti; se je oglasil edini Šterc k besedi. Bil je odločno proti cepitvi že itak kar najslabše oboroženih mo.i, predno je izvojevana kaka večja zmaga nad plemstvom. S kijem, sekiro, koso in drugim poljskim orodjem oborožen kmet ni za bitko na odprtem polju. Na Vidmu zbfani puntarji bi bili kvečjemu za obrambo kake soteske, kakor je n. pr. pd KrŠkega do Rajhenbiirga, na Krškem polju bodo odrekli še prav posebno, aka se bo zakadila vanje dobro izurjena _>lemi~':a kon.'inica, Dejstvo je, da zbirajo tudi graš.aki vojaštvo na vaznih koncih uj. -ta in se bodo poslužili za napade na kmečko vojsko predvsem konjeništva, katerega je mogoče vi eči po potrebi z vso naglico iz kraja v kraj. Po njegovem prepričanju bi poraenila sigurno zmago zasedba omenjene soteske, v katero bode moral ugrizniti nasprotnik, ako bo hotel zabraniti širjenje punta. Ako boda kmetje le enkrat videli na lastne oči, da so kos plemiškim, jim bo vzrasel pogum, utrdil se bo med njimi vojaški red in po kaki večji zaplembi pravega bojnega orožja bi šele bilo misliti na prehod iz obrambe v napad. Štercovi pomisleki so bili edino pametni in bi bili prinesli kmetom sigurno zmago, ako bi ne bili zadeli na gluha ušesa. Vojvoda in ostali kapitani so bili za to, da se preplavi s puntom čim več pokrajin; ko bo vse v punti, se tudi plemstvo ne bo upalo postaviti v bran. Ilija Gregorič jc prodrl s svojim že davno izdelanim načrtom in radi tega je bil prvi in zadnji glavni vojnl posvet na Resi kon.an prav hitro. Popoldne sta odrinila vojvoda in Šterc s 500 moži proti Rajhenburgu, ostalih 2000 bojevnikov je Sd odpo.ivalo na Vi- dmu, da se prepeljejo v jutru 5. februarja na desni breg Save v KršUo in začnp pohod preko Krškega polja. VI. POGLAV.TE. Ko so je pomikal Gregorič proti Rajhenburgu, mu je prihitel nasproti tamošiiji grajski poscstnik Welztr, ki mu je poklonil sod vina ter vola s prošnjo, naj mu ne nniči gradu ter posesti, saj je itak kmečkc in nc plemiško krvi. Iz Rajhenburga so šc marširali puntarji v noči v Sevnico, ki so jim je podala brez odpora. Tuk.aj se je utaborila kmečka vojska. Vojvoda iu Šterc sta bila povabljor.a od gospe Klobner na posest Ruda, kjcr so jii gostili dne 5. februaija vprav po knežjo. Iz najbolj veselega razpoložcnja ju je vzdramil na konju pridrveli scl iz Krškega, ki<je prinesel strašuo povočilo o porazu kmcčkc-vojske pri lirškcnr. Usicoški peveljnik Thurn je pridrl prcko Koslanjevicc s približno 500 svojili ljiuli in zadel na Kupiničeve čete, ki so se bile baš prppoljalo prc!;o Sovi> in m1 razvvšra.p za nn.iialjnji pohod pa Krškpm polju. Ko so zapazili kmetje v galopu proti njim drvpee nasprotnike, so se zmajale njih vrsto, sc zagnalc v beg inzatek.c v Krško. Po prihodu Thurnovilr "pešcev je prodrla pehota z gornjo strani v mosto, jezdeci so ga zavzeli od druge strani. Priče.o sc je ncpopisno strašno klanjc, v katerem je padlo in utonilo v Savi 300 kmetov, vsj drugi so bcžali ter .so razkropili na vsc strani. Po zmagi; je -uskoško vojaštvo grozno besnelo, ropalo t.cr požigalo. Sporočilo o tako naglpm ter nepričakovančm porazu jo tako prescnctilo vojvodo, da sp je zjokal kakor od i-taršfiv tepen otrok. Zgodilo se je to, kar je clvakrat prefokoval kapitan ŠtCrc. Pogreška glpde cppljenja bojnih če. se ne bo dala več popraviti. Scdaj ni bilo niti misliti na kako nadaljnjo prodiranje, trcba je lc §c rešiti, kolikor je še splob bilo fiiogoče. Za nobeno ceno v Sevnici zbrana kmečka vojska ni smcla zvedeti o porazii, sicer.se jc polasti malodušnost in k-metjc sc bodo vazlptpli, predno so sploh videli nasprotnika. (Dalje prihodnjič.)