{L
^j)
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered u Second-Glass Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.( under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 219. — STEV. 219.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 18, 1906. — V TOREK, 18. KIMOVCA, 1906.
VO LUME XIV. — LETNIK XIV,
Konec štrajka
premogarjev v In d.
PREMOGARJI ROVOV VANDA-LIA COAL CO. V TERRE HAUTE, IND., PRIČELI Z DELOM.
Dražba je končno deloma privolila v njihove zahteve.
3000 PREMO G AR JE V NA DELU.
Terre Haute, Ind., 18. sept. Štrajk v rovih preinogove dmžl»e Vandalia Coal Co. je končan in sicer s tem, da je družba privolila v zahteve svojih delavcev. Danes je odšlo zopet 3000 premogarjev na delo. Družba si je pridrža a pravico, da zamore pri sodi-fcčih vložiti priziv radi končne razsodbo o spornem vprašanju.
Premogarji so pričeli štrajkati, ker je družba odslovila tri njihove tovariše. k tori so med delom z revolverji streljali. Sedaj so ti premogarji zopet dobili delo in IkmIo vrhu tega. dobili tudi plačo za vso dobo, v kterej niso delali.
USTAJA NA FILIPINIH.
Pravda proti ustaškim vodj t n radi zarote in umorov.
Manila. 18. sept. V Oavite pričela se je sodna obravnava proti vodjem ustave v Sakayu, Mantalanu in drugim radi zarote in umorov Američanov. Oni so dne Ki. junija umorili A-zneričana Bol tona. Tozadevni načrt so izdelali Mungalayan. Beliluang in Sinbanan. Mun<ralayana in njegovega brala so pri zasledovanja ubili, Beli-laanga dne 27. avg. vjeli in sedaj upajo, da bodo tudi Sinbanana v kratkem vjeli.
TRGOVINA Z JAPONSKO.
Izvoz strojev iz Zjed. držav na Japonsko neprestano narašča.
Washington, 17. sept. Da se Japonska razvija vedno bolj v obrtno deželo, je razvidno najbolj iz statistike o izvažanju strojev v cesarstvo.mikada Mutsuhuta. Leta 1892 uvozilo se je strojev na Japonsko le za $3G7,000, toda ta svota je do 1. 1900 narasla že na $1.600,200 in leta 1904 na $3,462.-9<K), l^ini se je pa uvoz strojev iz A-merike na Japonsko tako pomnožil, da je dosegla vrednost tjekaj poslanih strojev lepo svoto $6,161,800. Mnogo strojev se pošlje na Japonsko tudi iz Anglije, toda slednja ne za-mure tekmovati z Zjed. državami glede izdelovanja "cash registrov", pisalnih, pralnih, sesalnih in drugih strojev. Izvoz lokomotiv je od leta 1906 napredoval za 20 odstotkov. Letos se je na Japonsko prodalo za $1,990,398 lokomotiv.
VEDNO PRIPRAVLJENO.
Star pregovor pravi, da doseže le oni n-|>eh v sv«»jih podjetjih, kieri so vndno pripraVijeni, da nastopijo proti nesreči. Vsakdo ima priliko ogniti ali saj zmanjšati nesrečo; kdur pa zamudi prve znake preteče nesreče, je it:rubljen. Ravno to velja tudi za nase življenje. Vi živite morda sreČ-«<t in zadovoljno, ne da bi mislili na nezgodo, ktera vas zamore doleteti nepričakovano; vi morda zamudite prvi znak bolezni in slednja vas za- ; more potem sevladati. Skrbna rodbina vedno računa naprej in ima vedno pri rokah Trinerjevo ameriško grrenko vino, s kterim je mogoče pre- 1 prečiti mnogo bolezni. Znaki, kakor bledoet, zguba teka, bel jezik in druga se ee«tokrat pojavijo in zopet zginijo, toda ali veste, da bode temu vedno i takof To so morda anaki velike bo- j lezni in Trinerjevo ameriško grenko , vino jih vedno prežene. Rabite ga pri vseh !mleznih, ki nastanejo radi Jier- 1 ▼•»oh t i in nečiste ter bolne krvi. ] T lekarnah. Joseph Triner, 799 So. j Ashland Avenue, Chieago, 111.	i
Kjer ni otrok,
tam ni sreče.
ŠTEFAN IN MARIJA BAJZEK STA IZVRŠILA SAMOMOR, KER NISTA IMELA OTROK.
Da sta se izognila izsmehovanju sosedov, odšla, sta prostovoljno v smrt.
"SVETNIKI" JIMA NISO POMAGALI.
''lvjer je mnogo otrok, je tudi mnogo blagoslova", tako je dejal nekoč nek modrijan. Na bloku pet- in šest-•nadstropnih hiš ined 64. in 6o. iztočno ulico na 1. Avenue v New Yorku je gotovo ze.o "blagoslovljen", kajti tam živi več otrok, nego v kteremkoli drugem bloku metropole. Od ranega jutra do poznega večera videti je tam kar trumoma otroke na ulici. Ljudski samomor je marljivim Cehom, Iki tam -tanujejo, nejxiztian in vsak, kdor tam stanuje, je ponosen na svojo veliko rodbino, vsakdo ljubi otroke in zakonski par brez otrok zamore priča kovati le izsmehovanje in zasramova nje med stanovniki tamošnjih his.
Štefa-n in Marija Bajzek, ki tam stanujeta, pa nista imela otrok. Pred petimi leti, kmalo po njunej poroki, sta prišla iz Češke semkaj. Štefan je mizar in je hitro dobil delo, dočim je njegova žena izde.ovala cigarete. Ta-<ta zaslužila lepe denarje in sta redno nosila prihranjen denar v hranilnici. Nepopisno bi bila srečna, .ik i bi imeia otroke, toda Mariji ni bila ta sreča namenjena in čestokrat so jej dejale sosede, da "svetniki" ne marajo za njo. da je nerodovitna lil da mora živeti brez ljubavi otrok.
Vendar je pa Marija še vedno upala, toda zaman, in končno je prosila svojega moža, naj adoptira kojega otroka, da se •tako izogne zasramova-iju sosedov. Štefan je v to takoj privolil ter je iz nekega zavoda vze. jedno leto staro dete. Najpreje so se s.»sede smejale, toda ko so uvidele, la sta zakonska smatrala otroka svojim lastnim, so obmolknile. Dete je bilo zelo temne polti, .toda ikljub te-imt je bio letni. Nekega dne je pa neka soseda izjavila, da je dete — zamorsko in ta vest se je razširila hitro po vsem bloku, nakar so se so-sedje s Štefanom in Marijo še bolj norčevali. Končno sta prinesla otroka nazaj v zavod in ga tam ost a vila. Od tedaj naprej nista več občevala s sosedi, iziniši z gospo Maderjevo. Preti par meseci našli so oba v njunem stanovanju1 nezavestna in plinove cevi so bile odprte. Takrat sta dejala, da sta slučajno pozabi.a plin zapreti. Sosede so pa vedele, da sta se skušala usmrtiti, tker nista mogla več prenašati izsmehovanja sosedov.
Minolo soboto povabila sta k sebi tri sosede k večerji. Tu se je jedlo in pilo in vsa družba je bila vesela. Ob 1. uri hoteli so gostje oditi. —
Ostanite še in bodite veseli", dejal je Štefan, "kedo ve, kaj se zamore jutri zgoditi?" — Končno so gostje odšli. Bajzekova spremila je gospo Maderjevo do vrat; tu jo je objela in jokala. " Štefan tako čudno govori in jaz se bojim", dejala je Marija. Štefan je pa še sedel 'kraj mize in pil jedno čašo vina za drugo. Ko se je njegova žena vrnila v sobo, se je smejal.
V nedeljo dopoludne ob 10:30 so našli Štefana in njegovo ženo mrtva na poste'.ji. Vse plinove cevi so bile odprte in ženske, ktere so se preje nesrečnej dvojici smejale, sedaj pla-kajo, ker jo imajo na svojej vesti.
na jugu. V North Carolini.
VIHAR JE ODLOČIL LASTNIKE VTL V WRIGHT S VILLE OD CELINE.
Več ur so bili v velikej nevarnosti. Škoda znaša kacih $10,000.
70 MILJ NA URO.
Wilmington, N. C., 18. sept. Več nego 200 ljudi bilo je včeraj na Wrightsville Beaehu, 9 milj iztočno od Wi.imingtona, več ur izpostavljenih izrednemu viharju, kteri je napravil na raznih hotelih za najmanj $10,000 škode.. Najhujše je razsajal vihar med 6. in 7. uro zjutraj. Iver stoje hoteli na kolih daleč od celine, je bila zveza s celino več ur pretrgana, tako da so ni nihče ni mogel vrniti domov. Popoluklne. ko se je vihar nek o lito polegel, priče i so z rešilnimi deli. Najpreje so naložili v čolne ženske in at roke in jih srečno do vedli na kopno.
Vihar je napravil veliko škodo tudi v South Portu, kjer je bilo več tam vsidranih ladij poškodovanih.
Jednajst ladij
na peščinah.
VIHARJI V NEW FOUNDLANDU. PRI BELLE ISLE JE VA-LOVJE VRGLO MNOGO LADIJ NA PE-ŠČENINE.
Več ribiških ladij je valov je zaneslo na obrežje polotoka Labrador.
MNOGO PONESREČENCEV.
St. John, N. F., 18. sept. Tekom zadnjih vihar^av vrglo je valovje pri Belle Isle na p&Mamine 11 večjih in manjših ladij, doeim je vihar odnesel sedem ladij, na kterih je bilo nad sto ribičev, na obrežje polotoka Labrador. V kolikor je dosedaj znano, so le štirje ljudje utonili. Bati se pa je najhujših poročil od severnega o brežja otoka, toda od tam ni prišla še niti jedna vest.
Tukaj pričakuje nad 250 ribičev in mornarjev, kteri so v viharju zgubili vse, kar so imeli, da jih pošlejo domov. Toliko nesreč se na morju krog New Foundlanda ni pripetilo od leta 1886.
Longworth nominiran kandidatom.
Predsednikov zet Nick Longworth je imenovan kandidatom za zastopnika v kongresu. Njegova platforma je "Stick to Roosevelt." Izvoljen bode prav protovo, ker za to bode skrbela energična Alice.
Povišanje plače.
Petersburg. Va., 17. sept. American Cigar Co., oziroma tobačni trust je povišal svojim delavcem plačo za deset odstotkov. To povišanje velja za vse trustove tovarne južno od Peters-burga do New Orleansa, v kterih dela kacih 10,000 delavcev. S tem se povišajo trustovi tedenski izdatki za petnajst tisoč dolarjev.
0 NEZGODI PARNIKA MON- » GOLIA.
Parnik še niso rešili.
Honolulu, Hawaii, 17. sept. Glasom zadnjih poročil o parniku Mongolia od Pacific Mail Line, kteri je zavozil na koralske pečine pri Midway Islan-du, je njegov položaj zelo nevaren. Na parniku je bilo 200 potnikov kabine in 500 kulijer v medkrovju, kteri so se izkrcali na otoku. Od tu je od-plul parnik Restorer Mongoliji na pomoč.
Otok Midway ima zelo plitvo obrežje in ne nudi ladijam zavetja, tako da je parnik zlasti sedaj v dobi viharjev v najveejej nevarnosti. Potnikom bode na malem ofceku primanjkovalo jestvin in bivati bodo morali na prostem, dokler jim ne pride na pomoč kak parnik.
Parnik Manchuria so srečno splo-vili sedaj, %o je od 20. avgusta nadalje ležal na pečinah, njegovo krmilo je zlomljeno in ni več za rabo in tudi jeden vijak je zelo poškodovan. Man-churijo bodo povedli -v San Francisco v svrho poprave.
Mongolia je Se ietrti parnik na Pacifiku, kteri je tekom dveh mesecev obtičal na peeiaak. Drugi trije par-niki so Manehiiria in vladina transportna parnika Thomas in Sheridan.
Revolucija na Cubi. Politični jetniki prosti.
ZBOROVANJE ZASTOPNIKOV VLADE IN REVOLUCIJE. — SKLENITEV PREMI R J A.
Pred mirovnim posredovanjem zastopnikov Zj edin j enih držav.
ZAYAS IN CAPOTE.
Washington, 17. sept. Tukajšnje eubandko poslaništvo dobilo je do-pojudne iz Havane uradno poročilo, da so se sovražnosti prenehale in da je vlada sklenila z vstaši premirje.
Havana, 17. sept. Križarka Zjedinjeniii držav Dixie je daines odplula v Cienfuegos na Cubi, kajti moštvo topničarke Marietta, ktero se je v Cienfuegos izkrcalo, ne zadostuje za obrambo mesta pred vstaši.
Havana, 17. sept. Danes zjutraj .pripetila se je tukaj razstrelba, ktera je razdejala dva velika poslopja. V razvalinah so našli dosedaj šest mrtvecev in mnogo ranjenih. Mnogo nesrečnikov je še v razvalinah. Raz-strelbo so priredili revolucijonarji. Podrobnosti še niso zznane.
Havana, Cuba, 18. sept. Včeraj {x>poludne zborovala sta zastopnik cu-bainske revolucije Zayas in zastopnik vlade Montalvo. Prvi je zahteval, da se vsi po.itiČni jetniki izpuste. Zayas trdi. da ibi n azastopnike Zjedinjeniii držav napravilo zelo slab vtis ako bi pri prihodi« na Cubo našli nad 200 liberalcev v ječi. Zvečer so nato izpustili 37 jetnikov, med kterimi sta tudi Perez Castellanos in 0'Farrell bivši mayor v Havani. Danes bod< izpustili še ostale libera če, med temi tudi Carlosa Gaixia ki Gualberto Go-meza. Danes zborujeta zopet Zayas in podpredsednik Capote.
Nezgoda n* ieleanici.
Radi poškodovanih tirov na Western Avenue v Chieagu, 111., sta se skupaj zadela dva vozova ulične železnice. Dvajset je bilo ranjenih.
VTHAR V SIOUX CITT.
Škodo, ktero je napravil vihar, cenijo nad $1,000,000.
Sioux City, la., 18. sept. Minolo soboto divjal je tukaj in v okolici izreden vihar, kteri je poškodoval 25 milj železniških tirov in opustošil na tisoče oral polja. Škodo cenijo na $1,000,000. Vihar je divjal tudi po vsem severnem delu države Nebraske, kjer je tudi za milijon dolarjev škode.
Razstrelba parnega kotla.
Na Pittsburg, Virginia & Charleston železnici blizo Monongahela City, razletela se je neka tovorna lokomotiva. Strojevodja in mašinist sta usmr-tena in štirje uslužbenci so ranjeni.
Sveti Birokracij na Francoskem.
Neki meščan je prinesel na pošto cel kup nerabljenih dopisnic, ki bi jih rad zamenjal za zalepke, ki veljajo ravno toliko. Toda uradnik je izjavil, da mu prošnje ne more uslišati, češ, da po predpisu sme le odkupiti ali zamenjati nerabne tiskovine, nikakor pa ne novih. In meščan je šel ter na-čečkal na vse nove dopisnice smešno popačene naslove, kakor: "Fallieres, francoski kralj" itd. Nato je prinesel dopisnice zopet uradniku, češ, sedaj so nerabne in vendar znamke cele. In uradnik mu je takoj ustregel ter jih zamenjal.
Vesti iz Rusije.
Novi napadi.
REVOLUCIJONARJI USTRELILI
LOJALNEGA KMETA, KER JE TOVARIŠE ORGA-NIZOVAL PROTI NJIM.
Napad na generala Doroževskega v Varšavi. — O pokojnem Trepovn.
ARETACIJE V ODESI.
Denarje v staro domovino
m f 20.50 ............ 100 kron,
■m $ 40.90 ............ 200 kron,
ca $ 204.00 ............ 1000 kron,
» 11020.00 ............ 6000 kron.
Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka.
Naše dename poifljatve ispleSaje 3.kr. poštni hranilni nrad t 11. de 12. ineh.
Denarje nam podati je aajpittl&-ieje de $26.00 ? gotovini ▼ priporočenem ali regietrovanem pismu, večje meske po Domeftie Postal Money ~>rder all pa New York Bank Draft
FRANK 8AKSER. 09 Greenwich Street. Hew Terk. 8104 St. Clair Ave. NJE. dleedaad. a
Petrograd, 18. sept. Iz Rige se poroča, da so revolucijonarji ustrelili lojalnega letskega kmeta Nikelsona v Urkuli, kteri je organizoval kmete v svrho varstva eerkve pred revolucijonarji. Generalni gubernator je zopet odposlal kazenske ekspedicije v notranje kraje kurske gubernije.
Petro grad, 18. sept. Dne 15. avgusta izrazil se je general Trepov v Petrovem dvorcu: '1 Velikansko napako smo storili, ker nismo ustanovili kabinet iz članov parlamenta." Car s to izjavo ni bil zadovoljen in se je o-gibal Trepova. Kasneje je Trepov izdelal projekt glede razdelitve kronskih zemljišč in je projekt predložil cerju. Slednji mu je pa' hladno ukazal izročiti svoj spis velikemu knezu Nikolaju, kteri je bil največji nasprotnik Trepova. Ko je veliki knez ta projekt prečital, je pripomnil: "Čudno je, da ste sedaj, ko so vas skušali zastrupiti, postali liberalec. Vi ste liberalec- iz strahu pred revolucijo, ne pa iz prepričanja."
To si je vzel general Trepov k srcu, kajti razžaljen je je prišlo od one stranke, kterej je posvetil vse svoje življenje. Svoje zadnje dni je preživel osamljen in je bil nepopisno žalosten. I)ne 13. sept. dopoludne našel je general Trepov na svojej pisalnej mizi pismo, v k te rem je takoj, ko ga je odprl, spoznal smrtno obsodbo revolucionarnega odbora. V uzrujanosti ga je napadel srčni krč, kteri je provzro-čil njegovo smrt.
Odesa. 18. sept. Tukaj so včeraj aretovali nad sto osob, ker so izražali svoje zadovoljstvo radi smrti generala Trepova.
Varšava, 17. sept. Danes dopoludne so zavratni napadalci napadli in streljali na generala Doroževskega, predsednika vojnega sodišča, ktero je dne in. septembra obsodilo v smrt dva revolucijonarja. General je ranjen na nogi. Napadalci so ušli. V Ministerstva notranjih zadev, pravosodja in vojne so odposlala v Sied-lece posebne komisije, da preiščejo zadnje tamošnje klanje čifutov. Komisarji so dobili nalog, da pred vsem preiščejo obdolžitve vojakov, od kterih se trdi, da so plenili in morili.
Helsingfors, 17. sept. Car Nikolaj, kteri je s carinjo in otroci na yachti Standard na zabavnem potovanju po Finskem zalivu, bil je včeraj na malem otoku Bjorko, kjer je lovil lisice. Danes se vrne v Petrov dvoree, kjer pa ostane le par ur, na kar nadaljnje svoje potovanje, na kterem ostane z ro'dbino dva tedna.
Petrograd. 17. sept, V baltiških pokrajinah življenje in lastnina še vedno ni varno. Minolo soboto so nepoznani morilci umorili bogatega tovarnarja Buscha v Rigi. Umorili so ga agentje revolucijonarne organizacije, kteri so nabirali prisilne prispevke za revolucijonarne namene.
Iz Avstro-Ogrske. Napad na Fran Ferdinanda.
KO SE JE AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK PELJAL PO OGRSKEM, SO GA DOMAČINI NAPADLI S KAMENJEM.
Na Reki nastanjeni Italijani zahtevajo od Avstrije odškodnino.
POSLEDICE PRETEPOV.
London, 18. sept. Iz Budimj>ešte se brzojavlja tukajšnjej 'Daily Mail', da so na Ogrskem dne Iti. t. m. domačini napadli s Ikamenjem avstrijskega prestolonaslednika Fran Ferdinanda, ko se je peljal skozi Salgo-tarjan v novogradskem ikomitatu proti Dunaju. Skozi okna njegovega vagona so prilete.i veliki kamenji, ne da bi ga ranili. Napadalci so ušli.
Keka, IS. sept. Tukajšnji italijanski generalni fconzuil preiskuje škodo, ktero morajo trpeti njegovi rojaki, ko so bili zadnjič od Hrvatov tepeni. Italijanska vlada bode na podlagi teh preiskav zahtevala odškodnino, ktero zahtevo bode priposlala vladi. Pri bojih med Hrvati, Italijani in Madjari na Reki ni le teklo mnogo krvi, temveč tudi škoda je bila ve-liua.
Pred kratkim je igrala v Ki-ki a >-gleška godba cesarsko (»eseiii. N'alo so začaili žvižge. Det jxjslusa cev je izkušal zadušiti žvižge s ploskanjem. Polieija je aretirala nekaj osob.
Budimpešta, IS. sept. Mešana ogrsko-nununska obmejna komisija je uredila ogrsko-rumunska mejo tak >. da odstopi Rami unija Ogrski precej ozemlja pri Mehadiji do Bi vice doline. Ogrska je že formelno zasedla novo ogrsko ozemlje.
Mir med volitvami.
V sedanjih dnevih splošnega poli tičnega uzrujanja je brezdvomno Gro-ver Cleveland jedini človek, kteri o-stane miren. On se smeje obema strankama, a v srcu ne želi, da zavladajo taki časi, kakoršni so bili v dobi njegovega predsedovanja.
Nemško "veličanstvo".
Povodom krsta svojega unuka, po-milostil je nemški cesar — šestnajst "zločincev", kteri so razžalili njegovo 4'veličanstvo". Zajedno je pa dAl sedem urednikov zapreti, ker so kri-tikovali njegovo štedljivost pri amnestiji
rnil/Tjrn za brzoparnik dobiš za
1 1IV1J 1 ktcro	hočeš naj -
ceneje in bodeš najso-lidneje postreže n pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zate nai 9" v ca t m.-.ven^r na	obrn*
DRZNA VOŽNJA.
Dva mornarja sta skušala v čolnu priti do obrežja Labradorja.
Boston, Mass., 17. sept. Semkaj sta dospela iz severja mornarja Charles Malmberg in Patrick Mannahan, ktera sta prebila šest dni v odprtem čolnu brez hrane in pitne vode. Oba sta služila na ladiji Dora A. Lawson, kte ra je v minolem maju ostavila Glou cester, da odpluje k labradorskem o-brežju ribariti. Dne 6. avgusta, ko sta Malenberg in Manahan vrgla mreže, nastala je gosta megla in tako svoje ladije nista mogla več najti. Jeden dan in jedno noč sta ostala na istem mestu v nadi, da se ladija vrne in da ju najde. Ko se pa to ni zgodilo, sta sklenila veslati do 220 milj odda ljenega obrežja polotoka Labradorja.
Že v drugej noči je Manahan podlegel naporom in pomanjkanju hrane Radi tega se mu je pričelo blesti in je večkrat skušal skočiti v vodo, kar je pa Malmberg preprečil. Tretji dan se je pomiril in je nepremično sedel na svojem mestu, dokler ju šesti dan ni rešila jadranka Sennis, ktera -ju je povedla k Eskimovcem na otoku Seal in Eskimovci so za nju skrbeli in ju poslali z prvim parnikom v Halifax, od kjer so ju poslali dalje v Boston.
Tedenski dan počitka
so uvedli na Francoskem. Uradni list je priobčil prvi del dotičnili določil z ozirom na po zbornici 1. julija t. 1. sklenjeni zakon, Vec delavcev je že zagrozilo, da stavkajo, ako delodajalci ne bodo izpolnjevali določil.
Tachta v plamenu.
New Haven, Conn., 18. sept. Tachta Leslie, ki je last dr. A. Hellerunga od Columbia Yacht Cluba v New Yorku, je včeraj tukaj zgorela do vodne gladine. Požar je nastal radi gazolina, kteri je kapljal iz kotla. Leslie je bila dolga 80 čevljev in je nosila 20 ton.
Štrajk pri Wabash železnici.
Springfield, 111., 18. sept. Tukajšnji oktlarji in mašinisti Wabash železnice so pričeli štrajkati, ker jim železnica ni hotela povišati plačo. Štrajkarjev je od 300 do 400, Štrajk se bode razširil najbrže po vseh progah Wabash železnice.
Bazne novosti
iz inozemstva.
VOJVODA AB RUŠKI SE PRIPRAVLJA NA POT NA GORO GAURIZANKAR. t
Turški uporniki na parnikn A^ar i Tevfik. — Perzijska ustava.
PERZIJSKO LJUDSKO ZASTOPSTVO.	A
Turin, Italija, 18. sept. Vojvodu-Ab ruški se pripravlja na novo zmin-s t veno ekspedicijo na gorovje Hom;i-laja v Aziji. On upa, da bode prišel na vrh gore Gaurizankar, i i je visoka 29,000 čevljev. Kralj \ iktor Emanuel, kteri je ekspedieiji na ajoro Ruwenzori v Atriki pomaga, z - U>uo dolarji, je obljubil tudi za s- tanjo ekspedicijo liberalno podporo.
Port Said, Egipt, IS. sept. -N;. turškem prevoznem parniku Aair Tevtik so se vojaki uprli in tem jn.-voilom je bilo mnogo usmrtenik. b j>or so zatrli.
Teheran, Perzija. IS. sept. GJjusom najnovejše šahove odredbe imel bode perzijski parlament 156 Članov, in sicer G0 iz mesta Teheran in 96 iz dežele. Vsako drugo leto se vrše splošne volitve.
Tientsin, Kitajska, 18. sept, Kitajci >0 umorili uradnika tukajšnjega avstrijskega konzulata Emila Thiel" ja. Umor ni juditičen.
Sebastian, Španska, IS. sept. V Cataloniji se je zopet pričela agitacija" kai!i>t. v in radi tega oblasti gibanje vsestranski zatirajo. Karii-sii dobili obi.o denarja iz nepoznanih virov.
Razstrelba dinamita. . ~
Pri Keneti. Manitoba, Canafla, pripetila se je v tamošnjem taboru železniških delavcev razstrelba dinamita. Tii delavee je raztrg-alo na kosce.
Nezgoda na uličnej zeleaoici.
San Francisco, Cal., 18. sept. Dva voza ulične železnice na Devisadero Street sta danes zjutraj skupaj eade-la. Dva potnika sta bila na mestu u-smrtena in 30 je ranjenih.
KRE TANJE PAZNIKOV. Dospeli m:
Statendam 17. sept. iz Rotierdama
s 1079 potniki. Vaderland 17. sept. iz Antwerpena. Dospeti lmftje;
Erny iz Trsta. Pisa iz Hamburga. Barbarossa iz Bremena. Cretic iz Genove. Carmania iz Liverpoola. Hamburg iz Hamburga. Victorian iz Liverpoola. Bordeaux iz Havre. Baltic iz Liverpoola. Prinz Adalbert iz Genove. St. Andrew Antwerpena. Amerika iz Hamburga. Lucania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Finland iz Antwerpena. Astoria iz Glasgow a. Hyndam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. La Savoie iz Havre. Georgie iz Liverpoola.
Odpluli so:
Kaiser "Wilhelm II. IS. eept. v Bremen.
Smolensk IS. sept, v Libavo. Bovic IS. sept, v Liverpool. Odplali Me:
Teutonic 19. sept, v Liverpool. Nieuw Amsterdam 19. sept, v Rotterdam.
Deutschland 20. sept, v Hamburg. La Touraine 20. sept, v Havre. Oceana 20. sept, v Genovo. Vaderland 21. sept, v Antwerpen. Cedric 21. sept, v Liverpool. Etruria 22. sept, v Liverpool. NTew York 22. sept, v Southampton. Caledonia 22. sept, v Glasgow. Grsf WnWersee 22. sept, v Hamburgh
The IxTSt Sloveriic Daily in
the United States. Issued every^ day * except
Sunday? and Holidays.
- ^
"GLAS NARODA"
U»t slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaj« slovensko tiskovno društvo
FI^ANK SAKSER, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Za. leto velja list za Ameriko . . . $:i.00
pol leta............. i.5o
Za Evropo. *a vse leto.......4.50
" pol leta....... 2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issutd every day, except Sundays, and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Z a oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Monev Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo. da se nam tudi preišnie bivališče naznani, da hitreje najdemo r aslov-niica. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Olas Naroda"
10y Greenwich Street, New York City.
Telefon 1279 Rector.
Volitve v kongres.
Dne G. novembra t. 1. vršile -c bodo vo.it ve elanov zastopniške in senatov«? zbornice za (30. kongres Ataše republike. Od konea zasedanja 53. ikungresa dne 4. marca 1S95 nadalje sta bili obe zbornici neprestano republikanski in docela smo uverjeni, da -bode republikanska večina izvoljena tudi v prihodnjem novembru. Dne 4. marca 1907 bode rniuolo deset Jet, odkar je naša vlada v popolnej kontroli republikanske stranke in tekom teh desetih let smo kot ljudstvo in država l>olj napredovali, nego-1j ke-daj popreje v petdesetih letih in v množili ozirih bolj, nego v celej na-šej prejšnji zgodovini. O tem ne more nihče niti malo dvomiti, ako le površno pregleda podatke o pridobitvah republikanske ia demokratične stranke.
Med nami je na tisoče in stotisoče državljanov, kteri bodo v novembru volili v prvič v svojem živ.jenju in kteri bili Še otroci, ko so imeli de-niokratje zadnjič veČino v zastopniške j zbornici. Ti državljani se ne
K -
eilo zavrnila in lak.. katastrofo za tela j pieprečila. T-.ij leta	so
ime;; <um> kratje v svojej kontroli ta:c» predjed niš t vo. kakor ti+li obe /"i<>: ii<-i jii dt! > kongresa veljalo je naše ljudstvo na mi.ijarde dolar-jev škode.
Na ta dejstva naj vsakdo dobro pomisli, predno se odloči, da b<*le g!a-Siival za demokrate in uverjeni smo, da !«>de v novembra vsakdo <»ddal sv-«j glas za republikansko stranko.
?
Dimitrij Feodorovič Trepov.
Sedaj po -njegovej smrti bodo pošiljali ruski revolucionarji pokojnemu Trepovu v njegov grob vsakovrstna preklinjanja, kajti njihova "smrt-na obsodba" ga ni zamog-la doseči. Dimitrij Feodorovič <e ni ustrašil raznih smrtnih obsodb prekueuhov in tako tudi prck.injnje rudečih teroristov in za vratnih morilcev ne bode motilo njegovega večnega spanja, kajti — pokojnik je bil mož brez živcev. Sin na dvornih stupneah najdenega najdeneka ni bil nikdar lahko-• nšljen; vodki mi pil in tudi brutalen :ii bil. Vse njegovo delovanje sle-iiiio je le jednemu cilju. Ko je zatira; nemire z vmj njemu lastno ener-/ijo, co je poslal kozake nad dijake ::i ko je [>o njegovih navodilih proti-revolucija udušila revolucijo — vedno .nu je >>ilo ciljem: "Dal sem besedo t, da bodem vzdrževal mir in to bo in ci!"j zastopam s svpjim živ-njem." On, sin >naydenega, po
v Wittejevih liberalnih predlogih za ustanovitev miru svojega pomočnika pri dosegi onega cilja, za kterega je carju zastavil svojo besedo in življenje. Radi tega ni bil pristaš znanega Bulji sinovega ustavnega načrta in ni hotel, da se podele prebivalstvu večje svobode in pravice, pač je pa hotel, da dobi duma obširnejša pooblastila. Radi tega se je tudi protivil razpu->titvi parlamenta. Navadna laž je eno, kar trdijo " kadet je", da jih je Trepov namenoma miril in jim obetal razne ugodnosti, tla bi potem po razpustitvi dume zamogel nastopiti proti njim z vso brutalnostjo. Dejstvo pa je. da je pokojni Trepov carja celo prosil, da ustanovi vlado z ustavnimi demokrati na čelu, kajti ta stranka mu je nekaj časa ugajala, bas (kakor Serge j Wit te. To pa radi tega, ker je organizacijo nad vse cenil. On je bil največji organizator, kar jih je imela Rusija v novejšem času.
Trepov je bil pravi ženij z ozirom na pravilno pregledam je razmer in z ozimni na odredbe proti prekueuhoin. On bi lahko dosegel mnogo, ako bi ne deloval vse na podlagi svoje carju dane obljube. Tako pa je postal Kar-jatida reakcije, za ktero se v sreu nikdar ni zmenil. Tako ga je ljudstvo sovražilo in po smrti ga mnogi kolnejo, dasiravno je bil po zatrdilu vnih. kteri so ga osobno poznali, odprtega značaja in skrajno dobrega rea.
Sin najdeneka. kteri ni imel drugih tradicij, nego one svojega časa. je bil sin sedanje ruske dobe, v kterej se človeško življenje ne ceni mnogo in v kterern je groza zadnji odgovor. In Dimitrij Feodorovič Trepov je bil prepričan. da je to jedini pravi odgovor.
DOPISI.
čari
/.nal je le jedno tradicijo: ono svojega očeta in samo jedno šolo, ktera je tudi ibila last njegovega očeta. Tako je postal brezobziren proti samem sebi in proti drugim.
Trepov sploh ni bil politik in torej tudi ne reakcijonar. On je občudoval Wit tej a, toda ne kot liberalca, pač j a ,-amo toliko časa, dokler je vid«l
Cleveland, Ohio.
Da se ugodi željam faranov fare sv. Vidp in nove fare v Collinwoodu, kakor tudi vsem društvenikom slovenskih (katoliških podpornih društev, hočem popisati slovesnost blagoslov-Ijenja vogelnega kamena slovenske nove cerkve Vnebovzetja B. M. D. v Collinwoodu.
Vsa elevelandska slov. društva so povabili naši sosedje v Collinwoodu, ktera so tudi skoraj jednoglasno sklenila prisostvovati slavju. C. g. Rev. Pakii pa je prej povabil vse gg. predsednike in tajnike društev k izvanred-ni seji, da sestavijo slavnostni vspo-red. Pri seji so nekteri predsedniki izrazili svoje sožalje, da je društvo skleni.o,, če slovesnosti prisostvuje Rev. Hribar, da se je društvo nikakor ne udeleži. Uzrnk temu je bil naveden sledeči: 1. Da Rev. Hribar zaničuje vsa slov. pod p. kat. društva. 2. Ker je on že velikokrat spodil držav-- te in društvene zastave iz cer-k\«-. 3. Ker on ni ud nobeuepa društvu in ne za-luži nobene ča^ti. 0. g. Rtv. 1'akiž se je izrazil, da on bi naj-ustregel vsem: ker je pa toliko Število društev, ki bi ostala radi jed-ox.be doma. bode on že stori, tako, da bodo lahko vsa društva udeležila. kar so seveda tudi storila.
V nedeljo dne 9. sept. točno ob 2. uri ]**poludne zbrala so se vsa društva na j>etih vogalih (Five Points) v Collinwoodu in so v sledečem redu odkorakala:
1. Collnwoodska godba; 2. društvo sv. Janeza Krst. iz Collinwooda; 3. mladeniško kat. pod društvo sv. Alojzija iz Cleveland®; 4. slov. podp. društvo fšoikol iz Clevelanda; 5. hrvatsko voj. podp. društvo sv. Nikole iz Clevelanda; 6. slov. kat. samostojno društvo sv. Vida iz Clevelanda; 7. slov. podp. društvo Slovenija iz Clevelanda: S. godba društva sv. Vida št. 25 iz Clevelanda; 9. k.-slov. kat. pod. društ vo sv. Vida št. 25 K- S. K. J. iz Clevelanda; 10. slov. kat. podp. društvo Presv. Srca Jezaisa iz Cleve-tanda; 11. »lov. podp. društvo sv. Jožefa iz Clevelanda; 12. slov. kat podp. društvo sv. Janeza Krst. št. 37 J. S. K. J. iz Clevelanda; 13. slov. .pevsko društvo Trilgav iz Clevelanda.
Nepopisljiv je bil ta dan za mesto in prebivalce mesta Collinwooda, ki so nas S .o vence bolj počastili, kakor mo pričakovali in se tudi izrazili, da še nikdar, odkar stoji mesto, niso imeli prilike videti tako lepe parade, kakor je bila na dan folagoslovljenja vogelnega kamna nove cerkve njih občine. Vladal je vzoren red in mir, kar je ne samo ponos nam Slovencem, ampak tudi vzgled druigm narodom.
Vsa društva so pričakovala častito duhovščino na cesti pri vogalu našega rojaka g. Mihaela Skebeta; ko se je pripeljala, napravila so društva špalir, skozi ikterega se je č. duhovščina peljala do prostora blagoslovi je-nja. Na slavnostnem prostoru je č. g. Bajee v svojem govoru le nekoiiko omenil farne razmere fare v Clevelanda in Collinwoodu, dasi smo pričakovali veliko več od njega, ker so mu naše žalostne razmere najbolje znane. Veliko bolje bi bilo, da bi se bil kar naravnost izrazil in povedal baiko, kakor so razmere v resnici. Vsakemu v Clevelandu in Collinwoodu
bivajočemu Sloveneui je dobro znano, po kom in zakaj so "ovčice" oslepljene; pravtako bi nam bil lahko povedal, kdo je kriv, da se nečejo klanjati sebičnosti in pretirani zahtevi "višjega". Vendar nečem segati predaleč; omenil sem to le v toliko, ker ljubim pravico, spoštujem resnico in cenim one, ki imajo te čednosti. Dandanes so nekteri že tako oblastni, da ni čuda, če postane kdo oslepljen in sledi onemu, ki ljubi in spoštuje resnico. V Clevelandu, O., zori sad, ki ga je zasejal naš •"skopi" dušni pastir, a upamo, da bode " višji" preje spregledal, predno se zgodi, ikar bi našemu in tudi drugim dušnim pastirjem ne bilo po godu. Upajmo v boljše čase. Znabiti pridejo, če pa ne, si jih hočemo napraviti sami.
Vršilo se je nato cerkveno blago-slovljenje vogelnega kamna, ktero smo z zanimanjem zas.edovali. Medtem je duhovščina, ki ni imela posebnega opravila pri blagoslovljenju, pobirala i-adodarne doneske, ki so namenjeni novi stavbi.
Po završitvi cerkvene slavnosti so šli vsi udeleženci na piknik, ki je bil v bližnjem gozdičit Prej resna slav-nost spremenila se je naenkrat v veselo. G.asile so se vesele pesmi, ki jih je peval "Triglav", a tudi domačini niso zaostajali in marsikaka se je "rekla". Pozno v noč smo zapuščali prostor, kjer smo se navžili svežega zraka in ob zvokih naše godbe in milih pesmij pozabljali na one morebitne trenutke, ki tlačijo kot mora našo dušo. Pri tem smo Cleveland-čani celo pozabili, da se imamo bojevati z "zmajem", ki se je na svojem prostoru očitno zahvalil, da so sklenila društva, da se ne udeleže slavnosti, če ji on prisostvuje. Mi smo temu molčali in si na tihem mislili svoje.
V spomin nam ostane collinwoodski dan, ne samo zato, ker smo se veselili slovenskega napredka, ampak ker smo spoznali, kako dobro je, če ima fara duhovnika, ki ni sebičen, ki skrbi za svoje farane.
Resnicoljub.
Fantazija.
Spisal Lajoš.
"Človek nima duše!"
Ah, kaka brezmejna laž je to! Tudi jaz sem mislil tako tedaj, ko sem taval skozi življenje s praznim srcem, s prazno dušo, ves mračen in hladen in brezzavesten.
Taiko jih vidim še danes dosti ljudi s topimi obrazi, z mrtvimi očmi, ki hitijo za zabavami in je iščejo pri drugih, ker je nimajo v sebi s svojo dušo. Tn od tedaj vem. da je duša in od tedaj vem, da je mnogo ljudi, ki imajo dušo, in da jih je mnogo, ki je nimajo. In umni bodo nekteri in znali ne bodo za. to, da je duša.
Srečal sem se s svojo dušo in spoznal sem jo in jKistala sva prijatelja. Ali. kaka lepa je bila ona! Imela je žive. modre oči, mehke lase, srebrn glas, lunlila je lahko, kot oblaček nad zelenim poljem in njen smeh je bil zvoneuje pomladanskih zvonov.
Moja duša je bila solnce, ne žgoče in pekoče, ampak solnee, ki je zasijalo zjutraj v zlati zori. Kamor je pogledalo to solnce, vzbudile in vzcvetele so krasne cvetlice, kamor so padli njegovi vriskajoči žarki, tam so zažvrgolele ptice pevke. Moja duša je bila krasna pesem, glaseča se v tihi noči izza polodprtega okna. To je bila pesem, da so se vzbudile iz sna drobne ptice v nočnem parku in da je začuden obstal na samotni stezi truden popotnik.
Moja duša je ibila mladost, sama vesela, brezskrbna mladost. Skakala je med bujnim cvetjem, trgala je dišeče rože, igrala se je z otroki in pla-kala je takrat, kadar so plakali otroci. Tako krasno, nebeško dušo sem imel jaz.
Prej sem hodil med dišečim, mamljivim cvetjem, pod jasnim nebom in nisem znal za to, da je bila takrat pomlad. Zvrgoiele so ptice v mladem zelenju in jaz nisem mogel slišati, umeti njihovega veselja in sem bežal iz gozda. Slkakali so okolo mene otroci v belih oblekah, z venci na glavah, smehom na zdravih obrazih — in jaz sem jih sovražil.
Ko pa je prišla k meni moja duša, mi je povedala, da je zunaj pomlad, zapela je skupno z drobnimi ptieami in ona in jaz sva se igrala z nežnimi otroki, z venei na glavah in s smehom v živih očeh. In veselil sem se tedaj nad živim petjem, ljubil sem modro nebo in zlato solnce in vse raznobojne, pestre cvetlice.
Zjutraj sva vstala z dušo in gledala vzhajajoče zl'ato solnce in veselila 6va se svetlih žarkov, ah, ti žarki so se me dotaknili tako rahlo in mehiko, kot lasje nežne devojke.
V poletnih dnevih sem ležal na zelenem travniku in gledal v svetlo nebo. Krog mene je ležala pokošena trava in ovele so cvetlice in z menoj se je igrala moja duša.
ASTNO IN POŠTENO JAMČENJE ZA VASE ZDRAVJE.
— Kdor ima mnogo skuSnje in tehnične speobnosti, je za vas m za vse bolnike veliko več vreden, kakor tisti nepraktični zdravniki kteri se hvalijo po časopisju in izstavljajo svoje ilike. Ako obiščete moje zdravniške prosrore, ali samo pišete, najdete me vedno kot zdravnika, kteri zdravi že 16 let uspešno. Kadar pr de bolnik k meni, se kar najbolj potrudim za njegovo zdravje. Moje 161etno praktično in izvrstno zdravljenje, zdravniške šole, dnritva in pismena priznanja so dokaz največjega zaupanja bolnikov v vseh slučajih boleznij. Naj se vsakdo ODme name in meni zaupa v raznih bolezi-ih in govori petem, ko bode popolnoma ozdravljen. Poskušajte; to vas nič ne velja. Le odločite se, da se obrnete v vseh jlučajih bolezni le name. Pišite mi in opišite točno Vašo bolezen. Pišite tudi po mojo zdravniško knjigo in druge tiskovine iz kterih razvidite in spoznate sami bolezen. Opišite mi jo potem dobro in jaa Vam takoj
Eovem, ali se da ozdravetiali ne. Moje plačilo za zdravljenje je maj-no in ga vsakdo lahko plača.
Zato naj vsakdo, pa naj bode bolan kakor hoče, takoj piše name in naj ne odlaša, da se mu bolezen zastara. Zato pa Se danes pišite na
DR. LEONARD LAIND6S
140 E. 22nd St.,	. NEW YORK, IV, Y-
ČAST IN HVALA DOKTORJU LEONARDU LANDESU! V
iskrenih in srčnih besedah se zahvaljujemo Slovenci in Hrvatje vsak dan doktorju Leonardu Landesu za naše povrneno zdravje in našo srečo. Najnovejše zahvale so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81 Mountain View, Cal; Mat. Cambry, Box 179 East Helena, Mont.; Ivan Turk 5 Chestnut St., Calumet, Mich, in Andro lvančič, 320 E. Front St., Youngstown, O.
DR. LEONARD LANDES.
lovensk 3 katoiižko
a
podp. društvo
svete Barbara

Za Zledlnjene države Severno Amerike.
Sedež: Forest City", Pa.
ti^eppnrirano dm a». januarju 1902 -v državi Pena«">
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run", Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box GOT, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZA VER L, Box 374, Forest' City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City,*Pa.
In v jeseni sva stopala ž njo po dolgi aleji. Oblaki so hiteli nad nama, hladen veter je šumel skozi zapuščena devesa, in v otožni bolesti je je-eala vsa narava.
Midva pa sva govorila o večni pomladi, o bohotnem cvetju, o jasnem neibu in žalosti nisva poznala.
Izogibal sem se one lepe dni tovarišev, ljudi brez duše in živel sem ž njo sam v skritem domu. Nikdar nise m vedel v tistih časih, kaj je dolgčas. Saj sem imel vedno pri sebi njo, svojo krasno mlado dušo. Usedla se je k meni v moji mali sobici in jela je govoriti s srebrnim glasom in pripovedovati mi čudovite povesti. Zunaj je bila zima, v moji sobi pa je bila pomlad, bilo je gorko, evetele s odi-šeče rože in sijal oje zlato solnce. Moja duša mi zapela za kratek čas veselo pesem, da mi je srce vriskalo, zaplesala je pred menoj in smejala se v obraz in jaz sem se smejal ž njo.
Potem me je peljala v daljine, tuje kraje, po krasnih mestih, zidanih iz belega ' mramorja, po gostih parkih, kjer so rastle same vitke palme in je veselo žuborel vodomet pri vodometu. Tam je vladala večna pomlad in ljudje tam niso znali, kaj je gorje. Videla sva samo smejoče vesele obraze, poslušala pesmi, ki so komaj slišno prihajale od nevidne harfe izpod sinjega neba in vedno je še vpraševala moja duša:
ilHočeš še več videti? Hočeš, da greva še naprej
"Ah, ne, moja ljuba dušica, dovolj je", in vrnila sva se zopet domov.
Kadar sem študiral, se je usedla k oknu in strmela tiho nekam v daljavo. Ni me hotela motiti. Ko sem pa odiožil knjigo, je vz.eiela k meni, oklenila se me okolu vratu in veselo je pričela kramljati.
Čudno je to, nikomur nisem povedal. da imam dušo, kakor zaklet sem jo skrival, da mi j ene bi kdo ukradel, izogibal sem se ljudi, da me ne bi opazi i v njeni dnKfoi in pogovarjal sem se ž njo samo takrat, kadar sva bila sama.
In vendar je zvedel za njo človek in šel je in mi jo prevzel.	i
S solzami v očeh sva se ločila.
"Glej, revež je, duše nima in meni se tako smili", mi je dejala in je šla !k njemu.
In jaz sem ga srečal že enkrat od onega dne.	,
Prazen in mračen je blodil prej skozi temne sence, zdaj pa je hodil po-konei, svetile so se mu oči in smejal se mu je obraz. Sel je po zelenem travniku in igral se je z otroki. Ko me zagleda, pride k meni s solzami v očeh.	t
"Oprosti, prijatelj, da sem ti prevzel dušo, aii jaz jo tako zelo ljubim, tako zelo___*1
"Verjamem, da jo ljubiš", sem mu odgovoril in sem šel nem svojo ra- j lostno pot.
Ah, brez duše na svetu, taiko mračen in prazen — živ mrlič, zvon brez zvoka...
Brez duše zdaj, ko vem, kaj je ona, ker sem jo imel in — izgubil! A kaj je hujšega, kaj je bridkejšega, kot imeti in izgubiti!___
IZDELOVALCI DOG DOBE DELO!
Dober les, veiika plača in stalno delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 25S Grove St., Memphis, | Teiin. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., Ark.	(1S-9—1S-10)
Kje je MAT. HIT MAR ? Doma je iz Mekinjske Eupanije na Gorenjskem. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga blagovoli naznaniti John Blanieu ali " I>a njegovemu bratu: Valentinu Humar, Box 230, Depue, 111. (18-20-9)	,b
OPOMIN.
Slov.^ podp. društvo sv. Barbare št. 47 J. S. K. J. v Aspenu, Colo., tem potom vljudno opominja vse ude, kteri so odsotni in dolgujejo društvu, da se nemudoma oglase in poravnajo svoj dolg. One, ktere se ne oglasijo, bodemo primorani pri prvi seji su-s-pendovati. Ker je pa uspeh podjetja odvisen le od finančne podpore svojih članov in iker si vsak član lahko s tem prihrani veliko slabih posledie, je n-pati, da bode vsakdo pravočasno storil svojo dolžnost.	i
t	John D-urkovieh, tajnik,
' Box 55, Aspen, Colo. ■ ---j
Kje je JANEZ SEREK? Doma je iz | Zatičiiie. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Frančiški Debelak, 255 Ellery St., Brooklyn, N. Y. (1S-20—9)
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 23, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 23, Forest City, Pa. IVAN SK0DLAR, Forest Citv, Pa. * ANTON BORŠTNIK. Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
POGODBA ZA IZDEL0VAXJB DOG.
HI kupujemo in izdelujemo pofoib« i* francoske dege ia n doft sa kadi Poiodimo tudi potrebni denar sa li-delovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pilite nam, naii pogoji so ngodnL FMEDLAENDE* k OLIVE* OO, flkreveport. La. P. O. Baz 6H
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, Iz najbolj' ših rož In korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RLSS 432 Soutb Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
PODROBNOSTI POSESTVA, ki je na prodaj v Pike Conntyjn, Pa.,
(vožnja iz New Tonka in nazaj velja $5.50)
in ki meri 141 akrov; 100 akrov gozda, 41 akrov obdelanih; hiša ima S sob, veliko gespodarsko poslopje in kokošnji hlev, 60 sadnih dreves, 2 ko-n3a? S glav goveje živine, nad 100 kokoši, vse priprave za farmo, 4 vozovi, stroj za prenos sena, vse pohištvo, ves letošnji pridelek, dobra in zdrava voda, izvrsten lov na višinah in nižinah, primeren za velik lovski kl-ub, Ikterega z n m ore rodbina oskrbovati s kokoši in drugimi pridelki.
Česna $3000; $1000 v gotovini, ostanek na mortgage po 6%.
Naslov:
ANTON LOGAR, 326 E. 72nd St., New York, N. Y.
Prodajo se tudi zemljišča vsake vrste na Long Islandu in v Pennsvl-vaniji; aker po $5 in več po lahikih. mesečnih obrokih.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki
NAZNANILO.	^ j
Kranjsko - slovensko podp. društvo sv. Barbare št. 7 v La Salle, 111., je pri glavnem zborovanju dne 9. sept. 1906 izvolilo sledeče č-fane v odbor: t Fran Grošel, predsednik; . Josip Sček, podpredsednik; Josip Gorišek, L tajnik; Ignac Bankše, II. tajnik; Fran Gergovič, blagajnik.
Porotniki: Blaž Kae, Josip Pavlin in Fran Malej.	:
Pregledniki knjig: Ivan Šetma in, Vmeene Mačeik.	i
Zastavonoši: Anton Cvelbar in Josip Miklavčie.
Josip Gorišek, L tajnik.
t
Iščem brata FRAN GODEC. Pred ne-. advno je bival nekje pri West Eli-; zabeth, Pa. Kdor izmed rojakom' ■ve za njegov naslov, naj ga blago-j voli naznaniti: Blažu Godec, Box 273, Turtle. Creek, Pa.

Preobrat v zdravništvu« ^^..... !
[	Vsak bolnik bodisi od blizu ali od daleč, ako se obrne na nov, Telik. i
|	VERSAL MEDICAL INSTITUTE t New Yorku, zadobi znova a voj s zdravje. <
\	Vsak dan dospe več sto zahval! Berite, strmi te i <
I	Gospod profesor!
r	Tem potem se Vam j ;vuo zabvaljuicm tr^spod profesor, <
i	jpS^ strokovnjak Universal Medical Institute \ >Vw Yorku. Uer
r	TT^ ste n,e ozdravili, prsne bolezni, krouirne bolezni v dušniUu, i
i	- Sa/iI zapiranja, splošne oslabelosti. kašlj;i, potenja po n« <•>, i oinunj-
r	jtanje teka, bolezni na maternici, belega toka; ter me je zoia- (
|	^ SEL^*«^ vilo ti zdravnikov, kteri so vsi rek i i, da s« moram operaciji ,
[	^MŠ^mFl^K podvreči. Ali ozdravela sem tekom enega meseca, 11-j se se \
I	J fc^ •)' '^SSfe^ enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem iu Vas |
L	TW/tW m v 4\ ' - toplo priporočam vsem slovenskim ženam, ktere so bolne, tla
J	« Vi i ii 1 ' se obrnejo na Vaš Institut, kjer se ji li tx>d« nji h bolezni re- |
i	šilo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo sliko s pristavkom, da jo ponatisnete v listih ali
r	novinah. Toliko resnici na ljubo. Marija Dragar, 526 A*e. C., Bayouue TsT. Y. {
I	Spoštovani gospod Z j
I	Jaz podpisani potrjujem, da sem oolebal več kot letodnij i
[	na vnetju mehurja, ter vnetju spolnega uda, bolečine v hrbtu -s^.
f	zaprtje, in občem oslabljenju, ter me je več zdravnikov neu- i , j
L	spešno zdravilo, in pri Vas sem dosegel toli zaželjeno zdravje / 7
r	ko sem pričel rabiti Vaše zdravila ktere ste Vi gospod profe- Jip*5*^ £ 1 \ i
i	sor Universal Medical Institut« tako spretno sestavili, in
r	sicer v kratkem času enega meseca. Pado voljno Vsi m ]>o.4l jem I /Xx v
i	to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko ste me tako uspešno .^g^g^^gl-V /
I	zdravili; Ler Vam obenem stem listom skupaj dovoljujem svo- |f -" / (
|	jo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim še, da lahko prise- / \
r	gam na to, kar sem pisal. Ivan Mankoč, 75 14th 4 ve., Newark, N. Y. I
I	Če stanujete v Ifew Yorku pridite osebno in se Vas bode preiskalo s (
X ŽARKI =====	<
I	F pomočjo leh je mogoče Vaše truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam j
L	bode dal uajl>oljša zdravila; noben drug zdravnik nima t diko zaupanja v svoje zdravila kot .
F	naš profesor v svoja. >
TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ!	(
I	Ako stanujete daleč izven New Torka, ter bi radi vedeli, kakošna je Vaša bolezen, ta- j
L	ko mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja:
F	Ali trpite na: trganju, utripanju srca, kake drugo brlezni, kožnih b«»lezni. rei, u- '
I	Sesa, v nosu. v grlu ali prsih? Vam izpadajo lasje l Vas holi v želodcu i Trpite h i;a kr»a- I
[	venju (hemoroidah)? imate sifilijo na spolnih udili ? Aii ste mordi. iie/moži-i l Trpite na
I	nervoisnosti J Ste li navdu§ljivi (ttavduha)? Čutite t»olečiu * vtrebuhu ali č»-evih ? Ne morda (
L	onesveSčate, ali da padate v omotice? Hodite li redno na potrebo l 0«.tite b b čine v uia-
r	ternici J Ali trpite morda na belem toku ter nepravilnem mesečnem toku ? Zdraviln Vam i
L	neiiiud vn'% ? obratno po^to pošljemo, če se nahajate v kterej kali državi Zjediujenih dr- ,
r	žav, Heksiki ali Kanadi.
I	Zdravilom ktere mi pošiljamo, lahko slepo verrjete, ker one Vam bodo prejšnje zdravje |
I	povrnile, ker so tudi pri drugih bolnikih pomagale.
P	Ni ni kak Ošna prevara ali goljufija ali ste v bližini ali daleč od New Yorkn, se Vas zdia- I
m	vi, ne da bi z-imudili svoje delo.
f	Ako ote bolni m Vas niso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite še do Vni- 1
I	versal Medical Institute.
L	Uradne ure so: vsak dan od 10 do 12, in od 2-6 p. p. V nedeljah pa od 10 do 1 ure popoldan,
f	To je naslov :
K	^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^
K 30 West 29th St.,	^v™^?). NEW YORK, N. Y.
Inkorporirana dne 24. jonuatja 1901 v držav? Min»>esota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GRADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNI C, 421 7th St., Cahimet, Micb., P»..lpre.lae.lnik: IVAN GERM. P. O. Box 2S1, Braddock, Pa. C,lavni tajnik: JURIJ L. BROŽTČ. Box 424, Ely, Minn. Poru./ni tajnik: ANTON GERZIN, 300 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
917S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, B. x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
-1S24 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. j>orotiiik, 115, 7tb St., Calumet, Mich. JOSIP PL ZI »IRC. III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. M AR T IN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov tre listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, po svojem tajniku in n< benem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika:
JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-<jeni. Zast' priikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe.	B
in d rn Minn.,
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILL
K društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg«, Pa., 29. jblija: Jernej Mu-/ina rojen 1S79 cert. 5443 I. razred, Josip Žibert 1S60 eert. 5444 II. razred. Društvo šteje 107 udov.
K društvu sv, Jožefa št. 23 v S.in Franciscu, Cal., 29. julija: Alojzij Plut 1SS5 cert. 544t" I. razred. Društvo šteje ? udov.
K društvu Marija Danica št. 23 v Cumberland«, Wye., 29. julija: Vincene Verhovni% 1S84 cert. 5446 I. razred. Društvo šteje 47 udov.
K društvui sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 26. avg.: Ivan Kuhar cert. 5447. Martin Matkovič 1SS1 cert. 544S, Anton Urankar 1874 eert. 54-JO. Alojzij Veršeaj l>7o cert. 5450. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 142 udov.
K d nt - t vil sv. Barbare št. 3 v La Salle. 11!.. 30. julija: Alojzij Ambroži*"- 1333 cert. 5451 I. razred. Društvo šteje 60 udov.
K društvu sv. Roka št. 62 v Globeville, Colo., 28. avg.: Ivan Baudek 1S70 cert. 5433 I. razred. Društvo šteje 21 udov.
K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 28. avg.: Mihael Ivas-telič 13^4 cert. 54^4 I. razred, Blaž Godec 1S85 cert. 5435 I. ^rred. Družtvo šteje 119 udov.	'
K društvu sv. Roka št. 55 v Uni;>ntownu, Pa., 28. avg.: Fran Korene 1*74 cert. 54S6 I. razred, Matija Oražen 1376 cert. 54S7 I. razred. Društvo šteje 33 udov.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
ufiOBMOSTi
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 2. septembra se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Hrvatov in 4 Slovenci.
Smrt pri trganju jabolk Viničarka Rus v Tepsovi pri Mariboru je na lestvi stoječa trgala jabolka. Pri tem ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno na tla, »la so jo našli mrtvo.
Utonil je pri pijonirskih vajah na Dravi pri Ptuju neki vojak, ko se mu je v vodi ovila vrv okoli nog, da se ni mogel več rešiti.
Epileptik utonil. Hlapec Ivan Šinkovec v Bruni vasi pri Tržišču je šel napajat konje. Pri tem ga je vrgla božjast v vodo in nesrečnež je utonil.
Nepravi obtoženci .Dne 1. sept. se je vršila pri ljubljanskem deželnem sodišču zanimiva kazenska razprava iz železut^ega življenja* Poslušalcev je bilo pri obravnavi, ki je trajala skoraj do 8. ure zvečer, vse polno — več kakor pri porotnih obravnavah. Občinstvo je z zanimanjem sledilo dogodkom in je konečno bilo prepričano, da državno pravdništvo ni posadilo pravih krivcev na zatožno klop. —- Predmet obtožbi je bil sledeči: Dne 7. januarja zjutraj je moral od Trsta prihajajoči tovorni vlak čakati na progi pred postajo Planina, tako. da v smeri iz Trsta ne bi smel noben vlak prihajati od Rakeka proti Planini toliko časa. da bi se vlak umaknil, ker bi sicer poznejši vlak lahko trčil ob čakajoči vlak Št. 155. Kljub temu se je peljal tovorni vlak št. 117 skozi postajo Rakek, ne da bi ga kdo ustavil, in je v resnici trčil ob vlak št. 155. Pri tem se je poškodoval vodja drugega vlaka št. 117, F. Slanovič težko, dva druga uslužbenca pa lahko. Razlilo se je tudi nekaj vozov čakajočega vlaka št. 155. — Krivdo na tej nesreči pripisuje obtožnica v prvi vrsti asistentu Gvidonu Stedrv, ki je imel tisto uro službo v Rakeku. On je namreč ravno, ko prihajal drugi vlak št. 117 proti postaji Rakek, zapustil svoj službeni prostor na peronu in Šel na potrebo, ker je imel hud črevesni katar. Med tem ča- :n je prišel vlak i a se odpeljal skozi postajo, ne da bi ga bil kdo ustavil. Stedryjevo krivdo ugleda oblast v tem, ne da bi bil dal kakemu drugemu železniškemu uslužbencu naročilo, naj vlak u-stavi. Stedry se je zagovarjal s tem, da mu tudi v odsotnosti ni bilo treba dati navodila kaki drugi osebi, da vlak ustavi, to pa zaradi tega ne, ker
se je imel vlak št. 117, ki je nesrečo provzročil, na Rakeku itak ustaviti. Vlakovodja Slanovič je namreč že iz Št. Petra naročil, naj ga čaka na Rakeku zavirač; da tega vzame na vlak, hi moral S.smovič na Rakeku ustaviti. Mesto tega se je pa proti predpisom peljal skozi postajo, kar je nesrečo provzročilo. Če bi bil storil Sla-novič svojo dolžnost in vlak ustavil, bi ga bil Stedry lahko obvestil, da zaradi vlaka št. 155 ne more naprej. Vendar je skušal Stedrv še na vse mogoče druge načine preprečiti nesrečo. Tako je n. pr. signaliziral po vsej progi Rakek-Planina, da naj se vlaki ustavijo. Toda železniški aparati niso ubogali, ker so bili pomanjkljivi. Drugi krivee po mnenju zatožne oblasti je bil železniški čuvaj Mihael Žerjav, ki po prihodu vlaka št. 155 ni šel dovolj naglo vlaku št. 117 nasproti in tega ustavil. Žerjav je v svoje opravičenje trdil, da je bila tisto jutre huda burja, močan metež in že precej snega. Ni torej mogel v času, ki ga je imel na razpolago, napraviti 600 metrov dolge poti proti vlaku št. 117. — Tretji obtoženec je stroje-
vodja vlaka št. 117, Matija Vičič. —
Temu očita obtožnica, da je po progi Rakek-Planina prenaglo vozil, vsled česar mu ni mogel priti čuvaj M. Žerjav dovolj daleč nasproti. Vrhu tega bi pri bolj počasni vožnji vlak lažje in prej ustavil. Dokazalo se je po pričah in po izvedencih, da je vozil Vičič po progi brez pare, ker proga visi, da torej ni mogel niti hitreje niti počasneje voziti, dalje pa tudi, da je prišel natančno ob predpisanem času na svoje mesto. — Iz cele razprave se je videlo, da je nesrečo provzročil v
prvi vrsti vlakovodja Slanovič, ki je
v Rakeku naročil zavirača, pa ni dal vlaka št. 117 ustaviti, dalje pa uzorni aparati za signale, ki niso ubogali. — To je sprevidelo tudi sodišče in je vse tri obtožence vsake službene nemarnosti popolnoma oprostilo. Pri Vičiču je celo državni pravdnik sam predlagal oprostitev. — Občinstvo je z vidno zadovoljnostjo vzelo sodbo na znanje,
PRIMORSKE NOVICE.
Velika nesreča se je pripetila v Tržiču. Po deseti maši je stala pred občinsko pisarno gruča ljudi, med njimi tudi predilnični delavec Lovro Za-plotnik. Kar se zasliši ropotanje v zraku in v naslednjem hipu se zgrudi Zaplotnik smrtnoranjen na tla. Na nerazumljiv način se je odtrgala železna oknica pri podstrešni sobi in padla z oglom Zaplotniku na glavo.
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©)
Zdravimo vse plucne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila, lzkuieni zdravniki z evropejsko in ameriško zdravniško prakso.
s
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-^^^^^ ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem M predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. ^ V	Govori se slovenski ij| hrvatski.
£	^^ Ordinacijske ur? so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer,
v sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 3 popol
THE WORLD S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y
KT1
i
Nesrečnež je umrl čez dva dni. Pokojnik je bil zvest zagovornik napredka in svobode ter blaga duša. Zapustil je vdovo s tremi otroci.
Nesreča. 721etnemu Francu Krhinu iz Dob pri Kostanjevici so se splašili konji, ko je šel na travnik po mrvo. Krliin je padel pod voz in dobil take poškodbe na glavi in telesu, da je čez dva dni umrl.
Ogenj. V Kamenju pri Št. Ruprtu so streljali kamenje za neki lilev. Pri tem je skočila iskra v bližnjo slamnato streho posestnika Alojzija Bar-tolja, da je pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Škode je 2000 K.
Na koso je padel z glavo 731etni Ivan Žnidaršič v Morskem pri Kanalu, ko je spravljal seno na senik. Morali so ga prepeljati v goriško bolnišnico.
Nečloveški oče. Ivan Krkoč iz ri-henberške občine na Goriškem je mučil in pretepal lastnega otroka z vso surovostjo, da je morala poseči vmes sodnija, ki ja obsodila na tri mesece zapora.
Zastrupil se je v Trstu osemnajst-letni privatni uradnik Henrik Wid-liofer s karbolovo kislino. O pravem času so še zapazili njegov čin in poklicali zdravniki. TVidhofer je božjasten.
Veriga je zmečkala dva prsta 50-letnemu dninarju Leopaldu Butoracu v Trstu, ko je bil uslužben na parniku.
Poskusen samomor stance. V Trstu se je zastrupila s karbolovo kislino OOletna Karolina Cataruzzi, ker so jo oči bolele in ker bolezen ni hotela odnehati. Hitri zdravniški pomoči se je posrečilo jo ohraniti pri življenju.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nesreča. Dvanajstletna hčerka gimnazijske sluge v Mariboru, Luiza Laupal, je 30, avg. tako nesrečno prišla z roko v stroj za pukanje žime, da ji je tri prste desne roke zmečkalo.
Ušel — a se vrniL Dne 25. avgusta je iz mariborske moške kaznilnice pobegnil v večletno ječo obsojeni Fran Marinšek. Že 30. avgusta so ga prijeli orožniki v Slov. Bistrici in v njih spremstvu se je vrnil Marinšek v varno zavetje svoje celice, da odsluži zahtevi pravice.
Beg ga je izdal Dninar Jos. Nerat iz Ivošaka je 30. avg. ukradel iz izložbe Marije Čirič v Mariboru par hlač. Storil je to tako previdno, da ga ni nihče opazil. Gredoč z ukradenimi hlačami na roki po ulicah zagleda stražnika. Slaba vest ga je tako bodla., da je pred stražnikom začel bežati. Stražnik je takoj slutil, da ima mož poseben vzrok se ga bati, zato ga je zasledoval in vlovil. Nerat je sam priznal tatvino in šel zato v zapor.
HRVATSKE NOVICE.
Razmere na Hrvatskem. Novi vladni način na Hrvatskem ni dosti boljši kakor je bil stari. Suspendirali so u-čitelja Totba, ker je priobčil pritožbe v nekem opozicijonalnem listu in se podpisal kot učitelj in Starčevičev pristaš. Ta slučaj je zelo podoben o-nim iz slavne Khuenove dobe. Hrvatski listi so poročali nedavno, da upokličejo znanega reškega Supila v ravnateljstvo paroplovne družbe "Adria". Supilo sieer to vest demen-tira, a kljub temu listi vzdržujejo svoje prvotno poročilo. "Pokretova" gonja proti nadškofu PosiloviČu še vedno traja. Očitajo mu zdaj, da ga je vlada podkupila s štirimi milijoni, da trpi interkonfesijonelne zakone. To so poročali furtimaši v Rim, na kar je došel v zagrebško nadškofijo vizitator Palunko.
BALKANSKE NOVICE.
TJstaško gibanje v Macedoniji. Sofija, 4. sept. Glavni vodja bolgarskih komitašev Boris Sarafov je izjavil, da se bodo sedaj čete zopet vzdignile. Pridru'llo s* jim bo deset do petnajst tisoč oboroženih prebivalcev. Cela organizacija izborno deluje. tfMi hočemo avtonomno upravo ter nam je vseeno ali pod turško, švedsko ali pod dansko »vrhovno 'oblastjo; in to je, česar se Grki tako boje.
Turška mobilizuje? Belgrad, 4. septembra. V okrajih dragega in tretjega armadnega voja, ki imata sedež v Drinopolju in Solunu, so sklicali pod orožje 64 bataljonov deželne brambe. To je baje v zvezi s turško mobilizacijo proti Bolgariji. Za stražo meje se je določila oela divizija tretjega voja, dočim zasede divizija drugega voja meje ob črnem morju.
Grki in Bolgari. Grki poročajo iz Sredea, da je izjavil bolgarski minister za notranje zadeve, zastopnikom velevlasti, da je zdaj zagotovljen mir, a da ne more zanj jamčiti, ako bodo nadaljevale grške čete z grozodejstvi. Na grške vladne kroge je napravila ta izjava velik utis, ker sklepajo, da je odobril knez Ferdinand postopanje l»olgarske vlade in da ostane Petrov na krmilu ter da se velevlasti .ne marajo umeševati. Vse to bo tudi upli-valo na bolgarsko gibanje.
Carinski konflikt med Avstrijo in Srbijo. Budapešta. 2. sept. Srbska vlada sestavlja novo noto za Avstro-Ogrsko v zadevi carinskega konflikta. To noto dobi avstrijsko ministerstvo zunanjih zadev. Popisani bodo končni pogoji srbske vlade. Ako Avstrija teh pogojev ne sprejme, se vsa nadaljna pogajanja prekinejo. — Dunaj, 2. septembra. Predsednik društva srbskih ' trgovcev dr. Risnič, je prišel z dvema odbornikoma in tajnikom na Dunaj, da poravna nasprotja, ki so se razvila zadnje čase med avstrijskimi in srbskimi trgovci zaradi carinskega konflikta. Najprej se je pogajal v orient-skem društvu z avstrijskimi izvozniki.
Kralj Peter na potovanju. Belgrad, 2. sept. Na nagovor poslanca Petroviča v Neogtinu je odgovoril kralj Peter zelo navdušeno ter rekel med drugim: '1 Naša dolžnost je, da smo vedno pripravljeni, ne samo do zadnje kaplje krvi braniti svojo domovino, ako bi prišlo komu na misel, dotikati se njene neodvisnosti, temuč dandanes je tudi naša dolžnost, čuvati nad narodnimi pravicami kraljevine. Srbija se bo pod mojo vlado vedno prizadevala, ohraniti na Balkanu mir in red, toda pripravljena pa bo tudi vsak trenutek, z vso silo odbijati navale tistih, ki bi morda v neredu in nemiru na Balkanu skušali kaj odnesti, na škodo našim narodnim interesom. Tako razumevam zapuščino svojega velikega deda."
RAZNOTEROSTI.
Ponesrečeno češko - madžarsko po-bratimstvo. Budimpešta, 2. sept. Češki državni poslanec Klofač je prišel v Budapešto, da nadaljuje pobratim-stvo med Cehi in Madžari. Prosil je za razgovor z justičnim ministrom Polonjem. ki pa je vsak razgovor odklonil. Istotako se mu je zgodilo pri drugih odličnih politikih; celo dr. Kovacs, glavni propagator češko-madžarskega pobratimstva. ki je v ta namen potoval ravnokar po Češkem, je odklonil razgovarjanje s Klofačem. S tem je pokopana nenaravna akcija, o kteri se je zadnje čase toliko govorilo in pisalo.
ftedo vam zamore pomagati.
Ako ste bolni, slabi ali v nevolji?
Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni,
trpljenja in slabosti !
ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij!
Kajti v Vašem zdravju ob visi \aša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših lunlih in dra"ih za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasreta ali zdravniške pomoči, vedite! da je naš stari, izkušeni in po celem svetu zuami in slavni :
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali
zastarele bolezni kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, erevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tu-	l] di vse bolezni v trebušni votlim, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utri- k
panje m bolezni srcii, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi	[.'
mrzlico, vro6.no težko dihanje, nepravilno prebavljauje, revmatizem, gibt, trganje in bolečine v križu'	' • rokah, nogah, ledjih ii* boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri ott-kle
noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabli-	'
evanja), šumenje m tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi	j< •
srbenje lišaje mazolje, ture, hraste iu rane, vse žensko bolezni na notranjih organih, neurastenični	k
glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vse ostale no-	j tranje iu zunanje bolezni. On je prvi iu edini, kateri ozdravi jetiko iu Siliiis kakor tudi vse
tfijiie spolno bolezni moške in ženske.	tj
POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdrav- i ljemh bolnikov! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili —potem je popolnoma naravno, da se jim l' ljudje ne zahvaljujejo.	•	fc
Tudonašamo par slik onih bolnikov katere ienaš slavni Dr. E. C. COLLINS, M. 1., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja In slabosti.
VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, Ind.
Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah in nogah, JOŽO PERN AR,
Bo* 212.	Richmond, W. V a.
Ozdravljena:težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA. KUMOR,
10113 Commercial Ave.. Cbicaco. 111.
Ozdravljen : Rheumatizma in
susnenja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, Bo,5- Boston, N.Y.
Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MILOŠ LAVRNIC,
Lcadville, Colo.
A. V. S. Co.
Ozdrsvljena: ooležni v prsih želodčnega tata: Ja težkega dihanja In bolezni srca.
M1CHALINA MOKRAWICKA,
■i5—5th Street, Passaic, N. J
►1
b h
t p
ZAHVALA.
Podpisana naznanjava vsem cen j. rojakom, ki so darovali za farno cerkev sv. Kancijana v Mirni peči na Dolenjsikem, da sva vsega denarja skupaj nabraSa $60. Prav iskreno se zahvaljujeva vsem skupaj in kličeva: Bog vam povrni!
Pittsburg, Pa.
Fran Saje in Matija Brezovar.
Opomba. Potrjujemo prejem imenovane svote, ktero smo nakazali na da-n nam naslov.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Ozdravljen: prebadanja v rebrih. /MARKO TRBOVIČ,
23 River Bank.	Kansas City. Hans, -- ____-_____, _______„
Imamo še na stotine dragih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, - katerih pa radi pomanj-Z^ fTT vs* naenkrat abjavit^ - Zatoraj rojaki Slovenci ! Predno se obrnete na
ali ako virz:^ ±! iavn-škl zav?d -	»« za ?vet - ako sto bolni, slabi ali nemočni -
ali ako Vas drugi zdrav,ki niso mogli ozdraviti, — točno m brez vsaeega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna. ke bolezni. Ako \ am bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite Zastonj ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov •
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	> EW YORK, TV. Y.
potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja.	t"
-ob nedeljah in praznikih od 10 do i.	| |
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E„ Cleveland, C Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
j-e priporoča roja Krnu za iz.lelovani-in poprav 'jetije harmonik. Delo n* pravim n* zahtev an je naročnike* Cene so primerno nizke, * delo trpe* no in dobro. Cene tri vratnih od $2 do $45. Piolže so iz najboljšega rir k a. Izdelujem tudi plošče tz atum nija, nikelja ali medenine. Cena n vrstnim i* od do
Kje je JOSIP HRIBAR, po domače Martinovec? Doma je iz Krke na Dolenjskem. Pred petimi meseci je prišel iz Barbertona v Cleveland ter se pri meni zadolžil za $45 in ne ve se tam izginil, ne da bi preje poravnal svoj dolg. Omenjeni je velike postave, kostanjevih las ter ima kazalec na jedni roki malo spriden. Dela se boj L Kdor izmed rojakov ve zanj, naj mi blagovoli ruaznaniti njegov naslov. — Joseph Nosse, E. 5oth St., N. E., Cleveland, Ohio. (12-18—9)	SS
Kje je TEREZIJA SITAR ? Doma je iz Dupelj pri Tržiču na Gorenjskem V Ameriko je prišla pred dvemi leti ter se nastanila v Milwaukee, Wis. Za njen naslov bi rad zvedel: John Zupan, Box 3, Lorain, Ohio. (18-21—9)
Rojakom v Chicagu, 111., in okolic: naznanjamo, da- je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue. Chicago, H1., vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno In belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino ca centov
galona. Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati.
Drožnllc od $2.25 do $2.7s golona.
Slivovlca po $3 galona Pri večjem noročilu dam popust.
Spoštovanjem
Stefan Jakže,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
PREPRIČAJTE SE SAMI!!!
Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, klerili niso mogli ozdraviti drugi zdravniki! 311 jim nnmeraiamo poslali zdraiib zastonj na poskušn jo da se tako prepričajo, da imamo mi zdramil: ; 8 kterimi seje mogoče popoln« ma ozdraviti.
Naj nikdo r.e misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi 1 i se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store i.j. malo.
Kaš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proučaval kronične in zastarele bolezni celih dvajset let. On del* zdravila po predpisih ljndij in zdravnikov, kteri so leta in leta proi. čavali te bolezni, da so izuajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem, kterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki.
Če so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojeek in ste klenico v kteri vam pošljemo zdravila.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate kako Vam pomagajo.
Kje je resnica?
V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila, ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravljajo najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so najiravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo.
S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; tika zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih boleznij, kakor jih ima je vi; a tudi Vi ozdravite.
Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj nt zdravnika ne zdravil.
Nas zdravnik Vas ozdravi!
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera ▼ kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rndečo vino (Concord) prodajam po fiOc galonoj belo vino (Catawba) po 70c galon o.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 j steklenic sedaj $13.90. TROPINOVEC $2.50 ^aiona D ROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najm&njo posode za žganje •o 4y% galona.
Naročilom jo priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
Euclid, Ohio.
Nova knjiga za Slovence.
Izdala Anierica-EnropeJCompany ptw.akonili države New York.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito, jasn< in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo naj večjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski naior v Ameriki z imenom : Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana ii izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so na ] travi j«-nja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi.
Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nan pošlje naslov dveh o^eb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih nis« mogli ozdraviti, i>ošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znam) za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam 1. pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno L nam, svetujemo, da pridej« vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj.
Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdravniški oddelek za Slovence v
AMERICA-EUROPE CO.,
lGl COLLS 1:IS AVE.,	NEW YORK, N. T.
Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota,
"Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
'*To on tudi trdi. a ni mogel dokazati. Grožnja ni še dokaz." V teui odločim jaz:
"Tanmia naj voli; meni je vsejedno s kakim orožjem ga premagam." "Ti me ne premagaš." zarjove jezno. fiAli misliš, da si izvolim borbo na p«mtiT s kterimi vsaeega pobiješ, ali na nože, s kterimi si zaklal 'Bliskoviti nož' ali na tomahawk, ko ti 5e Ineu-čuna ni mogel nič." '*Kaj pa zl»eremo?" ''Puške. Midva bodeva streljala drug na druzega, dokler ti moja kroidja ne obtiči v srcu!"
"Lepo! Jaz pritrdim v to. Ali je moj brat Winnetou slišal, kaj je Tangua zdaj priznal?"	_ _ ;
"Kaj?"	" "	"
1 "Da sem se l>oril z 'Bliskovitim nožem' in ga zabodel. To sem naredil zato, da bi v je te Apache rešil mueeniŠke smrti na kolih; toda on je to tajil do teira trenutka. Zdaj slišite, kako tem imel prav. ko sem ga imenoval laž-
nika."	' 1
*'Lažnika? Mene?" zakrici Kiowa. "To poplačaš ti s svojim življenjem. Ilitro puške sem! Boj naj se začne takoj, da zamašim usta temu
lajajočemu psu!''
On je imel svojo puško pri sebi! Po mojo pa pošlje Winnetou nekega Apacha v pueblo. Ta je bila z munieijo vred skrbno spravljena, ker se je Winnetmi zelo zanimal zame. dasi me je smatral za svojega nasprotnika.
Nato pozove mene:
"Naj pove moj beli brat, kolikokrat se bode streljalo in iz kake da-
Ijave!"
"Meni je v se je dno," odvrnem. "Kdor je izbral orožje, pa«naj še to določi."
"I>a, .iaz določim." pravi Tangua. "Dvesto korakov in toliko strelov, da pade jeden od naju."
"Dobro," odvrne Winnetou. "Jaz hočem paziti. Prvič strelja ta, tlruirič strelja oni, torej premembno. Jaz hočem stati poleg in paziti na to, da res tisti strelja, ki je na vrsti; kdor se ne ravna po tem, dobi mojo krogljo v glavo. Kdo strelja prvi?" '•Jaz seveda!" pravi Kiowa. "Winnetoa >trese ne voljno z ^-lavo in pravi:
•■Ta: JUU h- -V in <■:'; vs.- prednosti. Old Shatterhand naj prvi strelja." '•N,-.*' ...ivrnt'in; "naj r-e zgodi po njegovi volji. On jeden strel in jaz j.-dnega; potem je konec."
"Niuakor! Midva streljava toliko Časa, da jeden pade," dostavi
•T"	,
• "To je res! A moj prvi strel te podere." "Bahač."
"Pshav. ! Pravzaprav bi te moral usmrtiti; toda jaz nočem. Naj-r :v ka za w bi. kar si nam naredil je, da te ošepim. Zdrobim ti ♦lesno koleno. Zapomni si to!"
"Ali -•«» si i-al i vpraša on smejoč. "Ta bledoličnik, kterega ime-aj.	i ]>ri itelji greenhorn, hoče povedati prej, da me zadene na
i < m ■ k«.rak.-v v ko!eno. Smejajte se mu. vojniki, smejajte se mu." P. u'fda izzivaj—- okrog, a nikdo se ni smejal. Potem nadaljuje: "Ali se ga bojite! Jaz vam pa pokažem, kako ga izsmehujem. Pojdimo, odmerimo teh dvesto korakov!"
Medtt-m mi prineso mojo puško za medvede. Preiščem jo; bila je v dobrem stanja. Ol»e cevi sta še bili neizstreljeni. Da bi bil tem gotovejSi i\* ?-tvarl. i/>tr.'iin ol>e cevi in jih vnovič skrbno napolnim. V tem pride J am k meni in "pravi:
"Sr. -u> vprašanj ima ti i za va-, a ne pridem do tega. Zdaj samo jedno: i Ali ho.vi t tu a človeka v resnici samo v koleno zadeti?"
Ijt-Da." i . . 1 ' t
"Je dovolj kazni."
"Ne. _. 'o\i. }Taka mrcir.a se mora iztrebiti, če se ne motim. Po-r i~!iu- .iar. kaj jt- on vse zakrivil in kaj se je vse dogodilo samo zato, ker je hotel p .krast i upaske konje!"
"Tt imi krivi večinoma l>eli, ki so jih zapeljali." ••i i •»;	bii smel dati zap..jati! Jaz bi mu na vašem mestu pognalj
j. ;.,, ,,i/i ^Javo. < >n pa meri prav gotovo na vašo." "Ali |ia v prsi, <» tem sem prepričan."
"A ni- zadene nič. Strelna priprava teh adatov je za nič." K" se je daljava odmerila, postaviva se vsak na jeden kraj. Jaz osta-<-n n.iict, k"t navadno; Tangua pa je tako psoval, da ni mogoče zapisati. Zato p avi Winnetou. kteri je stal baš v sredi, a malo na strani:
"(»lavar kiowaski naj molči in pazi! Jaz naštejem do tri — potem »• strelja; kdor prej sproži, dobi mojo krogi jo v glavo."
Lahko si mislite, kako nesrpno razburjeni so bili vsi gledalci. Stali so \ dveh v rs ah — na de-no in levo; tako je nastala v sredi velika, cesti podobna <lolžina, na ktere konceh sva stala midva.
"Glavar kiowaski naj začne," pravi Winnetou — — — "jedna. — dve, — tri!"	!
Jaz stojim mirno baš nasproti. On nastavi puško že pri prvi Winne-: uvovi besedi ter meri skrbno. Krogi j a je frčala mimo mene. Nikdo ni ničesar pripomnil temu strelu.
"Z.laj naj strelja Old Shatterhand," me pozove Winnetou. "Jedna —
_ a ve---."
"Pozor!" pravim jaz. "Jaz sem stal glavarju kiowaskemu pošteno asproti; on se je pa obrnil in mi stoji od strani."
"To zamorem," pravi on. "Kdo mi more to prepovedati? Saj ni bilo dogovorjeno, kako se mora stati."
"To je res in Tangua lahko stoji, kakor se mu poljubi. On mi obrača ožjo stran, ker misli, da ga ne bodem tako lahko zadel; toda on se moti, ker .i jaz gotovo zadenem. -laz bi bil lahko streljal, ne da bi rekel besedico; •oda jaz hočem biti /. njim jx»šten. Jaz ga ustrelim v desno koleno; to se j i ti ore zgoditi le, če sv obrne z obrazom proti meni; če bode stal po strani.
-	u razbijeis, oba kolena. To je razloček. Sicer naj pa stoji, kakor se mu ljubi; jaz sem ga svaril."
"Ne streljaj z besedami, ampak s krogljo," pravi zasmehujoče on ne i.a bi upošteval moje besede.
"Old S' att< rhar.d naj strelja." ponovi Winnetou: "Jedna,--dve,
--tri!"
Puška p.-i; Tangua zaupije. izpusti puško, razprostre roke, nagne se
park rat sem in t je ter se zgrudi na tla.
uff!" >e sliši »hI povsod in vse hiti k njemu, da vidi, kje je
zadet.
Tudi j:»z se mu približam in napravijo mi časten prostor. " V oba kolena, v oba kolena!" slišim od desne in leve. K<. pri.U*m do L jega. vidim ira zvijajočega na tleh. Winnetou poklekne . r. um in preiskuje rano. Ko me zagleda, pravi:
" Krogija je šla prav tako. kot je moj beli brat prej povedal: oba kolena ••i 7dr<>i>lj«"in. Tangua ne bode mogel nikdar več jahati in pogleda vat i po ajib konjih."
K-- ::.«• ranjenec zagleda, pozdravi me s samimi psovkami. Jaz ga po-' h"! tak-., da utihne za nekaj trenutkov, potem pa pravim: "Jaz -em te svaril, a me nisi poslušal; ti si sam kriv!" N si epa! z-lihovati, ker noben Indijanec tudi pri najhujših bolečinah ■ / Ukine; grize -i ustai. gleda temno predse in pravi potem:
"Jaz si-m ranjen in se ne morem vrniti domov. Ostati moram pri ,* oachih."
Winnetou strese z glavo in odvrne z odločnim glasom: "Ti se moraš vrniti, ker nimamo prostora za tatove naših konj in mo-'!<*■ !'«ših vojnikov. Mi se nismo maščevali s krvjo, ampak se zadovoljili
-	živalmi in drugim blagom; več ne moreš zahtevati. Kiowa ne spada v naš pueblo."
"A jaz ne morem jahati domov."
"Old Shatterhand je bil še hujše ranjen kot ti in ni mogel jahati, a • vendar moral z nami. Misli pogostoma nanj. Kiowi so nas hoteli danes ipu-titi: naj brzo gredo, kajti tistega, kterega dobimo jutri v bližini naših ■ašnikov, bodemo tako postopali ž njim, kot ste želeli, da se postopa z < Id Shatterhandom. Jaz sem govoril. Howgh!"
f Dalje prihodnjič.)
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se nd parkrat nariba z
Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizinu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
V prevdarek.
Ni ga skoraj dneva, da -ne bi brali v časnikih, da je ta ali ona banka propa.a; nje vodja ali blagajnik pobegnil, ko je ukral velike svote denarjev, in kedo je naposled oškodovan? Narod, oni lahkoverni narod, ki norii svoje težko zaslužene denarje v razne banke, ali izaupa osobam, ktere o tvorijo banke in gostobesedno obetajo vse PO CENT, ALI CELO ZASTONJ. Na tisoče ljudi se je že hudo opeklo pri tacih ljudeh, a vse-jedno se lahkoverni narod še zateka ik tacim ljudem, ktere ne pozna dobro, ali pa celo ve, da nimajo pravega mnenja z b.ižnjim ali le gledajo, ke-daj bodo veliko ugrabili in se v noči zgubili.
Koliko pisem dobimo, ko naši rojaki tarnajo, da njihovi denarje že p> več mesecev romajo po svetu, samo tja niso dospeli, kamor bi morali. Kolika šikoda se lahko pripeti v tacih slučajih, ako ima kedo rešiti svoje posestvo doma, denarje izroči v pošiljanja kakemu širokoustnežu, pa ga ni o pravem času doma. Posestvo gre sa slepo ceno, Škoda in žalost je velika, a brazvestnež ne da nič za to; enafkih slučajev je mnogo.
Ko.ikrat čujemo tarnanje, "ta ali oni agent mi je "obljubil" vse prosto do doma, brzoparnik, a obsedel sem; povdodi doplačevati, okolu me vlačijo ljudolovci in mešetarji, a vse za drag denar.''
Kolikrat beremo: ta aH oni je bil pokraden, doma v hiši, ko je šel na delo, ali na potovanju itd.
Vsemu temu se izognete, dragi rojaki, ako se v vseh tacih s ueajili obrnete na: FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK. Tu ste brzo in pošteno postreženi; t Tiieh slučajih, bodisi pri pošiljanju 4«aarja ▼ staro domovino, bodisi pri kupovanju parobrodnih listkov, ali pri »»laganju prihrankov; vsakdo dodo dobi originalno hranilno knjigo trdne hranilnice, v potrebi se mu pa tudi takoj izplača z obresti vred.
Torej počemu drugod iskati negotovosti in si kratiti spanje ter delati nemirno vest, ko pri domačinu vse v najlepšem redu dobite! Mr. Frank Saikser je poznan v Ameriki med rojaki in tudi doma na Slovenskem, njemu je v čast, ako so rojaki brzo in pošteno postreženi in njegov narodni ponos to zahteva.
Z a vsako hišo
koristne in ia-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
n j If II vezama ill R J 75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, Šentjanž eve rože, žajbelj
in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPP O VIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov. Priporoča se
K. AUSEN1K, 1146—40th Street, Brooklyn, N. Y.
FRANK S. BAUDEK, 342 Reed Street, Milwaukee, Wis.
Sprejema naročnino za, ''Glas Naroda" ter upravlja vsa druga posla.
V zalogi ima razne zabavne in poduči ji ve knjige.
Vsim rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici ga toplo priporočamo.
Upravnižtvo Glasa Naroda'*.
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 5l9y2 Power Street Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami ce več le« v kupčijskej zvezi.
Upravništvo "Glasa Naroda".
r
Telefon 2034.
■ ::TWTt,| TJIfP niiPi mpiiii iiniii mpji-iiifjU'«:pi"»i!(p«i..~i! nnpnua
Frank Petkoršek
714-218 Market Street	Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj
^SALOON, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRO D A J A LNIC1 ima vedno sveže groce- I rije po nizkih cenah.	^
Pošilja denarje v staro domovino zelo hilro in ceno; v i zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Kew Yorku.
f
RED STAR LINE
Prekoraorska f.arobrodna družba „Rudeca r?pzdatf
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom In Antwetpcsoir, ♦ ♦ * * Philadelphia in Aiiiwerpeiiotr
pv&akič 3 sledečimi noStninii parmk?»
VADERUND »flak? U017 ten. 1KBUCNLAND . ..... 12760 ton
ZEEL4IJ0.........,305 ton j HUM.............|27S0 tar.
Pri cenah za it .-dkiovie >o vpošcete - Potrebščine, dobrr hrana, nujboliša p^str^lba.
Pot čez Antvverr-er j? jedna !ffijitra'5ib n daiynjetn-ri'Sit za potnike v Avstrijo s aa Kwuisko.. oUjfOto Korožkj. Priinor;e, Hrvatsko, Dalmacijo t druge dele Avstrije.
NEW YORK/» cdp^.u jcio parniki vs?ko soboto od 10:30 ur'dopt^
ludne od oomoia štev. 14 ob cznožri Fulcori Street. — Iz PHI I ,AQP|^ RH1JE, vsako drugo sret o ci pomola ob vznožiu Washington Street* Glede vprašan: »li kupovanj;« voinuh listkov je obrniti ca:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike
Zdravju
najprimernejša pijača je
LB1SY RI V O
ktero ie varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L-ei-isy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
HAXTCANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstva naznanjam, d» ®em dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni
SALOON
▼ SidI ŠT. 200 E. SECOND ST.
To je prva in jedina slovenska <jo stilna r tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z iz borno pijaŽo in finim prigrizkom ter dobrini smod-kaanL
Pogovorite se z menoj lahko po dr. mafe; telefon štev. 2213—M low* Thone.
Obfevmlni jezik: slovensko, hrvmr a&o, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cen j. n« jakont toplo priporoča
Anton Flori UgtiniV gostilne

r
i t
i
-----
Nižje podpic&s* , 5am potujočim Slovencem I in Hrvatom svoj.......... ^
jsaloonL
KVfiXFf urccuwitr, ___.
> ■ new YORK . o
▼ katerem tožim vedno pivo, dom« prešana in impor^irana vina, fine likerje 4er prodajan? i^^ vratne smodke..,...
Imam vedno pripravljen dober • prigrizek.
PotajoM Slovenci in Hrvatje dobč..... o........
stanovanje in hrano
proci nizki ceni. Postre žba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON* KROGE ®
897*199 Qneavkk Street, New York. |

Rojakom na znanje
Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag denar, kar si lahko sami napravite in sicer za bO odstotkov ceneje. Mi prodajamo izvleček napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. - Jfvi kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.
Na pravi jati žganje in likerje ni težko.
Če imate jedro steklenico našega izvlečka, preterete samo listek na nji ; tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahievpr.i liker lam-cimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velfa pa Vas ta 80 odstotkov manj. 1 o se piavi: ramesto jecnega dolarja, kterega bi morali izdati, plačate le 20 centov.	&
SPRICEVAI O Po italija^skein zak*nu ^43, sklenjenem 21 junija -i,	1S95 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po dr žal-
nih uradnikih; Če so čisti, odtisne se na njih pečai.
Steklenice so za napravo 1, '2, 4, 12 litrov ali več.
Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja:
1 liter slivovke	1 liter Pelinovca	1 liter Chartreussa
1 „ \ lahova	1 ,, Konjaka	1 „ Ferneta
1 „ Maraskina	] ,, Brinovca	1 ,, Absinta
1 „ Kimljevca	1 „ Run.a	l „ Anisetta.
litrov (3 galone) samo za tri dolarje.
i Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako se delajo razna žganja.
Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta-, koj rečene izivlečke in knjigo. Brez denaria se ne odpošilja.
I	NADALJE PRODAJAMO
vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. ( Prodajemo zdravilno milo za ligajasto kožo in razne priš. e na njej; naše j ,mil,° le napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnaco \iz telesa.	b
'	MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI.
i Fišite nam ZEuplivo, Varkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. ), ^ Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsako bolezen.
i Pisma in vse poizvedbe naslovite na
AMERICA-EUROPE COMPANY
161 COLUMBUS ATE.,
NEW YORK, N. Y.
Compagnie Generale Transailanfique.
jFrancoska parobrodna družba.l
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO t
"La Provence" na dva vijaka.................14,2<X) ton 30 00'^ konjskih moči
"LaSavoie" „ „ „ .................i2}000	„ 25>)0 „
"La Lorraine" „ „ „ .................3J,000	„ 25,000
"LaTouraine" „ „ „ .................10,000	„ 12,000
"L'Apuitaine" „ „ ,, .................10/mk) 16,<'00
"La Bretange" ............................. 8,000	M ^ortj
"La Chamqa^ne" .......................... F.i'iX)	9*< 0 i
"La Gascogne"............................... j».00o ;','u: 0	\\
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK,
Parniki odplnjeio od SPtlaj naprej ledno oh c-Mrtliili <»b 10. nri dopolndiieiz pristanišča St. 4=2 ^ortkliiier, ob Morton St., N.Y.
*LA T0URA1NE 20. sept. i9oo La BrttagTie	13. okt. 100G.
*LA SAVOLE	27. sept. lf)0fi TOL K.MXE	IS. okt. 1006.
La Gaseogrne	29. sept. 19D6.*LA SAVOIE	25. okt. 190<i.
*LA PROVENCE	4. okt. 1906. I* Gasco-n«	27. okt. 1906.
•LA LORRAINE 11. okt. 1906.
Parnika z zve/do zaznamovati ima;o po dva vijaka.
At. W. Kozminski, g.-nerahii agent za zapad.
71 Dttflhrtrri	L" li	r,^ lil
RegulHrni potni parniki
"SOFIA^HCHENBERG" odpluje 3. okt.
voarljo metl Nt« Yorkom, Trnstom ij-. ktko.
Velika zaloga vina in žganja 1
Matija Grin; f
Prodaja belo vino po 70c ga1!on
„ eruo „ „ 50c „	?
Drožnik 4 gpllone za.......811.00	"
Br5njevet; 3 2 .steklen1^ ? \ C12.00	j
ali 4 gall, (sodček) za........$10.00	\|
Za oblino naročilo se priporoča |
Matija Grillv ' |
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O. J
y Najjnipraviiejfa in najcenejša i»srol[>rcdiia rita v	7
|l Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljub-	jj
K ljane le SO centov. Potniki doepo isti dan na parnik, ko	^
od doma gredo.	~
Phelps Bros. C&, Co., General Agents,	|
^Washington St., New York.	3

.-i-. . .-J-
IISTEB-IIIIICAI UNI
CUNARD LINE
PARNIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO 0BSEŽEK POKRIT PR0ST0U NA KR0YU ZA ŠETANJE P0TNIK0T TRETJEGA R i ZRE DA.
j__J^K	UnlLi li 1 llln septembra.
^l^^^ffiNX mM Y^kaednelG
UiiaiUlUn oktobra.
^WW* PfflONU S?«
. 1T1T0NIA, SLAT0NIA in PAN NO NI A so 1>arniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežpna.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in
The Ciari Steamship Co., Ltd ,
BOSTON:	MINNEAPOLIS:	CHICAGO;
1Stat© St. Guaranty Building. Dearborn St
STATE	KBW YODfcT