Gospodarske stvari. Velika drevesa kako jih presajati. M. Marsikteri gospodar je mnogokrat prisiljen 7elika odraščena dre^esa z inesta, na kterem že leta in leta stojijo, proč djati in primeri se o takih prilikah, da ostra sekira veliki trud mnogo mnogo let 7 malih trenutkih 7niči. In 7endar se da tako drevo z malim trudotn in nekoliko skrbijo na drugo mesto presta^iti in tako presta^ljeno dre^o lastniku še marsiktero leto z svojim sadom hasek prinasa. Po tem takem se da tedaj lahko misliti, da ie način, kako ra^nati z presajanjem odraščenih dre^es še 7se piemalo znan, sicer bi sekira imela mauj opra^ka pri odiaščenih sadunosnih dre^esih in marsiktero bi se presadilo in tako 87ojemu lastniku na korist še dolgo časa ohranilo. Zato hočemo tukaj bolj natanko in obširno o presajanju velikih dre^es go7oriti. Sjiloh sta dva glarna načina, kterih se moremo pri tem oppmlu držati: 1. Presajanje z ztnrznjeno grudo. Ze beseda sama kaže, da se to delo le more storiti, kedar je zeml ja zoirzojeaa, tedaj le po zimi. Skoplje se tedaj tam, kder se misli, da ima die70 S7oje ^laknate korenine, tovaj 7 polo^ici 7eJQega premernika, okoli koreninske grude jama blizo Vj metra široka. Ko bi gruda se ne bila premrznjena, se z 7odo nekaj poliva, da še bolj premrzne. Zdaj se morajo tudi korenine dre^esa, ki pod grudo 7 globočino segajo, podkopati in srčna ali glavna korenina se mova z sekiro gladko |)iesekati. To sicer precej teža^no delo se z tem nekaj olajša, da se okoli in okoli podkopano dre^o nekaj na jedno straa nagne in se mu potem korenine gladko odsekajo. Nova jama, 7 ktero ima dre^o priti, se mora se 76 da ob tali zemlji izkopati in da potem zemlja ne zmrzne, se mora jama z listjera pokriti ia izpolniti, in ravno tako tudi izkopana prst, z^ ktero se potem dre^o 7 no^i jami zopet zasuje. Ce se gruda še z koli pritidi, da ga burje ne morejo omajati in poškodo^ati, tako bode to rast presajeuega dre^esa se na mnogo pospese^alo. Dre^esna krona se na d^ojni način obrezuje. Stare 7eje se dre^esu ali nazaj poiežejo na 0-40 — 050 metra od debla proč in puščajo se le nektere mlajše postranske 7eje; na drugi način se pa prekošata, pregosta krona le nekaj izreže in bolj redka napravi, veje pa, ki 86 pnstijo, ostanejo neporezane. Kakor mnoge sknšnje kažejo, dre^esa na prvi način obrezana iz^rstno raRtejo, med tem ko se drevesa na zaduji načm porezana 7endar 7Časih tudi usuš6. Iz obojib načino7 se je 7endar pr7i, namreč piesajena dre^esa porezati, goto^ejši in boljši skazal. Če namreč po presajanju neugodne 7remenske razmere nastopijo ali pa če presajeno dre^o De najde 7 zemlji potrebne 7lage, tako je nevamogt, da drevo na drugi način presajeno pogine. Pre^ažanje dre^es z zm znjeno grudo je se 76 da težavno, ker je prstna grada težka in tedaj teža drevesa samega na sebi še za mnogo poviša. Najboljie gre to delo izpod rok, ako se debela močna deska pod koreninsko grudo podloži, die^o do srede deske potisne, potem, kder je prostora pod desko, 7aljarje7 podloži in tako dre^o na svoje mesto zavalja. Kder pa prostorne razmere tega ne dopuščaja, tain se mora dre70 na deski ua svoje mesto prenesti, kar se z tem polajia, da se popreSni koli pod desko podteknejo in drevo od nekoliko močuih možako7 prenese. Da se prstena gruda spomladi in poleti pre^eč ne posuši, je potrebno, da se zemlja okoli posajenega dre^esa pi-70 leto nekoliko z prsteno steljo pokrije. 2. Presajauje 8pomladi ali jeseni. Kdor noče po zimi z zmrznjeao grudo presajati, naj to pa stori spomladi ali jeseni. Izkopa^anje dre^es iz zemlje spomladi ali jeseni ni ravno dosti od zimskega različno, samo na to se mora skrbno gledati, da se še manj 7laknate korenine dre^esu poškodujejo in da se mu jib še 7eč pušča; kajti ra^no te korenine naj^eč k 7spešni rasti dre^esa pripomorejo. Tudi se mora kolikor mogoče na to gledati, da prstna gruda cela ostane, če tudi se ne da tajiti, da tudi drevesa z manj trdno grudo dobro rastejo. Tudi krona se na ra^no tisti načia obrezuje, kakor pri zimskem presajanju. Samo zemlja okoli dre^esa se mora pr7o leto marljivo z listjem pokrivati, da imajo korenine dosti vlage. Tako se dajo jablane, slive ia druga dre^esa presaditi, ki so dostikrat po 040 — 065 metra 7 deblu 7 premerniku debela. Dobro je še presajeno drevo ob deblu z mabom gori do vej oviti in ga večkrat ob tihem vremeau z vodo poskropiti, da je 7eči del za^oja 7lažen. Tako piesajeaa dro^esa 7ečidel pra7 dobro rasto. Ne pozabimo popolnem s^ojih tra^niko^. Sedaj je ra^no ugoden čas, da za S7oje tra^nike ali senožeti kaj storimo; tudi sedaj razne jihove napake in pomanjklji^osti najbolj 7sakemu 7 oči bodejo. Zatorej na delo! Z tiavo obraščeni stari krtinovci se naj gladko razkopljejo, jame za^ozijo in poravnajo, grmo7je potrebi in sploh 768 tra^nik, če je to le mogoče, tako nague, da bo voda lebko dotekala in odtekala. Dalje bo treba misliti, da se potegnejo taki grabni in jarki, potem jezi in zaprnice, da se travoiki, katerih po leti ni moč napaiati, vaaj pozimske in spomladanske snežnice in dežnice dovolj napijejo. Z malim trudnm se da tukaj veliko opraviti. Marsikateri travnik bi ne stiadal mokrote že kmalu 7 spomladi, ako bi mu bil ujego7 lastaik kaj velekunstne snežnice privoščil. Koliko vode teee brezkoristno mimo nekaterih travniko?, kedar sneg kopui, namesto da bi se na nje napustila ? Posebao 7eliko gnojivnih tvarin ima voda, ki iz stez ali zacestnih grabnov pribaja! Pogosto tečejo potočici in 7ode po sredi ali ob robib tra7niko7; tukaj je napajanje cel6 lebko. Druga skib pri travaikih zadeva gole, izsušene prostore v njih. Ti se morajo prekopati ali izorati in posejati z deteljo ali kakim drugim sadežem tako, da za njim zopet tra^a zaraste. Praznih prostoro^ sredi tia7nikov ne trpi noben priden gospodar. Naposled je še omeniti, da je tra^nikom tudi gnojiti treba, 78aj 7sakib 10 let enkrat, sicer pa, če se hoče in more, 7sako 6. leto. Najboljši gnoj za tra^nike je meianee ali kompost. Jako koristen je pepel, ki iz zemlje zvabi novo travo zlasti deteljo, kakor da bi ncopral". Na travuike, kateri preveč ne visijo pa tudi roda na njib ne obstaja, je dobro, če se jim na^ozi nekoliko hle^nega gnoja. Ta ee lepo raztiosi in skozi zituo ležati pusti. V spomladi se potem 7arčno pograblja in na nji^o spra^i. Sedaj je tudi čas gnojuico na tra^nike 7oziti. Kar nje ne gre na gnojišče ali ua kup za mešani gooj, to se naj privošči senožetim. Sicer iz^ažajo guojnico bolj po zimi in 7 spomladi; ali 7 spomladi so tiavniki premokri iu pretnebki in kar zamoreš dnes storiti, ne odlagaj na jutre. Malo porajtana krompirnica je iz^rsten gnoj za tra^nike; naj se torej skrbao iz nji7 pobere, po tra^nikih raztrosi in do spomladi ležati pusti! Mahovite ali z mabom že skoro cel6 prerascene travnike pa najbolj kaže preorati in nekaj Časa kot njive rabiti in potem zopet z primeraim traviniui semenom posejati. Pobiranje vžitniue od mošta, 7ina in mesa (Verzehrungssteuer) 7 letu 1878. (1879 in 1,880) se bo po dražbi oddajalo po sledeči izklicni eeni za dotične 7žitninske okraje: Gornjigrad 5200 fl., Mozirje 13.023 fl., Luče 3177 fl., Konjice 8500 fl., Oplotnica 5300 fl., Vitanje 4200 fl., 87. Duh 3588 fl., št. Ilj 1412 fl., Velka 3276 fl., SI07. Bistrica 10.700 fl., Poljska7a5000fl., Poličane 7200 fl., Šmarije 7300 fl., Šusem 2400 fl., št. Jemej 2500 fl., Planina 2300 fl., Podčetrtek 3l00fl., Se^nica 3500 fl., Videm4000fl., Sušice 3800 fl., Žavec 10.400 fl., Vojnik 8600 fl., Dražba se bo za pmh 9 okraje7 7ršila 5. no7embra, za naslednje okraje pa 6. D07. pri fiuaačni direkciji 7 Maribora. Sejmovi na Štajerskem. 2. no7. Vitanje, Straden; 3. nov. Pišece; 5. 1107. Lesično, Selnica, Maribor; 6. no7. 87. Križ pri Ljutomem, Lemberg, 87. Lenart 7 slo7. gor. 87. Vid, No7a cerk^a, Brežice, Ročica; 10. no7. Ponk^a, 87. Martin pod Wurmbergom. Sejmo^i na Koroškem. 6. no7. Podklošter, Feld, Marlboijet, Strassburg; 10, no7. Dllrastein; 12. no7. Krško, št. Martin, Goruje-Belane.