ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Conunerical Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čilalelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROrrU. sploh po in izven Amerike 1 VOL. ХХХУШ.—LETO ХХХУШ. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 26, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 204 Zadnje vesti solnčni jesenski dan je ^povedan za danes. Najvišja nnperatura 64, najnižja 47 sto-Morda delno oblačno. Predsednik Eisenhower je pr-vstal in napravil nekaj korakov. Zdravniki pravijo, da je Eisenhower popolnoma na nor-j "i&lnem okrevanju. ®anes je v Cleveland^ nova delegacija, ki je prišla iz Orleansa. V delegaciji je de-stavbenikov. 2 njimi je tudi ttekaj osobja ruskega poslani-.a v Washingtonu. Rusi ost&-v Clevelandu dva dni. Za-®unali se bodo za stavbeno delo ® tehniko. Rusi so tudi napove-' ^ pride v kratkem času ®Va ruska stavbena, delegacija, bo v Ameriki študirala stav-tehniko visokih zgradb in glavnih cest. ^Sfevka v družbi Westinghouse je se razširila. Na stavko so • tudi delavci, ki delajo v elek-cnih oddelkih te družbe, in je o pri Westinghouse-u skupaj >000 delavstva na stavki. I'astor episkopalne cerkve Al ® Kershaw se zastopi na muzi- Ч posebno na jazz. Nastopil je ^ programu $64Д)00 in dobil za grado $32,000. Prihodnji te-*1 se odloči ali bo šel v boj tudi $64,000. Nagrajenec je v služ-' ®Voje cerkve v Oxf ordu, Ohio. ^ Ameriškega državnega tajni-^ ki % danes Še nahaja v Pa-ohft src v Ženevo, zelo skrbi egiptske vojske. Da je Dulles razgovarjal s Poslanikom Egipta v Parizu. '"'erikanci trdijo, da je nekaj .^skega orožja že prišlo v Egipt ^ iz ruskega pristanišča ob črnem morju. Egipt- KOLIKO DNI DELA NA TEDEN! MANJ KOT PET DNI NAJ SE DELA! WASHINGTON, 25. oktobra—Ko gre za delavska socialna vprašanja, nadaljuje posebni odbor kongresa s svojimi raziskovanji, kaj pomeni in bo pomenila tehnika, avtomat v industriji. Delavski zastopniki, ki so bili zaslišani pred tem odborom, se ne strinjajo z razlago avtomata, da bo ta še povečal število služb. Na drugi strani se prav resno razpravlja o tem, da se zniža število delovnih dni v tednu, plača pa da naj ostane nespremenjena. Delavske unije so zbrale po-^ datke, da dela povprečno vsak šesti delavec manj, kakor pa 40 ur na teden, je torej zaposlen manj kakor pet dni na teden. Enako statistiko je izdalo tudi tajništvo za delo v federalni vladi. ГЧ, — ruskega pristanisca ob bodo za vse skupaj plačali , milijonov, prava vrednost ga orožja pa je 400 do 500 mi-dolarjev. Zakaj so Rusi, gre za Egipt tako poceni, se 'Р^Цје tajnik Dulles. v spodnji zbornici oilo časa, da bi bili laboristi Па predsednika vlade Ede-fetft je s princezinjo Marga-®eti+ ^P^^anje se bo stavilo ta . V Londonu pa gre za negi Najbolj vplivni an-}l^ list Times očita princezinji da če bo izvršila na-^favano poroko s Tovmsendom, Por^išiia ugled britanske dina-ki ni navadna družina, simbol britanskega na-^"tohnperija. Акгопц so vse štiri indu- družbe, ki producirajo > zvišale cene avtomobilskim in од enega in pol do odstotkov, kakor pač gre ^ girnie osebnih, ali Kil gume tovornih avtomo-"Uov. francoske vlade ®'aure si želi razpusta ђј in novih volitev, ki naj j, ^ vršile meseca decembra, ski ^ vidi iz debat v franco-spodnji zbornici, najbrže jtjjj bo dobil potrebne ve- ® % evoj predlog. V ameriški industriji tekstila je več kakor 90 odstotkov delavcev in delavk, ki se bodo moro zadovoljiti le s 35 urnim delom na teden. Ta pogajanja se že vodijo in naj 35 urni teden- stopi v veljavo že prihodnjega januarja. V industriji gumija se vršijo pogajanja, da tam pridejo do 36 urnega tedna. V tiskarski in*-dustriji se pogajajo ali za 35, ali za 37 ur na teden. Enako v prevozništvu. V poštev pridejo obstoječe delovne pogodbe. Novo sklenjene veljajo ne samo za eno leto, marveč za več let. V industriji avtomobilov velja sedaj sklenjena pogodba do leta 1958. Izvajati se mora to, kar je določeno v tej Jogodbi. So pa industrije, ki nimajo tako dolgega termina. Gre za veliko industrijo jekla. V zadnji pogodbi so rešili samo vprašanje zvišanja plač oziroma neke vrste garantirane letne mezde. Delavske unije se bodo postopoma borile za delo 30 ur na teden, pri tem pa vztrajale na tem, da dobi delavstvo za čas dela isto plačo, kot jo je dobilo, ko je delalo normalnih 40 ur na teden. Avtomat in atomska enei^ja 30sta stavila okrog leta 1960 tako industrijo, kakor tudi delavstvo pred življenska vprašanja —to je soglasna sodba. ^'»selitev Mr. in Mrs. Anton ki sta dolgo let bivala Selil sta se te dni pre- Mapip .5190 Stanley Ave. teief ^Gights, O. Njuna nova ,^onska Številka je: MOntrose 3,6772, Zakaj v Georgio? v Clevelandu se je mudil gov-erner države Georgia Marvin Griffin. Z njim je bila tudi številna delegacija gospodarstvenikov iz Georgie. Po kaj je prišel governer Griffin v Cleveland? Griffin je prvi dan svojega dvodnevnega obiska pohitel z izja-da hoče privabiti cleve-landske industrijalce v Georgijo, to pa ne radi tega, ker je tam cenena delovna moč in ker bi hotel izvabiti clevelandsko indu-stijo dola na ameriški jug. Clevelandske industrijce, da hoče opozoriti le na to, da imajo oni v Georgiji itak svoje podružnice, te podružnice pa naj se razširijo. Governer Griffin je tudi zatrdil, da je v Georgiji na razpolago 70,000 strokovno izvežbanih moških in žensk, da so stavbeni stroški za deset odstotkov nižji kot pa drugod po Ameriki, naj se torej v Georgiiji tudi clevelandski kapital investira. (Mi smo že ponovno poročali o poskusih ameriškega juga, da zvabi industrijo iz severa na jug, obljublja pa istočasno, da tam ne bo delavskih unij, da so plače nizke, da ne bo občinskih davkov in je velikanski dobiček gotova stvar.) KDOR ZNA PA ZNA V Philadelphiji so aretirali 52 letnega moža in to radi tatvine prtljage. Ko je policija dobila v roke njegov popolnoma popisani tazenski list, je na svoje začudenje sprevidela, da je bil tat popre je že šestdesetkrat aretiran. Presenečenje je bilo še večje, ko je policija dognala, da je novi aretiranec bil popre je šestdesetkrat v zaporu, aretiran in obsojen, vedno pod drugim imenom! . , . Tudi sposobnost kako si izmisliti 60 imen in priimkov, ne da bi mu oblast prišla na sled. ŠTEVILNI OTROCI! Osrednji urad 4 Washingtonu, ki se bavi z ljudskim gibanjem, je izdal poročilo, da je rojstvo ameriških otrok nezmanjšano in da če bomo šli po tej lestvici naprej, bo imela Amerika v letu 1960 14,200,000 ljudi več. Poprejšnja napoved je bila le 12,-600,000. Po tej lestvici bomo imeli leta 1975 v Ameriki 229,-000,000 ljudi. Zlata poroka Dobro poznana Mr. in Mrs. Joseph in Frances Hočevar iz 1072 Addison Rd. bosta v nedeljo, 30. oktobra slavila 50-letnico njunega srečnega zakoftskega življenja. Opoldne bodo otroci počastili slavljenca s skupnim družinskim obedom, popoldne bo pa sprejem sorodnikov in prijateljev na domu. K čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in zlatoporočen-cema želimo še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva. SREDNJI STAN V AMERIKI SE DVIGA! Smo v relativnem gospodarskem blagostanju, o tem ni nobenega dvoma. Kdo pa profitira od tega blagosta^ nja, oziroma bolje—kakšno je prelivanje med stanovi, ko gre za njihov gospodarski položaj. Ali še dalje, ali je res, da bogatejši postajajo še bogatejši, revni še revnejši? To je gotovo, da je nekaj desetin ameriških družin, ki obvladajo velekapital. S svojim bližnjim in daljnim sorodstvom stegujejo svoje ude kakor pajek in pride do velike družine kapitalističnih mogotcev, ki imajo na ameriško gospodarsko življenje silen vpliv. Na drugi strani se zdi, da se dviga srednji stan. V letu 1941 je bilo v Ameriki, kakor izkazuje statistika 5,300,000 ljudi, Id so zaslužili manj kakor $1,000 na leto. Danes je teh ljudi manj kakor tri milijone. Tudi je manj tistih ljudi in družin, ki zaslužijo na leto $1,000 do $2,000, oziroma $2,000 do $3,000. Ko pa gre za tiste, ki zaslužijo na leto manj kot $1,000, gre tudi za posebne razmere: Prvič za posameznike in ne za družine; za tiste, ki niso polno zaposleni, ki delajo na primer priložnostno kot poljska dela za časa žetve; za tiste, ki se pehajo od mesta do mesta, pa se ne morejo ustaliti in za tiste, Id so upokojeni. Uradna statistika pa izkazuje, da je v Ameriki največ takih posameznikov in družin, ki zaslužijo od $5,000 do $7,500. Ti posamezniki in te družine so se skoraj podvojile. Vendar pa kljub temu še vedno naraščajo tisti, ki zaslužijo do $10,000, $15,000, $20,000, $25,000 in nail $25,000! Pokojni predsednik Delano Roosevelt je hotel postaviti najvišji letni dohodek $25,000 kot čisti dohodek, drugo pa naj gre v splošno in javno korist. Če bi pa prišlo do normalnih razmer in bi ne bili davki tako visoki, ti pa se ravnajo po lestvici, potem bi najbrže dvignil glavo zopet le velekapital. DUH ŽENEVE" NAJ SE NADALJUJE NA SEJI ZUNANJIH MINISTROV DNE 27. OKTOBRA! KAJ PA KAŽE PRAKTIČNO POLITIČNO ŽIVLJENJE WASHINGTON, 25. oktobra—Dne 27. oktobra se začne v Ženevi važna konferenca štirih zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Ameriško državno tajništvo je za to priliko objavilo nekaj pregleda, kakšno je svetovno stanje. Po prvi konferenci štirih najvidnejših predstavnikov v Ženevi, katere se je bil udeležil osebno tudi ameriški predsednik Eisenhower, se je politično nebo deloma razjasnilo, deloma za-oblačilo. Nemško vprašanje bo prvo na"*' dnevnem redu. Sprememba po prvem sestanku "štirih velikih," je pač ta, da so se Nemci iz Zapadne, kakor tudi iz Vzhodne Nemčije, prvič direktno in sanii pogajali z Moskvo. Uspeh teh pogajanj je bil ta, da je Zapadna Nemčija priznala sovjetski režim, Moskva režim v Zapadni Nemčiji in je bila le naravna posledica, da bosta obe državi izmenjali svoje redne poslanike. Sovjetska zveza je vrnila nemške vojne ujetnike, priznala Vzhodno Nemčijo kot samostojno državo. Vprašanje združene Nemčije pa je ostalo odprto. Na srednjem vzhodu gre za tekmo med Ameriko in Sovjetsko zvezo, kdo bo dobil arabske države in Egipt na svojo stran. Francija kot "velesila" gre na konferenco v Ženevo zopet oslabljena. V Severni Afriki trajajo notranji upori dalje, v Po-sarju je Francija izgubila bitko za idejo, da se ta industrijska dežela stavi pod večjo evropsko upravo, volilci v Posarju pa so z ogromno večino odklonili ta načrt, izrekli pa se za priključitev k Nemčiji. Francoski glas v Ženevi ne bo pomenil veliko. Velika Britanija ima težave z otokom Ciprom, ki leži v Sredozemlju. S tem vprašanjem pa je zvezano vprašanje Grčije in Turčije, pa tudi vprašanje moči Severno atlantske zveze. Ali bo Rusija izkoristila te politične slabosti ? DOLGA MRZLA ZIMA JE PRED NAMI? Osrednji vremenski urad v Washingtonu napoveduje, da bo letošnja zima verjetno zelo dolga in zelo mrzla. Seveda, če se ne spremenijo zračne plasti visoko nad nami. Kakor pa ležijo sedaj te plasti, moramo sklepati, da bo šlo letos za zimo po stari modi, ki bo dolga in mrzla. * Kadar gre za povodnji in za škodo, ki jo na ljudeh in na premoženju povzročijo vode, navadno mislimo le na posameznike, na njihove hiše in družine. Povodnji pa zadenejo enako razna podjetja in tovarne. Država Connecticut je bila letos prizadeta po povodnjih tako 19. avgusta kakor 15. oktobra Tudi v tovarne je vdrla voda, tudi v tovarnah se ni delalo. Voda v tovarnah je poškodovala naprave in stroje in je na primer povodenj dne 19. avgusta povzročila v 607 tovarnah te države $73,104,400 škode, povodenj dne 19. oktobra pa $9,193,000. Koliko pa znaša izguba na zaslužku delavcev, ki niso mogli delati, je pa poglavje zase. ZAOSTALA BRAZILIJA! V južnoameriški republiki Braziliji so se dne 3. oktobra začele predsedniške volitve Brazilija je po obsegu velika, pa zaostala republika. Smo v mesecu oktobru, pa bodo končni vo lilni rezultati znani morda šele v mesecu novembru! Pa tudi v Ameriki prometno ni vse v redu. Star Island leži kakih 10 milj od obale blizu Portsmoutha, N. H., pa med Portsmouthom in tem otokom ni ne telefonske, ne brezžične zveze. Za take razgovore se morajo posluževati golobov, ki prinašajo pisana poročila. Seja Čitalnice Nocoj, v sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. Vabi se vse čitalničarje, da se je gotovo udeleže, ker je važna radi prireditve, ki jo Čitalnica namerava prirediti. Karachi-New Delhi Na velikem indijskem polotoku se nahajata dve mogočni državi : Indija Nehruja s prestolico New Delhi in muslimanski Pakistan s prestolico Karachi. Obe državi sta priredili velike gospodarske razstave—velesejme. Ve-lesejem v mestu Karachi se je zaključil, velesejem v prestolici New Delhi se je otvoril. Na obeh velesejmih so imele oziroma imajo tudi Združene države svoje razstavne paviljone. Ame-rikanci so v Karachiu bili s svojo gospodarsko razstavo zelo zadovoljni; njihove paviljone je obiskalo 868,000 ljudi. Na velesejmu v New Delhi v srestolici Indije Nehruja očitno tekmujeta med seboj Sovjetska zveza in Združene države, kdo 30 imel boljšo in lepšo gospodarsko razstavo. NE POSLUŠAJ ME, GLEJ ME! Na sledi morilca? V Chicagu so danes začeli zasliševati nekega domačina iz Taze^ella, Tenn. Osumljeni je bival v Chicagu zadnjih 27 let Bil je tam tudi na dan umora treh dečkov. Osumljenca so aretirali v Tazewellu, Tennessee, radi pijanosti. Nadaljne preiskave pa so policijo nagnile do tega, da ga je dala privesti v Chicago, Baje gre za zelo sumljivega človeka, a dosedanje preiskave so ostale brez uspeha. Policija je tudi zaslišala nekega brezposelnega delavca, ki ima za seboj popisan kazenski list, dalje neko 18 letno dekle iz Indiane, pa brez uspeha. Dobro uspela igra Prošlo nedeljo popoldne je dramski zbor Anton Verovšek podal na odru Slov. del. doma na Waterloo Rd. tri-dejanko "Zakonske homatije." Udeležba na igri je bila prilično dobra, igralci pa so vsi svoje vloge izvrstno podali. Iz aplavdiranja je bilo jasno, da so posetniki uživali predstavo in zadovoljstvo je bilo vidno vsesplošno. Na obisku Na kratkemu obisku v Clevelandu sta se nahajala Mr. in Mrs Frank Repar iz Toledo, Ohio. Ob tej priliki sta se zglasila tudi v našemu uradu. Lepo pozdravljata prijatelje in znance. 76-LETNA VOJNA UJETNICA Med vojnimi ujetniki, ki se vračajo iz Sovjetske zveze nazaj v Nemčijo, so tudi ženske. Ko so sovjetski vojaki zavzeli Vzhodno Nemčijo, so odgnali tudi nekaj žensk kot, "civilne vojne ujetnice." Iz tega vojnega ujetništva se je vrnila 76 letna Eliise Frit-schka (ime kaže na germanizi-rano slovansko ime, katerih je v nemški družbi itak polno) in je šla nazaj v svoj stari dom, ki je v zapadnem delu Berlina. SEM IZ TEXASA! V Malcolinu v Švici so se vršile tekme, kdo najboljše pogodi pri streljanju. Tekma je bila mednarodna. Rusi in Madžari se se hoteli postaviti, da so oni najboljši strelci, pa se je pojavil poročnik Edgar 0'Hair, doma iz San Antonio v Texasu in je odnesel od 195 točk, kar je bil maksimum, 194 točk. Ko so ga vprašali, kako da je tako dober strelec, je dal po svoje odgovor, da je pač doma iz Texasa .. . KJE JE BREZPOSELNOST? Glavni gospodarski svetovalec predsednika Eisenhowerja je Arthur Burns. Burns se je nahajal pri Eisenhowerju in sta skupno določila nekatere kraje, kjer vlada huda brezposelnost. Ti so v tekstilu, delbm&' v premogoko-pih. Mrs. Frances Hudomal je prišla iz Clintona, Ind., na obisk k sorodnikom in prijateljem v Clevelandu, kjer je svoječasno tudi sama bivala. Prijatelji in znanci jo lahko obiščejo pri Mr. in Mrs. Jack Turk na 6404 Carl Ave. Za konec tedna je najavljen v Cleveland prihod ruske delegacije iz gradbne stavbene stroke. Ti Rusi niso bili preveč radodarni z besedami, pokazali pa so z dejanji, kako mislijo posneti Ameriko, tudi ko gre za hiše in udobnost bivanja v teh hišah. O tem ne bo dvoma, da si ]e znala Amerika postaviti posebno obliko hiš, pa naj gre za nebotičnike, ali pa za enodružinske, oziroma stanovanjske hiše. Ali je hiša lesena, zidana z opeko, Bdvo-d landč) sqpjejna naj bo cement ta ali oni, glavno je ostalo vendarle to, da naj se človek v notranjosti dobro počuti. Seveda je ameriška tehnika k: temu pravzaprav vse pripomogla. Gospodinje se igrajo s kuhinjo, ko je treba drugod cepiti drva ali nalagati premog, da na enostavni peči sploh kaj zavre. Običajno imamo na vse strani preproge, kar ima globok smisel. Moja hiša je moj grad, naj bo v njej čim manj ropota in naj se celo stopinje ne slišijo! Ruski stavbeniki bodo iz Ame-so bili preveč laskavi do načina, kako na zunaj izgledajo, pa tudi kako se postavljajo ameriške hiše. Kako pa so življenje v ameriških hišah in domovih notranje doživeli, kažejo njihovi praktični vzgledi; Elakor ruski farmarji, ki so si beležili ameriško agrarno tehnično produkcijo in so odnesli s seboj težke kovčke teh beležk, tako si tudi ruski stavbeniki prizadevajo, da svoj čas v Ameriki izkoristijo do zadnje minute. Rusi stavbeniki bodo iz Amerike nesli domov veliko število načrtov, kako naj se gradijo hiše. Prav v vseh potankostih. Kupujejo literaturo o tem, kako sc se razvijale ameriške gradbene družbe z vsemi načrti, da je prišlo do sedanjih udobnih stano vanj. Rusi so zbrali celo zbirko o mašineriji, ki je potrebna pri zidanju hiš. Bili so pa tudi praktični. Teorija je nekaj, praksa pa drugo. Rusi so pokupili sestavne dele enodružinske hiše, ki obstoja iz treh spalnic in pritiklin in bodo to pošiljko poslali v Moskvo. V Califomiji so pokupili vzorce običajne enodružinske hiše, pa tudi pohištva, ki spada v to hišo. V Moskvi bodo vse skupaj, tako so oni trdili, postavili na razstavo. Za vse skupaj so plačali $18,000. Prevozni stroški bodo znašali kakih $6,000, pa Rusom za ceno ni šlo in so dali ček, galseč se na $24,000. V New Yorku so si ogledali veliko stanovanjsko hišo; posebno jih je interesirala kuhinja. Kaj vse spada v eno udobno stanovanje. Rusi so si to (gledali in naročili pohištva za $6,000. Zopet so izstavili ček. Ruski stavbeniki niso zgovorni. Kadar pa se jim pokažejo številke, objavljajo svoje. Iz teh podatkov izhaja, da povprečni Rus v svojem stanovanju razpolaga z 81 kvadratnimi čevlji prostora, kar bi odgovarjalo sobo 9x9. Tudi kvadratnih čevljev. Če te številke primerjamo z življenjem, bo pač jasno, da je v Sovjetski zvezi veliko pomanjkanje stanovanj, stanovanjskih prostorov, ki bi odgovarjali naravnim zahtevam vsakega človeka ... Sicer pa, stanovanjska kriza po vojni ni samo ruska, marveč splošna svetovna bolezen. GLASBENA MATICA poda opero "RIGOIETTO" v NEDEUO, 6. NOV. 1955 ob 3:30 uri v SLOV. NAR. DOMU. St. Clair Ave. V«top. $1.00. $1.50. $2.00. $3.00 Tsi seđoil гимт1гап1 t STRAN 3 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEndersoa 1-5312 Issued Влгегу Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—^Za eno leto)_____________ For Six Months—(Za šest mesecev)__ For Three Months—(Za tri mesece)___ $10.00 . 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Othet Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) _$12.00 _ 7.00 _ 4.50 t'or Six Months—(Za šest mesecev) _ For Three Months—(Za tri mesrce)__ Entered as Second Class Matter April 26tb. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 AMEMKANCI MED RUSI (2) Za večjo izmenjavo blaga med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, za večje spoznavanje Amerikancev, pa tudi Rusov! Vsaka stran naj prispeva svoje, če naj pride do resničnega prijateljskega sodelovanja. Mi priznamo, da je nekaj propaganda, drugo pa je stvarno, gospodarsko in politično življenje. Priznamo tudi, da je splošna ocena današnjega mednarodnega položaja ta, da sta oba tabora močna, posebno v orožju. Atomska bomba je strašilo za enega in drugega. Morda gre še za vprašanje, kdo bo imel več teh atomskih bomb na zalogi. Pomen atomskih bomb pa je jasen za vsakega. Kdo hoče svojo lastno razdejanje, svojo lastno smrt! Morda se je Sovjetska zveza kot pravimo tako notranje učvrstila, da se ji ni bati, da bi tuje propagande mogle spodkopati tla sedanjemu režimu, ki obstoja v Sovjetski zvezi. Zakaj bi ne prišli tujci, da si ogledajo pridobitve sovjetskega režima? Če so te pridobitve velike in nekaj trajnega, so končno propaganda za sovjetski režim kot tak! Morda je to dejstvo tudi eden od vzrokov, da so sedanji predstavniki Sovjetske zveze začeli vabiti tujce v lastno državo, kakor na nek ruski svetovni velesejem. Gre za gospodarstvo, gre* tudi za razstavo kulture. Rusi radi prihajajoj/ Ameriko. Najprvo so prišli farmarji, za njimi stavbeniki, pa je pričakovati, da se bo ta izmenjava gospodarskih krogov nadaljevala. Morda pride tudi na zbližanju tudi na kulturnem polju. Ameriški politiki, senatorji in poslanci so po povrat-ku v Ameriko izrazili željo, da naj se izmenjava nekam posploši. Zanimivo je, da so ti Amerikanci celo predlagali, naj gredo v Sovjetsko zvezo Amerikanci, ki so strokovnjaki ha polju kulture, glasbeniki, igralci, pa tudi krogi, ki znajo ljudstvo zabavati. V Clevelandu samem so bili na primer ruski žurnalisti. Mi imamo pred očmi eno značilno dejstvo, ko gledamo na ta obisk. To dejstvo je, da so ti ruski žurnalisti trdili, da tudi oni svobodno pišejo. Ni nobenega diktata, kako naj pišejo. Nam je ta trditev odkrita. Mi smo se pečali z vprašanjem odgoja ruske mladine, odkar je leta 1917 nastopil sedanji režim v Sovjetski zvezi. Tudi ti žurnalisti niso stari preko 60 let in tudi ti žurnalisti so pač odgojeni, kakor je odgojena druga sovjetska mladina. To dejstvo pa nas vodi še do nadaljnega zaključka, ki je po našem mnenju tudi nekaj uradnega v Beli hiši in v državnem tajništvu v Washingtonu. Misel, da bi bilo lahko vreči brez vojne režim v Sovjetski zvezi, je padla. Misel, da bi bilo mogoče vreči iste režime brez vojne, tudi v satelitskih državah, je padla. To js veliko spoznanje. Režimi kot so, so se pač ustalili in ameriški politiki, ki so se vrnili 'z Sovjetske zveze, sami pravijo, da se mirno tudi v satelitskih državah vzhodne Evrope sedanji režimi ne bodo .spremenili, dokler bo ostal sedanji režim v Kremi ju v Moskvi v Sovjetski zvezi. AFL je najmočnejša centrala unijsko organiziranega delavstva v Ameriki. Zadnja izjava te organizacijo, ko gre za zbliževanje med Ameriko in Sovjetsko zvezo, je tale: Nobena ameriška delavska organizacija ne bo šla po svojem odposlanstvu v Sovjtetsko zvezo, dokler bo tam obstojal režim kot je. AFL se sklicuje na izjavo sedanjega tajnika komunistične stranke Nikita Hruščeva, da "če kdo misli, da je sedanja pomirjevalna politika Sovjetske zveze dokaz, da so oni tam v Rusiji opustitili nauke Marxa, Lenina, Engelsa, se silno motijo. Ti bodo na te spremembe čakali tako dolgo ali še dalje, kakor dolgo čakajo, da se nebogljeni dojenček privadi žvižganju." Torej ravno obratno je stališče AFL kot pa ameriških političnih krogov, da ne rečemo ameriških farmarjev, tudi drugih gospodarskih faktorjev. Ali to organizirano delavstvo po svojem vodstvu hoče iti samostojna pota in iti kot pravimo "z glavo skozi zid?"-Sicer pa je pravilo Amerike, da se v notranje i-azmere drugih držav ne vtika. L. C. UREDNIKOVA POŠTA Vabilo na koncert Zarje in drugo EUCLID, Ohio—Poletni čas za piknike je za letos že minil. Letošnji pikniki v parku S.N.P.J. so bili zelo dobro obiskani, posebno pa zadnji piknik ali vinska trgatev. Udeležba je bila imenitna, kakih 3,000 ljudi, ki so bili vsi zelo veselo razpoloženi. Med njimi je bilo veliko mladine, ki so se dobr6 zabavali med nami in bili so židane volje. Vse se je završilo v najlepšem redu in v dobrobit našega parka. Sedaj se bodo začeli koncerti in igre naših zavednih slovenskih pevskih in dramskih zborov, pri katerih se pridni pevci in pevke ter igralci in igralke trudijo in žrtvujejo za našo lepo kulturo. Dati jim moramo vse priznanje za to. Ko imajo svoj koncert ali igro, bi morali napolniti jim dvorano do zadnjega kotička. S tem bodo dobili več ko-rajže in veselja do kulturnega dela, kar bo nam vsem v korist in duševno razvedrilo. V nedeljo, 30. oktobra bo eden najstarejših slovenskih zborov—Zarja—priredil svoj jesenski koncert. Ta zbor prepeva že nad 38 let. Koncert se vrši v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in se prične ob 4. uri popoldne. Zopet bo nekaj posebnega na tej priredbi. Na programu bodo razne pesmi in opereta '"Kovačev študent," ki jo bomo z veseljem poslušali in gledali. Morda nam bodo zapeli tudi kakšno lepo partizansko pesem kot že večkrat v preteklosti. Te pesmi so nam vsem bile priljubljene, pevci so zanje dobili velik aplavz in so jih morali znova zapeti. Vedno smo imeli lep duševni užitek. Kulturne prireditve so velikega pomena za nas v tujini ker te nas držijo povezane. Po njej nas sodijo drugi narodi. Slovenska kultura se ne ozira na strankarsko pripadnost. Naši pesniki so imeli predvsem v vidiku slovenski narod in so ga s pesmijo budili k zavesti in izobrazbi. Vsa čast in priznanje gre zboru Zarja, ker po dolgih 38 letih še vedno trdno obstoja. Ponosi smo lahko na ta zbor in želim, da bi obstojal še 100 let. Čehi v Chicagu imajo pevski zbor, ki je star že 102 leti. Res je, da so se Cehi naselili v Ameriki veliko pred Slovenci, ampak ne vem zakaj naj ne bi Slovenci ohranili svoje pevske zbore še dolgo vrsto let. Pevci in pevke vršijo svojo dolžnost, mi jih pa moramo podpirati, saj imamo veliko užitka od njih petja. Brez takih skupin bi ne pomenili nič. Le pomislite na kolikih prire-iitvah in proslavah so Zarjani žfe nastopili. Žrtvujejo se, poleg tega pa še trošijo svoj denar. Po končanem delu za vsakdanji kruh pridejo na vaje, da se iz-vežbajo za nastop. Dobro se še spominjam kako je bilo pred 45 leti ko se je vršila kakšna majhna veselica. Skoraj na vsaki taki plesni veselici je nastal pretep in večkrat je igral vlogo tudi nož. Bili pa sb tudi nekateri taki, ki so kakega norca, ki je imel moč in pogum le če je imel nož v roki, hvalili kako je hraber in koraj-žen. Danes ni več tega, za kar pa gre velik delež priznanja našim kultuiiiim društvom, naprednim listom in vodstvu naših Domov ter dobri knjigi, da je narod napredoval in se izobraževal. Danes ni več pretepov na naših priiedbah. Le ena primera kako je lahko prijetno čeprav je ogromna udeležba ljudi vseh vrst in laznih narodnosti, je velika vinska trgatev, ki se je vršila ob zaključku sezone na farmi S.N.P.J., kjer je bilo okrog 3,000 ljudi. Ni bilo najmanjšega nesporazuma ali pretepa. Kdor ljubi resnico, bo priznal, da so ravno naše kulturne ustanove, naše hapredno časopisje in na- predno usmerjeni ljudje storili veliko za ugled naroda. Torej, zašel sem malo. Pevci in pevke Zarje nas zopet vabijo, da jim napolnimo dvorano v nedeljo, 30. oktobra. Predno zaključim, želim čestitati pevcem in pevkam, pypebno pa še Leo Poljšaku, ki je bil skozi to dolgo dobo nad 38 let glavni steber Zarje. Malo težko sem se odločil napisati vse to, ker mi roka zelo nagaja, ali čutil sem, da je to moja dolžnost, da po svoji moči pomagam. Torej, pojdimi vsi na koncert Zarje v nedeljo. Saj to je tudi za naše zdravje dobro. Pridite od blizu in daleč v S.N.D. v nedeljo, 30. oktobra. Zarja vas vabi. Na svidenje in pozdravljeni! John Lokar st. Ponovno izvolite župana Howard Beebe WICKLIFFE, Ohio—V Wick liffe, Ohio, je že dolgo let župan Howard Beebe. Pod njegovim vodstvom je ta mala vasica rast-la in rastla, tako da je danes že kar lepo uspevajoče mestece. Pod nobenim županstvom ni bilo takega napredka v Wickliffe kot pod županom Beebe. Odkar načel ju je Wickliffe župan Beebe, se je ta vasica razvila v mesto z lepimi domovi in industrijo, ki nudi prebivalcem delo. Pod njegovo administracijo je prebivalstvo narastlo za več kot 500 , tovarniška podjetja so pa med najboljšimi. Glede določb in restrikcij pii gradnji, je bilo mestno vodstvo strogo, da se ohrani Wickliffe kot vzor lepih* stanovanj v vsem Lake okraju. Število policajev in ognje-gascev se je povečalo za 500 Tr in oprema za varnost prebivalcev in njih imetja je med najboljšo/ Izkušnja župana Beebe je v največjo korist Wickliffe in za dobrobit tega mesta je, da se obdrži župana Beebe na čelu administraciji. Proti županu Beebe kandidira več kandidatov, ki pa nimajo izkušnje in zmožnosti za to važno mesto kot ga ima župan Beebe. Dajte, da bo Wickliffe, v katerem se nahaja tudi vehko slovenskih rojakov, še naprej rastlo in napredovalo. V vašo korist bo, da bo ponovno izvoljen župan Beebe, in ker morete voliti le za enega kandidata, pojdite na 8. novembra na volišče in oddajte svoj glas za župana HOWARD BEEBE. J. V. Vabilo na letno veselico CLEVELAND, Ohio—Sezona piknikov je za nami. Narava se prebuja v dolge zimske večere, zato bo treba malo razvedrila za preganjanje dolgega časa. Saj ne mislimo na kak sneg ali slabo vreme, ko bo društvo Lunder-Adamič št. 28 SNPJ priredilo svojo letno veselico dne 29. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ta dan bomo imelr nekaj posebnega za članstvo in zato pričakujemo veliko udeležbo od strani članstva. Za preteklo leto smo vse oprostili zaradi vremenskih neprilik, letos pa ni izgovora, ker nam bo vreme bolj naklonjeno. Naša dolžnost je, da se vsaj enkrat na leto skupaj razveselimo. Dosti je članov pri društvu, ki se še dobro ne poznajo med seboj. Zdaj se ne moremo izgovarjati, da so slabi časi. Tisti pa, ki smo na pokojnini, smo se pa že tako obvezali, da se bomo korporativno udeležili, ko je vstopnina prosta za vse članstvo. Tudi vaši prijatelji- bodo dobro došli brez vsake obveznosti. Imeli bomo dobro godbo. Tudi na večerjo ni treba misliti dotični dan, kajti naše članice bodo preskrbele vsega v izobilju. Nekaj bodo prodajale za denar, nekaj pa dale zastonj. Apeliram na članstvo in prijatelje, da si rezervirajo večer dne 29. oktobra za društvo Lunder-Adamič. Za dobro postrežbo in prijeten večer vam jamči odbor. K. Stekel, preds. Klub Ljubljana se zahvaljuje EUCLID, Ohio—Klub Ljubljana je priredil v nedeljo, 16. oktobra veliko maškeradno veselico, katera je prav dobro uspela. Imeli smo veliko udeležbo in biltf je prav prijetno. Zvečer okrog 8. ure so začele prihajati maškare, ene prav lepe, druge zopet prav gide, kar so pač predstavljale. Pripravljenih smo imeli več lepih nagrad. Ob 9. uri so začeli sodniki izbirati. Ti %o bili: Mr. Frank Arenšek iz Prince Ave. ter Mr. in Mrs. Joseph Klavs iz Prince Ave., katerim se prav lepo zahvaljujema I za njih trud. I Prav lepo se z;:hvaljujemo tii-' di vsem našim trgovcem in posameznikom, ki so nam poklonili darove za maske. Ti so: Si-mens Dept. Store na E. 200 3t.; John Piškur Hardware, E. 200 St.; Slovenska zadružna zvezj, E. 200 St.; Mri. Antonija Svo-tek, gostilna, E. 200 St.; Mr. John Globokar gazsohnska postaja, E. 185 St.; Modic Food Market, E. 156 St.; The Double Eagle Bottling Co., St. Clair Ave.; Mrs. Stefi Koncilja, Mrs. | Molly Legat, Mr. John Barko-1 vič in Mrs. Mary Segulin. Vsem se prav lepo zahvaljujem v imenu kluba Ljubljana. j Frank Sfgulin, predsednik. Na St. Clairju bo donela slovenska pesem CLEVELAND, Ohio—Leto za letom se spopolnjujemo, letom za letom nam nudijo kaj boljšega y slovenski pesmi. No, saj so to vendar sami Zarjahi, ki imajo pri nas vseh velik ugled in spoštovanje—ljudje, ki dajo še en mal' več kot po navadi obljubijo v svoji skromnosti! Precejšen razlog temu bo menda njih pevovodja, Krabec, ki že dirigira ta zbor okrog 25 let. Ni jih dosti, ki so,vodili en zbor kar toliko let med Slovenci v Clevelandu. Ta stanovitnost kaže, da zbor je soliden, da raste iz leta v leto. Kako bi ne, saj je tam še dosti veteranskih korenin, in nič koliko mlajše generacije. To da dobro bilanco v splošnem. Njih koncert se bo vršil to nedeljo, 30. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue ob 4. uri popoldne. Vabijo vas na lepo zabavo in po koiTcertu pa ples v spodnji dvorani. Program je zelo pester, pazite na njihovo poročilo o natančnem vsporedu. Vemo v glavnem pfi že, da bo prvi del podan po solistih, duet.ih, kvartetih in skupen zbor, vemo pa tudi, da bodo zaključili z "Kovačevim študentom." Tega smo dostikrat že slišala na naših odrih, vendar je vedno dober v eni ali drugi dvorani vsako sezono. Kar naj še naprej ga lomi ta študent! Iz zgodovine zbora se da povedati eno, da js vseskozi svojih dolgih let prepevanja vedno bil solidep zbor, držal se svoje napredne linije in bil eden prvih, ki je začel prepevati napredne slovenske pesmi med nami v Clevelandu. Povedati se da, da posamezno in skupno vedno radi priskočijo s svojim sodelovanjem pri kaki prireditvi društev ali narodnega značaja priredba. Požrtvovalni so! Mi bomo jim ])okazali v nedeljo popoldne da tudi mi znamo ceniti vse to in kar lepo naprej bomo rezervirali kar vso dvorano, da jim delno poplačamo za njih vsesplošno kulturno delo med nami. Na svidenje pri Zarji v Slov. nar. domu v nedeljo ob 4. popoldne. Joseph A. Siskovich. OBISKI AMERIŠKIH SLOVENCEV DOBRODOŠLI V DOMOVINI LJUBLJANA—Potovanja, ki jih organizirajo ameriški -Slovenci že vsa povojna leta v svojo staro domovino dajo slutiti, da bodo ostala stalna, res prisrčna in da slovenski narod izven meja matične dežele ne bo pozabil nas, niti mi nanje. Vezi pred vojno so bile nekako rahle. S trpljenjem v drugi svetovni vojni so se pa srca ameriških Slovencev široko odprla in nudila pomoč razrušeni in bedni stari domovini. Obiski, ki so bili pred vojno precej redki, so se naenkrat pomnožili in danes z veseljem pozdravljamo svoje ljube rojake na svoji zemlji. Le tako naprej in največja podružnica Slovenije v Ameriki Cleveland naj krepko drži povezavo z nami, trdno neprekinjeno in prisrčno. Prihod vsake skupine nam je narodni praznik, ko jih vidimo stopati p6 ljubljanskih ulicah, po naših letoviških krajih in povsod tam, kjer jim želimo pokazati vse to na kar smo pofiosni, posebno vso lepoto naših krajev. Vsak prizadeti si skuša obuditi spomine iz davnih let, ko je zapuščal domovino, ki jo je ohranil vedno v srcu in jo danes po tolikih letih zopet na novo vzljubi. Sprejemamo pa tudi mnogo rojakov, ki so kot mali drobiž s stariši odšli v Ameriko iz svojih rodnih krajev, niti si spomina niso mogli ohraniti. Njihova edina vez s staro domovino, so bili spomini iz pripovedovanja njihovih starišev. Ti s prihodom v staro domovino oživljajo spomine svojih starišev in dojemajo veselje, ki bi ga imeli oče— mati, ako bi bili še pri življenju. v juniju in juliju se je mudila pri svojih sorodnikih JosipB^ Podboj iz Clevelanda. Kot što letna deklica je zapustila rodni kraj Mulhe, občina šmartao pO Litiji in je po 50 letih prišla pogledati rojstno hišo, kraje v okolici in svoje sorodnike, ki 3® poznala le v toliko, kolikor je^ iz Anlerike navezala stike z nj№ z željo, da jim po svojih шосе pomaga s pošiljkami. Vsi vemo, da je zadnja vojna najbolj kruto prizadela naše po^ deželje, kjer je okupator najW uničeval naše dobrine in skušal zatreti naš živel. Plemeniti njen značaj s®® spoznali tudi v tem, da se je У zanimala istota'ko za potrebne rojake izven sorodstva. S kim poznanstvom, ki ga uziva Ameriki, bo njena dobra voj® gotovo mnogo pripomogla za sklepanje oziroma obnovitev pO" znanstvo med stariiti in novi® svetom,' kar je tisti cilj, ki ^ želimo doseči. Vsi, s katerimi je prišla v st , sorodniki, znanci in novi poznan ci jo potom Vašega časopisa pi^ srčno pozdravljamo. Po njihovi želji napisala s® strična Angela Gašperi®' Pripis: Da se seznanimo z ra^ merami ameriških Slovencev p plačala Josepina Podboj za VaS list polletno naročnino in tako g* dobivamo še vedno po njen®® odhodu. Moramo priznati, r način pisanja prikrojen niise®'^ sti našega človeka, da čutiš njem vso slovensko folkloro ^ je gotovo, da je Vaš list vez, povezuje tamkajšnje Slovence jim ohranja narodnost. ZANIMIVOSTI Britanski gledališki igralec Clive Brook velja za najvljud-nejaega med vljudnimi Angleži. Kamnoseku je naročil, naj ha njegov nagrobnik vkleše naslednji stavek: "Oprostite, prosim, da ne morem vstati in se vam zahvaliti za obisk!" Pri poročnih obredih palestinskih beduinov je v navadi, da prinesejo na mizo najprej pečeno kamelo, ki zgleda na videz samo kamela. Toda, v kameli sta dve pečeni ovci, v ovcah več pečenih kokoši, v kokoših ocvrte ribe, v ribah pa ocvrta jajca. To je v resnici pravi beduinski rebus. Med drugimi potniki je izstopil iz letala v Montevideu tudi starejši gospod, ki je držal v roki nekaj pisanih balončkov— darilo svojim vnukom..Zla usoda je hotela, da je eden teh balončkov počil prav pred nosom carinskega uradnika, ki je presenečen gledal, kako so iz počenega balona zleteli dragoceni dragulji. v Manzanaryju v Španiji je letos svečano praznoval svoj štiriinosemdeseti rojstni dan neki Jose Caba Alvarez.—Ta starček je dosegel svojevrsten rekord. Je namreč zelo vnet spremljevalec pokojnih, kakor je to pač navada Špancev. V svojem življenju je prisostvoval petnajst tisoč dve sto triindvajsetim pogrebom. Patrick C. Kimball, ugleden meščan kalifornijskega mesta Los Aiigclesa je javil policiji, da so neznanci vdrli v njegovo garažo, in mu ukradil 20 zastrupljenih puščic, dva dvo-metrska pihalnika in glavo belca, ki so jo preparirali lovci na glave in ki je vredna 500 dolarjev! Raziskovalci delovnih storilnosti sb ugotovili, da vsak udar na tipko pisalnega stroja pritiska s silo 400 gramov. To znese pri spretni tipkarici, ki dnevno po štirideset, trgovsk pisem po petnajst vrst, skupil 1.4 ton. Tipkarica porabi prav toliko energije kot tez®^ pri gradbenih delih, če dela akerdnem delu. V Parizu so aretirali dva Ijedelska delavca, ker sta slabega gospodarjevega nja z njima porezala repe vse ^ 39 gospodarjevim kravam. vila sta, da se krave brez rep° ne morejo braniti pred muhaJJ in postanejo zaradi tega n® ležne in divje, tako naj bi mesto njiju maščevale krave hudobnim gospodarjem. V slavnem pariškem ,гкч ■Ker- Tuilleries so po zabavi messe iux Etoiles" našli nasle" nje izgubljene predmete: "V torbici, tri prazne denarni' očala, fotoaparat in dva nedrčki" V Švici je že leta 1950 zmajJ' kalo štorkelj. Zaskrbljene sti so poslale posebno odpr^^ pod vodstvom dr. Tilgenka^^ iz Zuricha v Alžir. Te dni so bili obvestilo, da je s privolit^|J alžirskih oblasti na poti v 35 štorkelj, ki jih je odpr®^ ujela na strehah vasi Mirabea*'" Policijski komisar v Mulho^®^ je prejel pritožbo delavca dierja, ki je v neki mestni trg" vini z orožjem kupil revolver, ^ katerega je kasneje ugotovil, je neuporaben. Hotel je nattire ustreliti svojo ženo, toda revO" ver rti sprožil. Učinek PradierJ^ ve pritožbe je bil ta, da so g® aretirali in dbtožili nedovolj^'^ nošnje ordžja in poskusa ra. Polic'ja V VžLiicouverju v žavi W.'ishmgton je prijela janca Josepha Belega orla zaf® di potepuštva, toda možakar J bil pred sodnikom za prekrs^^ oproščen, ko je slovesno del določila iz pogodbe svoje^. plemeni z vlado ZDA; "Kjerk® tečejo leke, je Indijancu pr"® pot . . frv' BNAXOPRAVNOSl] штвад I Rio de Janeiro Rio nima tekmecev. Za Rio, ^ njegove pesmi in sambe, njegove obale in plaže, nebotičnike favele, na njegove ljudi z otroškimi dušami in njegove otroke z navadami odraslih, za 4egov razkošni sijaj in njegove Sfitice ter prepade ni primerjave. ~-Ria ne spoznajo več tisti, ki so бЗ' videli pred desetimi leti in Vendar se jim zdi, da je ostal nespremenjen. Rio osvoji človeka prvi pogled in ga od blizu ^zočara.—Rio je najlepše me-® o> kar sem jih videl v Južni ^®riki, pa vendar v njem sem ^<^el najbolj žalostne prizore Juzne Amerike. У Riu ni meja, ni sredine, ni po tonov. Samo skrajnosti. Pre-®Pe stvari, da zastane dih, kot vhodu v zaliv pred Copacaba-^0, ki jo obkrožajp fantastični rhovi, Papagajev kljun, Speči ® ikan, Cesarjev sarkorag, Hle-c sladkorja, Grbavec in preveč pretresljivo—ko se sreča toliko ?^'h, lačnih zamorcev v prista-'®ou, toliko nesrečnih deklet v toliko brezupnih, praznih P^ledov na ulici.... Vse je zmešano, živi drugi po-drugega: milijonar, ki ima v kovanju na sedmem nadstrop- Vr plavanje, pohištvo edno 40 milijonov cruzeirov, ča obleko prijateljici pla- 80,000 cruzeirov, in raztrga- je banane, ukradene na ^^zavarovanih bananovcih, ki I ^ leta nosi isto majico in v dni ne vidi niti 280 cruzeirov. gv^^®^^"iestne barake so v sredi-nebotičniki so na pe-^lonotone stare portu-® ® stavbe in kapelice stojijo ђ Vznožju ultramodernih 20-hiš. Tropske liane, Os in divje drevje pragozda ki K- do avenij, razkošni nile ' ^S'^S'lnice pa So se umak-v pragozd izven mesta, pravijo, je več Cadilla-^ ot v Nevy Yorku, prav tako Pa je Vsaj 100,000 ljudi, ki ho- dijo УоГ 2nih^ novih stavb je pra- > ker je najemnina višja od P^Gčnega mesečnega zasluž-Pa ali delavca. Ob tem У ^ivi vsak peti prebivalec Ria aveli, bajti ali v zemlji izko-Pani iyuj ./ .v., y '^Di, v najhujših pogojih. tel je vedno večje število 3-Pa-ratov in tisti, ki Јј^.^^'Јз,јо programe, jih sestav-Jo računajoč na veliko število "^pismenih. leto si bodo v Riu za nili zaradi evharističnega skalo, skrivališča v zemlji, bajte iz trsk, trhlih desk in pločevine, odpadke zadnjih odpadkov, privid zemeljskega pekla, v katerem živi pol milijona črnih, mešanih in belih ljudi. S Corcovada je z očesom težko zajeti to veliko mesto, v katerem je brez sledu zgubljenih 200,000 otrok, ki ne vedo, kaj je šola, kaj je družina. Ko se prižgejo reflektorji na Corcovadu, se mora pogled od zgoraj ustaviti na pločnikih Mange. Ta četrt sredi Ria je polna razpadajočih vrat in stopnišč, na katerih razstavljajo svoje blago najbolj čudni trgovci tega mesta: razstavljajo ženske, dekleta, starke, bele, črne, mešane, na pol nage, na pol naš-piinkane, na pol pijane, na pol lačne.. . . Trgovec iz Mange jih prodaja dvakrat ceneje kot zahteva restavrater pod Jezusovim spomenikom za porcijo Fillet Corcovado." Včasih je na teh pločnikih tako temno, da se vsega z vrha Corcovada ne vidi. Zato pa stojijo na križišču stražarji v uniformah. O polnoči ustavljajo promet in očistijo pločnike. Trgovci zaprejo svoje trgovine in gredo spat, počivat do prihodnjega poldne. V tem'i pa se pretepajo pijani mornarji in zamorci, dekleta vreščijo in policaji dirjajo sem in tja. Bogovi s Corcovada mirno opazujejo. Letošnji svetovni evharistični kongres, ki se je začel sredi julija, bo tudi zapustil svoj spomin Riu. Za sedaj se vidijo samo pisani plakati na zidovih, ki kličejo na krjžarsko vojno proti komunizmu in lesene prodajalnice, kjer bodo romarjem prodajali slike, britvice, rute in sadni sok "gua-rano." Toda to ni vse. Kamioni z blatnimi kolesi križarijo po ulicah pi'oti velikemu gradbišču na Botafogu, kjer bodo imeli svečanosti. Že zdavnaj so nameravali Moro de Santo Antonio podreti, da bi dobili prostora za nove nebotičnike, toda leta niso mogli najti denarja za to delo. Začeli so in so morali končati. V Riu je nastala zgodba, ki so jo pripisovali nekemu prerokovanju, da se Mora de Santa Antonia ne more razkopati, dokler v njem ne najdejo oslovske glave. Leta so minevala, povsod okrog hriba so rasle palače in trgi, toda oslovske glave ni bilo in hrib je stal. Pred kratkim so se v Vatikanu odločili, da bo evharistični kongres v Riu. Organizatorji so iskali najbolj ugodno mesto za velika zborovanja. Izbrali so si obalo Botafogo. Toda premajhna je. bila in morali bi jo razširiti. Seveda z zemljo z gore Moro de Santo Antonio. HIŠE NAPRODAJ ^ORgreaa. prejšnji evrharistični je Rio dobil svoj naj-spomenik, Jezusa I^ristusa Co stoji na vrhu hriba Kip je visok 38 me-z razširjenimi rokami ^ mestom tudi pogoči, osvetljujejo zelenkasti re vj^i Iz vseh delov mesta se Ijei! silhueta. Postav- j® tako, da se prebivalci ђЈ dan, vsako uro spomi- da so bogovi blizu, da jih J ^јо in opazujejo. Vse'^ ^'^Sovi s Corcovada gledajo kolone Cadillacov Ip ^armornatimi vilami na gledajo bleščečo Copa-og ko se koplje v nočnem glg^^^etu neonskih reklam, Zali ^^ačne avenije in obale 1јцЛ^ Gunabare: živite tako in ^ e svojega bližnjega. ftio Moro de Santo Anto- hribfe favel—izdolbenih v DRUŠTVENI KOLEDAR OKTOBRA 29. oktobra, sobota — Maške-radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 30. oktdbra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St Clair Ave. NOVEIVIBRA 6 .novembra, nedelja—Opero "Rigoletto" poda Glasbena Matica v S.N.D. 13. novembra, nedelja—Kokošjo večerjo servira Gospodinjski odsek A.J.C. na Recher Ave. 13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd. 13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Zbor Triglav priredi koncert in prizor "Deseti brat pri predicah" v Slov. nar. domu, E. 80th St. 19. novembra, sobota — Bazar krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v S.D.D., Waterloo Rd. 26. novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. 27. novembra, nedelja—20-letni-ca zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. Koncert in spevoigra "Kovačev študent." DECEMBRA 4. decembra, nedelja—Proslava 45-letnice društva Svobodo-mislne Slovenke št. 2 S.D.Z. z banketom v spodnji dvorani S.N.D. na St. Clair Ave. APRILA — 1536 29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave. Naprodaj je zidan veneer bungalow, lepa klet, mreže in zimska okna. Lota 50x150 Cesta in vse druge javne naprave plačane. Nahaja se iz E. 260 St. Imamo celo vrsto novih in starih hiš ter imate lepo izbero. Zamenjamo vašo hišo če vam ni všeč in si lahko izberete tako, da vas bo zadovoljila. KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 Hiša za dve družini 5 in 5 sob, na 13501 Casper Rd., blizu Hayden in St. Clair Ave. V zelo dobrem stanju. Cena samo $17,900. In tako se je zgodil čudež. V ruševinah in med odpadki Mora de Santa Antonia so našli oslovsko glavo. Nihče ne pove kako, poglavitno je—našli so jo. Skrivnost gore Santo Antonio ni več. Lahko so začeli kopati. V znak hvaležnosti božji previdnosti, ki je odprla pot za na-sipanje obale, so imeli tudi svečano mašo. Katoliški duhovniki so brali molitve, delili blagoslove, prisotni ugledni meščani pa so z zadovoljstvom opazovali bodoče parcele za nebotičnike v središču mesta. Sedaj tovorni avtomobili prevažajo zemljo in zamorci nasipa-jo obalo Botafogo, ki se širi in odriva morje. Po zaslugi evharističnega kongresa. In oslovske glave.... Toda poleg vseh teh pomanjkljivosti je Rio prikupno mesto. V njega prihajajo tisoči iz provinc, celo iz Matta Grossa iz Pa-ranaibe in na njegovih obalah in otokih rastejo novi bioki, tovarne, bolnišnice, šole. Rio in vsa Brazilija še vedno plačujeta davek polkolonialni preteklosti, čeprav skuša današnja generacija odpreti poti gospodarskemu razvoju, ki bi bil neodvisen od tujih vplivov, in uporabiti neskončna bogastva dežele v korist vseh. Za svojo današnjo lepoto in sijaj se mora Rio zahvaliti tisočem evropskih mornarjev, milijonom afriških črncev in pleme- DELO DOBIJO MOŠKI Išče se dvojico za splošna hišna opravila in kuho. Nič pranja. Moški za šofiranje in delo zunaj hiše. Živimo naprej od SOM Center Rd. in potrebujemo dvojico, ki bi ji ugajalo življenje v predmestju, za oskrbovanje našega doma. Dobra plača in lepo stanovanje s privatno kopalnico. Telefon; CHes+nut 7-8796 v Euclidu—hiša na 280 E. 193 St., od S. Lake Shore Blvd. 3 sobe spodaj, 3 zgoraj, stranišče spodaj, kopalnica zgoraj. Odprta veranda, garaža, cementni dovoz. Samo $20,900. Zidan bungalow na 771 E. 254 St., samo osem let star, v zelo dobrem stanju. Garaža, cementni dovoz, lota 50x140. Zemljišče 100x1000 — nad dva akra dobre zemlje na Richmond Rd. med Euclid in Chardon Rd. Mestna voda, plin in elektrika. Za podrobnosti se obrnite na STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100 STROJNIKI TURRET LATHES RADIAL DRILL MILLING MACHINE Morate biti zmožni si sami' vzpostaviti in operirati stroj iz opisa. Dobra plača od ure. Prijeten prostor za delo. Morate biti državljani. Uposljevalni urad odprt dnevno od 8.15 zj. do 5. pop. CLEVELAND PNEUMATIC TOOL CO. 3781 EAST 77th STREET od Broadway nom iz pragozda. In eni zmoti: da obstaja Brazilija zaradi Ria. Danes je že drugače. Celo na to mislijo, da bi gradili novo glavno mesto v središču države, na izvorih njenih moči. Toda Rio ima bogastvo, ki je vredno več kot Avenida Atlanti-ca, ki jo v dolžini šestih kilometrov obdajajo nebotičniki, več kot sončna plaža na Copacabani in več kot "Hlebec sladkorja" nad zalivom Gunabara. To so Carrioce, njihova vedra nrav, njihov optimizem, njihova razigranost. Prebivalci Ria imenujejo sami sebe Carrioce, po imenu bližnjega hriba. Tudi svoje pesmi imenujejo Carrioca. Njihov spontani humor, brezbrižne sambe in pijani karnevali so polni tega čudnega otroškega temperamenta. Carrioce si ni možno predstavljati brez pesmi Samba Bra-silerira. Rio nima opere, Rio prepeva na cesti. Karnevali niso veq tako bučni kot nekoč v slavnem obdobju kave in kavčuka, toda še vedno so to najbolj veseli dnevi v Riu. Za revnega Carrio-co, ki vse leto hrani, da bi bil lahko za štiridnevnega karnevala brez skrbi, in za bogate Car-rice, ki v nočeh karnevalskega divjanja razsipljejo milijone cruzeirov, pridobljenih od plantaž kave, rudnikov srebra, magnq-žita. .. . Kadar ostane Carrioca brez enega samega centava, kadar spi pod vedrim nebom in je samo HIŠNA OPREMA NAPRODAJ 40 jardov preproge, oprema iz kroma za kuhinjo, oprema za obed-nico in drugi predmeti. Pokličite LI 1-9175 Za zavarovalnino proti OCNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM • pokličite: JOHN ROŽANCE 15604 WATERLOO RD. KE 1-6681 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 1-3113 "The Happiest Dog In The World" Check losol regulations before burning brush. When its SAFE ^ ^ #AP#TV COU«(Cli* f/' .V >4*SX-W,A». IP,! Min;c, the beautiful German Shepherd seen above with her friend Charles Letizia, is one of ,he happiest dogs in the world. Unlike dogs who spend only a few hours with their masters, Minx is the full-time companion )f Mr. Letizia . . . for Charles Letizia is blind. Minx is his Second Sight dog. They trained together at the Second Sight Training Center — earning to walk and live as a Лат. Second Sight, supported wholly by public contributions, provides guide dogs, training, room and board, and transportation (no matter how great the distance) for sightless persons — all entirely free. If you know any sightless person who could be helped by a Second Sight dog, have him or her contact Second Sight, Smith-town, Long Island. Contributions to help this non-profit organization may be sent to the same address. farinh—zmleto korenje—pomešano s črnim fižolom ne izgubi upanja in prepeva, išče tolažbe. Kajti Bio je mesto vrtoglavih vzponov in štiri petine Carrioc, najmanj 2 milijona, so prepričane, da bodo nekoč našli skrivnost, kako se doseže uspeh, kako se obogati čez noč in dobro živi. V to je bil prepričan tudi pomorščak Amerigo Vespucci, ki je pred 450 let, ko je zagledal zaliv današnjega Ria vzkliknil: "Če je kje na zemlji raj, ne more biti daleč od tu... Daleč zares ni. Samo poti še niso našli. Božidar Dikič DESETLETNICA ZDRUŽENIH NARODOV 'Dne 24. oktobra bo poteklo deset let, odkar je bila ustanovljena organizacija Združenih narodov. Ustanovljena je bila z glavnim namenom, da najde pota in sredstva za preprečen je vojn v bodočnosti in za mirno sožitje med narodi sveta. Organizacija v prvem desetletju ni dosegla vsega, kar smo pričakovali od nje, ker smo v prvem vzhiče-nju pač preveč pričakovali. Toda izvršila je v svoji smernici mnogo dobrega, ublažila mnoge prepire in dala svetovnim narodom zavest, da imajo organizacijo, kjer se sliši glas vseh. Tam je svetovna pozorni-ca, kjer se kristalizira svetovno javno mnenje. In vpliv javnega mnenja je velik. —NEW ERA, glasilo ABZ AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označ-bi 32Уз do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke; št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3»37 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" mUje. Enako je pri deklicah dm^ gačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je ^6 in pol in 43 je 17. 4. PROPOSED LAW To Increase Unemployment Initiative Petition Volile NO pro« PREDLOŽENEMU BREZPOSELNOSTEMU. PREDLOGU 8. novembra ker: • Vi boBt.e plačali $47,000,000 več za vse, če bo zakon za zvišanje brezposelno?tne podpore sprejet. • Ljudje, ki so odslovljeno, dobivajo že sedaj kot brezposelnostno podporo 50% svoje plače. Volite "NO" pri priporočilu CIO za zvišanje te visoke podpore. Cuyahoga County Division OHIO INFORMATION COMMITTEE, INC. 604 Hanna Building, Paul Brokaw, Secretary_ ROJAKI : Nabavili smo isto kvaliteto bele moke/kakršno smo imeli za lanski božič, ko so vaši domači vam sporočali, da tako dobre in lepe moke niso še nikoli prejeli. 100 Ibs. — BELE MOKE — $9.75 POŠILJAMO živilske pakete po znižanih cenah. Pišite nam za cenike. DENARNE POŠILJKE — Preko narodne banke din 600 za U.S. $1.00. — Dostava v 10 - 20 dneh. Za stroške računamo $1.25. O B I S K I : Če želite prihodnje leto obiskati stari kraj, ste uljudho naprošeni, da se javite že sedaj. NOTARSKA POSLA, prevodi ter ostalo. BLED TRAVEL SERVICE TeL EX 1-8787 6113 SI. Clair Ave. CLEVELAND 3, OHIO Tel. EX 1-8787 City Health Programs Keep Pace With America's Growing Families A y ШТке number of American. ^^Families having three or more children has gone up &! J47 per cent since 1948. ' im 1948 CHILDREN WILL LIVE LONGER AND HAPPIER locc AS HEALTH PROGRAMS KEEP PAGE WITH AMERICA'S GROWING FAMILIES. United States government figures for the past seven years show the number of American families having three or more children has gone up more than 47 per cent since 1948. It is estimated that the population of this country by 19G0 will be 176,000,000. People today live longer; a child born since 1950 enjoys an average life expectancy of 68 years, as compared with only 47 years in 1900. This remarkable population growth would have caused serious health problems had it not been for the farsightedness and ability of our nation's public health and sanitation officials, The Sanitary Engineering Committee reports. Many factors have contributed to our improved public health, but not has been more significant than our municipal sanitation successes. Thousands of miles of undergi'ound clay pipe mains carry wastes from homes and community centers. Vitrified clay pipe is recognized as the one material that provides all the qualities necessary to satisfy the exacting demands of sanitary structures. Clay pipe resists all the effects of acids and other caustic substances that are found in sewer systems. Modern sanitary systems constructed of clay pipe play an everyday role as guardian of the health of the people. They are one of the city's lifelines, carrying away deadly wastes, and advancing Public Health,—so vital to every Aniprican. Public Health is A^nerica's first line of Defense. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST t Y У T Y •f У •? У t Y •f Y Y Ž t Cirkuški otrok ROMAN Nemški spisala baronica Bracket Prevel I. V. (nadaljevanje) "Gospod Karsten si je izbral tega. Vprašal je po najboljših, najbolj urejenih vzgojevališčih in videti je bilo, da hoče dati svojo hčer v eno izmed prvih in najdražjih. Biti mora zelo bogat." "To je vendar vseeno," je nestrpno rekla grofica. "Kakšno čudno življenje bo to! Po tem popotnem življenju samostanska vzgoja, vzgajati jo tam v povsem drugem in za povsem drugo ozračje ... buditi ji nazore, ki daleč presegajo njen stan . . . potem pa nazaj v tako življenje, v take kroge! Tisočkrat bolje, da bi jih ne bila nikdar zapustila!" "Tudi božji roki moramo kaj zaupati," je mirno rekel kaplan. "Božje cvetke lahko cveto povsod in mati je v sveti skrbi za svojega otroka našla edino ta izhod. "Božje cvetke lahko cveto povsod"—te besede so čudovito odmevale v dečkovem srcu, ki je še vedno stal na mestu, tiho žalujoč za malo tovarišico in ki so ga bolele trde materine besede; zakaj, ni vedel. Od one noči, ko je držal otroka v svojem naročju, ko ga je bila blagoslovila mati, je neprestano mislil na usodo tega otroka. Čutil je, kakor da je postal zato nekoliko odgovoren. Bil je že toliko star, da je že lahko ra- CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-2179 FEMALE HELP WANTED HOUSEKEEPER — Permanent position in good home. General housework and child care. Stay. Own room. New home with automatic laundry, dishwasher, etc Start $40. References required. ORchard 5-6877, reverse charges DOMESTIC HELP HOUSEKEEPER — Good cook. Nice room. Top salary to right party. 2 adults, 13 year old boy. Phone week days— GRaceland 2^4311 Evenings— ORchard 3-7195 BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY & MEAT MARKET in Libertyville — Well established, doing $170,000 gross per year. We have all finest brands of foods, cold cuts and cheese. A real moneymaker at a real bargain. Dissolving partnerships reason for sacrifice. Phone Libertyville 2-2832 Good chance to buy GROCERY — Selling due to illness. Well established trade. See to appreciate. 347 W. 79th St. ' STewart 8-9221 REAL ESTATE HARDWARE — In 2 story brick building, containing small apartment and e room apartment. Grand Ave. in River Grove. Like new. Oil forced air heat. Illness forces sale. ME 7-0710—Grocery store plus three 4 room apartments. N.W. ME 7-0710 OAK LAWN — 3 bedroom Cape Cod, 2 up and one down; cabinet kitchen, utility room; new blinds, awnings: 2 car garage; near schools. $12,800. GArden 4-2188 PARK FOREST — Model Home 5 rooms, gas radiant heat. By owner. 207 Miami SKyUne 5-4673 zumel njene težavne razmere in če je pomislil, kaj pač lahko postane iz nje, mu je stiskal srce neki poseben strah. Začutil jp dolžnost, da jo mora rešiti, obvarovati in v glavi so se mu križali najrazličnejši načrti. Celo to mu je prišlo na um, da bi prosil svojo mater, da bi jo vzela kar k sebi in bi jo vzgajala s svojimi otroki vred. Toda ni si upal izreči tega; poznal je že materin smehljaj za take nesmiselne načrte. "Božje cvetke lahko cveto povsod," te besede so mu ob čuv-stvu, da ne more napraviti ničesar, kakor v tolažbo legale na srce. Kakor mična majhna cvetka se mu je zdela deklica. m Preteklo je deset let. Na dvorišču enega številnih vzgojeva-lišč v glavnem belgijskem mestu se je ob starinskem vodnjaku igrala truma še nedoraslih mladih deklic. V zavodu je bil star običaj, da so gojenke med opoldanskim odmorom same zajemale vodo iz vodnjaka in to je bil vedno trenutek komaj pričakovane svobode. "Poglejte sem," je zdaj glasneje zaklicala ena izmed njih, "poglejte sem, kaj jaz znam!" S krepkim sunkom-je dvignila napolnjen vrč na glavo in ga nesla pokonci mirno in varno. "Rebeka pri vodnjaku! Rebe-ka pri vodnjaku!" so vpile od vseh strani. "Nora, prav taka si, kakor da bi te biU izrezali iz podob svetega pisma." Primera ni bila slaba; visoka, vitka postava v preprosti temni obleki, beli robec, kateri je bil kakor turban potisnjen pod vrč, podčrtavajoč še nekoliko ostre, toda lepo zarisane poteze, temne kite, ki so slikovito padale ob obeli straneh vratu, vse to je nudilo sliko, ki je pač lahko spominjala na očakovo izvoljenko, zlasti sedaj, ko je mlado dekle z veliko ljubkostjo in varnostjo stopalo navzdol po stopnicah starega vodnjaka, ki je tvoril izredno lepo ozadje. "Niti kapljice nisem razlila," je zaklicala zmagoslavno. "Katera še zna to?" Seveda je marsikatera to že davno poskusila; nekatere so si potem otresale glave, ki eo si jih polile, da so pršele kaplje z njih in so plaho ogibale nadzorujoče sestre, ki se je bila nekam oddaljila. Vsled njene odsotnosti se je opogumilo nekaj starejših, da so potem, ko so nekaj trenutkov vneto stikale glave, napravile drug poskus. "Lili," so zaklicale eni najmlajših, ki se je s svojim vrčem bližala vodnjaku in kateri se je poznalo po bojazljivem nastopu, da je bila še novinka v zavodu. "Lili, danes se nosi voda samo na glavi. Moraš poizkusiti, vidiš, takole moraš napraviti." "Ne znam, res ne znam!" se je branila deklica. Ostale pa so jo bile že obstopile in ena je takoj dvignila vrč na glavo. Boječa, nerodna kretnja—in vrč se je zakotalil po tleh; ubožica, od katere je curljala voda, je stala na mestu in jokala, noroglava truma pa je izbruhnila v glasen smeh. "Mornarski krst, mornarski krst!" je zaklicala neka razposa-jenka. Predlog je bil deklicam všeč in z glasnim vriščem so pričele ubo-žico krepko polivati z vodo. V tem trenutku pa se je prva, ki je bila pričela igro z vrčem, obrnila proti napadalkam in se postavila pred deklico, da bi jo branila. "Ali vas ni sram vseh skupaj, vas velikih, da tako plašite ubo-žico?" je zaklicala glasno. "Niti kaplje ne več—ali pa jo jaz maščujem!" "He, Nora hoče vedno gospodariti," so kljubovalno zaklicale nekatere; "le kar naprej! Lili je že tako ali tako mokra, zato jo lahko krščujemo dalje!" Nora pa je bila urnejša od ostalih. Preden so se mogle raz-posajenke pripraviti na nov napad, jih je že polila z dobro po-merjenim curkom, tako da so se kriče in piha je umaknile, toda z namenom, da takoj zopet preidejo v napad. Skoraj bi bila nastala, četudi ne krvava, vsekakor pa zelo mokra vojna. "Ali gospodične, se li tako obnašajo mlade deklice?" je nenadoma zadonel karajoči glas nadzorujoče sestre, ki se je bila medtem vrnila in ki je v vročem boju niso bile opazile. "Katera je začela tako neprimerno in divjo igro?" je nadaljevala strogo. "Lili, kakšna pa ste! Vse vas bom naznanila prednici!" S temi besedami se je vpraševaje ozirala po krogu, kjer je zdaj vladala globoka tišina. Večina se je skušala s kolikor mogoče nedolžnim obrazom umakniti v ozadje. Le Nora je pogumno stala na svojem mestu z vrčem v roki, ne da bi se ganila. "Ah, vi gospodična Nora, vi ste tista!" je nadaljevala strogo. "Mislim, da bi bilo vaše dolgotrajno bivanje v zavodu lahko rodilo boljše sadove nego takšne neumnosti; a vi ste, kot je videti, nepoboljšljiva. Videla sem, da ste vi prva dvignila vrč, torej ste vi povzročila vso to neumnost; prav gotovo vas takoj qaznanim prednici, ker prav radi njenega popuščanja postajate tako razposajena. Danes ostanetfe med prosto uro v svoji sobi, da se lahko posvetite premišljevanju; in vi, Lili, pojdite takoj in se preoblecite! Ostale dame pa, upam, si bodo zapomnile, da se ne pripeti več kaj takega." Govorila je kratko fn strogo ter zlila vso svojo jezo nad Noro; pripadala je malenkostim naravam, ki vedno zvrnejo krivdo na enega in hočejo enega samega napraviti odgovornega. Nora ji je bila radi svoje nekoliko samozavestne narave in radi posebne naklonjenosti, ki ji jo je izkazovala prednica, vedno tm v peti; nekaj pristranosti je pač v vsakem zavodu. Nora je mirnodušno poslušala te besede; prav nič se ni opravičevala. Le s prezirljivim pogledom je ošinila molčečo trumo, ker ni nobena nastopila, da bi jo zagovarjala; nato je ponosno dvignila glavo, znova napolnila svoj vrč in šla proti hiši. Druge so ji sledile. "Nore ne bi bile smele pustiti na cedilu," so šepetale nekatere vestnejše. "Najmanj je bila kriva, pa je vedno tako dobra za vse," je dejala druga. "Zakaj ni Lili govorila?" "Lili da bi govorila!" je za-ničljivo rekla tretja. "Ah pojdi! Kaj pa je tako hudega!" je zaklicala prejšnja predrznica ; "mati prednica je že ne bo kaznovala; vedno ima zaščito pri nji. Temu je vzrok njen tajen rod. Saj nobena od nas niti ne ve, odkod je, in le Iz njenega igralskega daru bi člčvek lahko marsikaj sklepal." "Kar se mene tiče," je mirno nadaljevala druga, "mi je prav vseeno, če vemo o Nori kaj natančnejšega ali ne. Da je ena najpametnejših in najboljših v zavodu, to vemo vse; še pravkar nas je s svojim molkom obvarovala kazni. Meni je tu najdražja prijateljica, pa naj bo višjega ali nižjega rodu kakor jaz, kar je oboje mogoče." In ta, ki je tako govorila, je bila Kči nekega nemškega kneza; prava Zastopniki "Enakopravnosti" Za st. clairsko okrožje: JOHNRENKO 1016 EAST 76th STREET UTah 1-6888 o Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 NOTTINGHAM RD. IVanhoe 1-3360 o Za newbursko okrožje: FRANK RENKO 11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029 ^0^0^0^0000^00000000^000<^0000000000