Leto XIV. Štev. 2 T E L E P O N UREDNIŠTVA: OPRAVE’ O—67 in 28—65 POSLOVALNICA CEL.IE P^Ucnov« 3. tel. 280 POSTNI CEKOVN' » A C U N 11409 Maribor, sreda S. januarja 1940 NAKOCMNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena 1 din 1'— | Prava vojna se bo šele pričela Angleški listi napovedujejo za pomlad aktivnost na vseh frontah in izjavljajo, da v sedanjem položaju ne bi uspela nobena mirovna akcija — Tudi italijanski tisk ne veruje v možnost premirja LONDON, 3. januarja. Reuter. V% Izjave ob prilik! Novega leta so polne zaupanja v popolni uspeh vojne, vendar se na vseh mestih naglasa, tako v listih kakor v političnih in vojaških krogih, da bo moral angleški narod premagati še velike težkoče. Uvodniki večine listov opozarjajo javnost, da se ne sme vdajati upanju v hitro zmago. Zmaga bo na strani tistega, ki bo vztrajnejši in bo imei močnejše živce. Listi so objavili tudi pregled vojaškega položaja in vsi stoje na istem stališču, da se bo prava vojna pričela komaj letos, čez kake tri mesece, ker se bo šele tedaj pričela na vseh frontah resnična aktivnost. Vsi listi soglašajo v tem, da zasluži mirovna akcija paptža, Roosevelta in Italije vso pažnjo in spoštovanje, da pa ne more voditi v Sedanjem stadiju vojne do nikakega uspeha. Angleška vlada je poklicala pod orodje nove letnike in bo razpolagala do pomladi z na j več jo vojsko, ki jo je Anglija kdaj koli doslej imela. Do tedaj bo oborožila in poslala na fronto tri milijine vojakov, in to brez čet dominionov in kolonij. Italijanska kritika nepopustljivosti RIM, 3. januarja. Exchange Telejaph. I ložaju in pravi, da bi bila vsaka politična Italijanski tisk razpravlja o sedanjeti po-[iniciativa za likvidacijo sedanjega vojne- ga konflikta v Evropi več ko problematična, kar potrjujejo zlasti zadnji govor francoskega ministrskega predsednika Daladierja, izjava angleškega notranjega ministra ter razne uradne objave angleške in francoske vlade. Iz vsega tega sledi, da zavezniki najodločneje odklanjajo vsako sklepanje miru brez popolne zmage njihovih načel in so trdno odločeni voditi vojno dalje. Kako nepopustljivi so zavezniki v tem vprašanju, dokazuje dobro tudi dejstvo, da zahtevajo vsi vojaški, posebno angleški strokovnjaki, da se poleg blokade pripravi tudi vojaški zlom Nemčije, medtem ko menijo nekateri angleški listi, posebno »Times«, da bo v Nemčiji nastala še pred porazom revolucija, ki bo delo zaveznikov olajšala. Ne oziraje se na to, ali ob- Sovjetska ofenziva zaradi mraza ustavljena Nad Karelijo razsajalo strašni viharji — Sovjetsko poveljstvo meče na fronto vedno večje oddelke čet — Glasovi za aktivno pomoč Finski LONDON, 3. januarja. Reufeifev posebni poročevalec na finski fronti je br-ojavil snoči iz Viipurija: Strahoviti vihar, ki razsaja nad karelijsko pokrajino, .o onemogočil vsako vojskovanja Ofenziva, ki so jo pokrenile rdeče čete proti ianuerheimovl črti že v nedeljo, je ustavljena. Danes popoldne se ni dalo ničesar videti nad bojiščem in so bilj ruska letala primorana ležati v hangerjih. Finski višji častniki so mi danes IzjVtli, da morajo po njihovih mislih Rusi za enkrat opustiti vsako upanje, da bi predli skozi Mannerheimovo črto. HELSINKI, 3. jan. Reuter. Iz zadnjih vojnih poročil se izve, da se boji na Hannerheimovi črti nadaljujejo, prava ofenziva sovjetskih čet pa se št ni začela. Po izjavah sovjetskih ujet|jkov so sovjetski poveljniki že vrgli dej velikih rezerv sovjetskih čet na frontq kar je lahko opaziti po mrtvecih in ijetnikih, k? so bolje oblečeni mlajši vojajj in dobro opremljeni. Na mnogih Irounih odjekih silijo sovjetski poveljnik! vojake, da prodirajo pred tanki In člsj|k> polja od min, da bi ne bili tanki poškodovani. KJEVENHAVN, 3. jan. Reuter. Po obvestilih, ki so dospela v Kjevenhavn iz Helsinkov, se blizu Salle, nedaleč od finske vzhodne meje, razvija velika in srdita bitka. MOSKVA, 3. jan. DNB. Leningrajsko vrhovno poveljstvo javlja, da dne 2. jan. na Finskem ni bilo posebnih dogodkov. Zaradi slabih vremenskih prilik so se letala omejila le na nekatere izvidniške polete. Finska brani tudi Francijo PARIZ, 3. jan. Havas. Francoski listi bavijo z rusko-finsko vojno in pišejo, da se je sovjetski režim zatekel k stari tarski taktiki, pošiljanja velikih množic vojakov v fronto. Na Mannerhelmovi utrdbeni črti se bori 300.000 Rjsov proti : 0.000 Fincem. Mali finski narod izziva i>o vsem svetu začudenje. Zato je poseb- na dolžnost Francije in Anglije, da nudita čimprejšnjo pomoč Fincem. Borba Fincev proti napadalcu je boj Francije in Finska brani na severu Francijo od barbarstva. »Ni prav, da zahodne demokracije različno postopajo proti Nemčiji in sovjetom,« ugotavlja »Populaire«. Pišoč o novih rekrutovanjih na Angleškem pra- vi pariški tisk, da bo angleška kopna vojska štela tri milijone mož. Že danes branijo milijoni Francozov in Angležev mejo ob Renu. Nova oborožitev Anglije, ki bo v korist tudi Franciji, je najboljši odgovor Nemcem na njihove nade o odcepitvi Pariza od Londona. »Ordre« piše, da je v teku nova mirovna ofenziva, ki pa najbrž ne bo uspela. ŠPANSKI LIST ZA FINSKO MADRID, 3. ian. Havas. List »El Al-cazar« objavlja članek pod naslovom »Treba je hitro pomagati Finski« in pra- vi med drugim: Finska s svojimi jezeri, snegom in neprehodnimi gozdovi vodi veličastno vojno, braneč s svojo krvjo zahodno civilizacijo. Okolnosti terjajo od kristjanov, da povedejo novo križarsko vojno in »cabaleros« morajo biti pripravljeni za obrambo Vsemogočnega in civilizacije. ŠVEDSKI PROSTOVOLJCI STOCKHOLM, 3. jan. Reuter. Dva nova kontingenta prostovoljcev sta včeraj zapustila Švedsko in odpotovala na Finsko. Del teh tvorijo prostovoljci častniki, ki so pustili službo v švedski vojski, da bi lahko služili pod finsko zastavo. Drugi del čet tvorijo delavci iz vseh delov Švedske. IZD staja res stvarna podlaga za zmago zaveznikov ali ne, naglaša italijanski tisk, da je tako ustvarjanje bojevitosti na podlagi predpostavk škodljivo, ker zahodni velesili ne bi smeli misliti samo na svoje interese, ampak tudi na usodo Evrope. Listi ugovarjajo tudi trditvam angleškega tiska, da so interesi Vatikana in Roosevelta enaki interesom Anglije in Francije in da bi se eventualni mirovni predlogi, ki bi prišli s tega mesta, strinjali z vojnimi cilji zaveznikov ter da bo tako odgovornost za neuspeh vsake mirovno akcije padla na ramena Nemčije. Tako tolmačenje ne koristi ideji miru, ampak izziva samo reakcijo, ki se morda že kaže in ki utegne razširiti vojno do neslu-tenega obsega. Brzojavka kralja Jurija VI. Carmoni LISBONA, 3. jan. Havas. Angleški kralj Jurij je poslal predsedniku Portugalske Carmoni tole brzojavko: »V začetku novega leta, v katerem bo Portugalska, stara in hrabra zaveznica moje države, slavila 800-letnico svoje neodvisnosti, izražam s posebno prisrčnimi čustvi željo za Vaše zdravje kakor tudi za blagostanje in napredek portugalskega naroda, ki je tesno povezan z mojim v duhu medsebojnega spoštovanja.« Predsednik Carmona je odgovoril z iskreno zahvalo, v kateri je naglasil, da je posebno ganjen ob kraljevem poudarku vezi, ki tesno povezujejo oba naroda že skozi veliko stoletij. BOLGARSKO - RUSKA TRGOVINSKA POGODBA SOFIJA, 3. januarja. Stefani. Pogajanja za sklenitev rusko-bolgarske trgovinske pogodbe in pogodbe o pomorski plovbi potekajo v Moskvi normalno. Pogodba o trgovinski plovbi bo že v kratkem podpisana. Borza. C u r i h, 3. januarja. D e v i-z e : Beograd 10, Pariz 9.99, London 17.63, New York 44516/n>, Milan 22.50, Berlin 178.50, Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30. Mariborska napoved. Pričakuje se toplejše in bolj oblačno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota —3,6, danes je najnižja —20.6, opoldne —8.2. LONDON, 3. januarja. E*change Telegraph. Po vesteh iz Kahire sestavlja incoski general Weygand vojsko 300.000 mož, ki }o tvorijo najboljše francoske angleške kolonialne čete in ki je namenjena zaščiti Bližnjega vzhoda. Potrju-,t.o se tudi vesti o skorajšnji konferenci arabskih držav. Iran je doslej mobiliziral 50 tisoč mož, Irak pa gradi dalje obmejne utrdbe. Sovjetska unija je koncentrirala na afganistanski meji doslej 800.000 mož. Poslaniki zapuščajo Sovjetsko zvezo MOSKVA, 3. jan. Reuter. Sovjetski zunanji komisar Molotov je povabil k sebi v Kremelj angleškega veleposlanika sira VVjlliam? Seedsa pred njegovim odhodom v London, da se od njega poslovi. MOSK^ A, 3. .ian. Reuter. Angleški veleposlanik Seeds je odpotoval sinoči z vlakom iz 'toskve v Bukarešto, od koder bo potoval dalje v Anglijo. Na kolodvoru se poslovili od njega prijatelji in ?te- turški veleposlanik in francoski odpravnik poslov. Zdi se, da se Seeds ne bo več vrnil v Moskvo. MOSKVA, 3. jan. Havas. Augusto Ros-so, italijanski veleposlanik, zapusti danes Moskvo in bo odpotoval v Italijo, kamor ga je, kakor znano, poklicala njegova vlada, da nastopi svoj dopust. Kakor je znano, je sovjetska vlada pred mesecem dni poklicala v Moskvo sovjetskega ve- ^ m* v Jjaici.il Ul - J uiu Jjuimvaia v iriucuvu Vilni člani diplomatskega zbora, zlastiV leposlanika v Rimu Goremkina. Žrtve elementarnih katastrof v Turčiji ANKARA, 3. januarja. Havas. Po dokončnih uadnih podatkih je terjal zadnji strahoviti potres v Turčiji 45.000 smrtnih žrtev, nad 100.000 ranjenih, a okoli 500 tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Sledeča povodenj je pa terjala 5000 smrtnih žrtev, dočim je ostalo brez strehe okoli 25.000 ljudi. Te strašne žrtve pomenijo za Turčijo usoden udarec, ki ga bo mogoče le postopoma preboleti. Rezultati novoletne letalske bitke LONDON, 3. jan. Reuter. Pilot angleškega bombnika, ki se je po bitki z nemškimi lovskimi letali vrnil na svojo bazo, je povedal podrobnosti o bitki med tremi angleškimi bombniki in 12 nemškimi lovci znamke »Messerschmitt«. Angleške bombnike, ki so bili na poletu nad morjem, so iznenada napadli nemški lovci. Na eno samo angleško letalo se je vrglo šest nemških. Prvi mitraljezec je sestrelil eno nemško letalo, ki se je v plamenih zrušilo v morje, drugi pa je težko poškodoval drugo nemško letalo, ki se je kasneje zrušilo v morje. Angleški talskega polka. bombnik se Je vrnil na Svoje oporišče. Drugi bombnik, ki je težko poškodoval neko nemško letalo, je bil sestreljen od ostalih nemških lovcev. Tretji bombnik še pogrešajo. ANGLEŠKI KRALJ MED VOJAKI LONDON, 3. januarja. Stefani. Angleški kralj Jurij VI. je prebil današnji dan med angleškimi teritorialnimi četami, ki so oddaljene 80 milj od Londona. Vojvodo od Gloucestra je imenoval kralj za častnega polokovnika ulstrskega proiile- M a r i b o r, 3. januarja. Od časa do časa nas ta ali oni pojav v srbski — in tudi hrvatski — javnosti opozori na dejstvo, da imajo preko Sotle in Drine o razmerah v Sloveniji čudne pojme. Vendar bi delali mnogim ocenjevalcem krivico, če bi trdili, da so iznašali vsi svoje krive trditve zlonamerno. Te dni smo brali v beograjski »Politiki« članek Jovana Djonoviča, v katerem razpravlja o vzrokih gospodarske zaostalosti Črne gore ter razmišlja o tem, kako bi jo mogla smotrna gospodarska politika države pripeljati k napredku in blagostanju. Strinjamo se s piscem, da bi bilo treba v Črni gori reševati smotrneje tudi prometno vprašanje in da se je tudi s črno goro pod centralizmom ravnalo vse drugače, kot pa je bila prepričana povprečna javnost v državi. Nesebično želimo tudi Črni gori novo dobo. v kateri bodo njeni problemi našli več možnosti za ugodno rešitev. Vemo tudi, da leže vzroki proslulega »črnogorskega nezadovoljstva«, avtonomističnih tendenc in »sirotinje« prav tam, kjer so korenine zla, ki je tudi nam Slovencem utesnjevalo prostor na soncu. Ne moremo se pa strinjati z njim, ko jemlje Slovenijo — poleg Dalmacije, ki je vprašanje zase — za primer dežele, kjer se kljub podobnemu siromaštvu tal več ne govori o »sirotinji« »iz enostavnega razloga, ker so se pod vplivom državne prometne in ekonomske politike izpremenili pogoji produkcije in življenja v teh krajih.« Jovan Djonovič je tej smotrni državni politiki v Sloveniji napisal pravcati slavospev: Dobro železniško omrežje, izvrstne ceste, favoriziranje domače industrije in denarnega gospodarstva, so naredili iz Slovenije razmeroma bogat kraj. Njena industrija in njena delavnost imajo v splošnem dobre prometne zveze z morjem in trupom države. Zato je radius slovenske gospodarske akcije in s tem tudi profita cela država. Favorizirano in podpirano denarstvo pa je pomagalo spet razvoju hotelske industrije, ki je radi dobrih cest alimentirana s turisti iz države in inozemstva. Slovenski narodni dohodek tako močno prekaša potrebe, kar je očigledno že pri bilanci hranilnih vlog. Tako je prenehala biti Slovenija pasivna pokrajina. Od zedinjenja je naredila »gigantski« napredek, katerega vzroki »leže mnogo manj v lastnosti slovenskega človeka, temveč v dobrih komunikacijah in državni politiki v smeri favoriziranja industrije, denarstva in turizma.« To je J. Djonoviču »sasvirn pri-rodno«, če pomisli na to, da smo dah Slovenci v vseh vladajočih kombinacijah do danes zelo sposobne ljudi, ki so gospodarsko dvignili svoj kraj in dvignili življenjski standard svojega človeka.« Nočemo na tem mestu razpravljati o razlikah med Slovenijo in Črno goro, niti o pomenu dobrih prometnih zvez tako za Črno goro, kot za Slovenijo. Tudi ne o tem, kateri so bili vzroki, ki so ustvarjali različni standard slovenskega in črnogorskega človeka ali če imamo tudi mi svojo »sirotinjo« ter zakaj jo imamo. — J. Djonoviču ni znana ugotovitev dr. Gosarja, da plačuje Slovenija letno 200 milijonov več v državno blagajno, kot pa prejme nazaj. Prav tako mu ni znana »favorizacija«, ki je je bila deležna Slovenija zaradi državne intervencije »Pri-zada«, ko je za moko in žito plačala trikratno svetovno ceno ali na leto 80 milijonov din preveč. Djonovič je sicer mnenja, da more Slovenija zelo lahko kupiti žitarice in druge objekte prehrane ter »opet kapitalisati«, vendar je tako »kapitalisanje« kaj malo v korist njene aktivnosti. Kako je s favorizacijo komunikacij, bi mogel razbrati Djonovič iz neštetih resolucij slovenskih gospodarstvenikov in že tudi iz bežnega pogleda na karto, ki bi mu mogel pojasniti našo odrezanost od morja vso povojno dobo. Če bi si malo ogledal še statistiko dobav TPD ali odnos med n. pr. Jesenicami in Zenico itd., bi morebiti vsaj izpustil be sedo »favorizacija«, če je ne bi hotel zamenjati z nasprotnim izrazom. Ugotovitve dr. Gosarja, resolucije slov gospodarskih krogov itd., so morebiti preveč oddaljene od sredine, v kateri žf vi pisec. Vendar če bi n. pr. pogledal »Statistični godišnjak« 1931. bi se lahko prepričaj, da ni tako kakor piše. Zveza RIM, 3. januarja. Stefani. »Relazioni Intemazionali« objavljajo zelo zanimivo razlago italijanske zunanje politike, ki se končava s sledečo ugotovitvijo: »Sovjetska unija je angažirana v dolgi in sumljivi vojni akciji na Finskem, istočasno se pa opaža tudi okrepljena boljševiška propaganda v Evropi. Izgleda, da bi se načrti Sovjetske unije mogli v skorajšnji bodočnosti obrniti na drugo stran Evrope, zato je razumljivo, da Italija ne more ostati desinteresirana, v kolikor bi se utegnili ti načrti obrniti proti evropskemu jugovzhodu. Narodi Balkana in Sredozemlja so povezani s skupno usodo. Ako bi se zasidral boljševizem v tem delu Evrope, bi s tem ogrozil t**di Sredozem- lje. V tem primeru bi Italija nastopila tako, kakor je še povsod, kjer in kadar se je pojavil boljševizem. Sovjetske čete so prišle do Karpatov, toda Italija ne bo nikoli dovolila, da bi se skušale spustiti čez nje na jug. RIM, 3. januarja. Stefani. »II Popolo d’ Italia« piše v uvodniku o Sovjetski sveži in Evropi in pravi, da Evropa mno go precenjuje moč Sovjetske zveze. Na; bo sovjetsko stališče do sedanje vojne v Evropi kakršno koli, odločilnega vpli va ne bo imelo. Sovjetska zveza negira evropsko civilizacijo in ustvarja svojo lastno, toda ta civilizacija za Evropo ni sprejemljiva. Oomati zaeuslrt Pred zasedanjem ameriškega kongresa WASH1NGT0N, 3. januarja. Havas. Redno zasedanje kongresa, ki se začne jutri, se odpre, kakor po navadi, s poslanico predsednika Roosevelta. Rogsevelt jo bo sam prebral. Vsi politični krogi soglašajo v tem, da bo kongres na tem zasedanju razpravljal poglavitno o vprašanjih, ki so v zvezi s predsedniškimi volitvami, ki naj bi se izvršile v tem letu. Med prvimi je na dnevnem redu državni proračun. Roosevelt bo kongresu pred-ožil osnutek, ki predvideva deficit okroglo 3 milijarde dolarjev. Verjetno je, da bodo republikanci hudo napadali zunanjega ministra Hulla zaradi niegove liberalne politike. Vlada pa bo Hulla odločno branila in dokazala, da so trgovinske pogodbe v mnogočem izboljšale narodno gospodar stvo in da je vračanje k politiki velikih tarif nasprotno načelom, ki jih zastopajo vse demokratične dežele z ozirom na bodoči mir. Kongres bo pretresal tudi naslednje točke: 1. dejstvo zakona o nevtralnosti, sprejetega na zadnjem zasedanju: 2. razmerja med .ameriškimi državami in vprašanje 300miljskega varnostnega pasu; 3. finski vojni dolg, oziroma pomoč tej državi. Navzlic veliki važnosti teh vprašanj, smatrajo v političnih krogih da jih bo težko rešiti v celoti z ozirom na politične manevre strank. Zato se bo zahtevalo: 1. razčiščenje političnih ciljev obeh velikih političnih strank, 2. zbiranje sil okoli raznih kand;datur za predsedniške volitve v letu 1940. Ameriški *Motest zaradi p!e-i i /e pošte LONDON, 3. januarja. Havas. Nota USA, v kateri protestira zaradi zaplemba pošte, namenjene v Nemčijo, je bila objavljena na Angleškem danes. Poslana je bila v London že 22. decembra, čeprav še ni od angleške strani dan noben odgovor na to noto, vendar ugotavljajo, da predstavlja zaplemba pošte odnosno deviz eno najvažnejših postavk za zaveznike, udarec za Nemčijo. Zato ugotavljajo, da je zaplemba pošte, namenjena v Nemčijo ali nevtralne države zadeva, ki jo angleške oblasti morajo kontrolirati. Vse pošiljke deviz, ki bodo na ta način poslane v Nemčijo, zapadejo zaplembi. Ameriško noto pazljivo proučavajo, ker se hočejo izogniti vsem komplikacijam. Nasprotno so pa poostrili ukrepe glede kontrole deviz poslanih Nemčiji. PRED REKONSTRUKCIJO BELGIJSKE VLADE BRUSELJ, 3. jan. Havas. Rekonstrukcija vlade, o kateri je bilo govora na kraju lanskega leta, bo najbrž po izglasovanju finančnega zakona 5. ali 6. t. m. Število mimstrov bo skrčeno na 12 od 18 dosedanjih. Ministrstvo za informacije bodo ukinili. INDIJA ZA ANGLIJO IN FRANCIJO LONDON, 3. jan. Reuter poroča iz Si-kanera: Sikanerski maharadža je govoril sinoči na slavnostnem banketu ra je zlasti naglašal enodušnost vseh narodov britanskega imperija, v prvi vrsti pa Indije, s katero podpira boj Francije in Velike Britanije. MADŽARSKI DEMANTI BUDIMPEŠTA, 3. jan. Stefani. »Uj Magyarsag« kategorično zan ka vesti, ki jih je objavila angleška revija »lllustra-ted« o sodelovanju madžarskih državljanov v Legiji tujcev, ki se v francosko. anglešk! vojski bori proti Nemčiji. Predsednik vlade o zbližan u z Madžarsko Sotrudniku »Pester Lloyda« je predsednik vlade Cvetkovič med drugim dejal, da »pozdravlja vsako pobudo, ki bi mogla obojestranske vezi poglobiti. Razpoloženje za zbližanje je na obeh straneh dobro. Videti je, kakor da bi biii Madžarska in Jugoslavija dobili izrecno od razmer naročilo, da se druga drugi približata.« Na izjavo, da bi bil ves madžarski narod vesel, če bi ga g. Cvetkovič obiskal, je predsednik vlade dostavil, da »bi se rad odzval povabilu toda danes so politična polja tako prenapolnjena z raznimi vprašanji, ki nala-?ajo naši vladi mnogo dela, da bi mi m bi'o lahko zapustiti države«. Novi šef Presbtroja Za novega šefa Centralnega Presbiroja ie bil imenovan dolgoletni urednik beo-Stajske »Politike« Predrag Milojevie Kot dopisnik »Politike« je bil dolgo le: v Berlinu, Rimu, na Dunaju in v Londonu, Iz preprostega reporterja, ki je zač: že s 17. leti pri novinstvu, se je razvil ' prvovrstnega političnega urednika. Bilanca notran.e politike Pri uas v Sloveniji se ni politično živ-jenje v preteklem letu prav nič izpreme-nilo, Kakor je bilo pred letom, tako je še 4anes. Tisti, ki so bili prej že z njim zadovoljni, so sicer še bolj zadovoljni, kajti njihova zadovoljnost je trajala eno leto dalje, kakor so se morda nadejali nezadovoljneži pa naj se tolažijo, kako: vejo in znajo. Ostal jim je samo njihov del upanje na boljše. (Dr. M. Korun v »Slovenski besedi«) V mržnji ni sporazumov Vsakega izmed Hrvatov, ki mrzi Srbe, je treba odstraniti. Prav tako vsakega Srba, ki skriva mržnjo do Hrvatov. V mržnji ni sporazumov. Tudi ne v strahu. Ne sme torej biti med Hrvati, ki vodijo našo politiko takšnih, ki se boje Srbov, pa tudi med Srbi ne takih, ki se boje Hrvatov, kajti strahopetneži ne bodo nikoli uitvarili sporazuma. Mi smo eni kakor drugi hrabri in pošteni, zato mora biti nag sporazum delo odločnih in poštenih ljudi. (Stjepan Radič) Za vzpostavitev radikaloma v banovini Hrvatski »WINDHUCK« NE MORE IZ BRAZILIJE SANTOS, 3. januarja. Reuter. Pristaniška oblastva so prepovedala nemškemu parniku »Windhuck« zapustiti tukajšnje pristanišče. Ta prepoved je bila izdana na podlagi zahteve Dreyfussove družbe v Londonu, ki trdi, da ima parnik tovor volne, ki je last londonske družbe. GRADNJA AMERIŠKIH KRIŽARK WASHINGTON, 3. jan. Havas. Prihodnji mesec bodo spus ili v morje prvo 35.000 tonsko križarko »North Carol na«. zgrajeno po sklepu washingtonske kon-federabjg 1921. leta. Mornariško mini. strstvo javlja, da je v gradnji še šest takšnih križark. Prednosti novih križar' drže v največji tajnosti. NAROČILA LETAL V AMERIKI NEW YORK, 3. jan. DNB. LetalskaJ narodnim obeležjem in dominantnim po-zbormca javlja, da je ameriška letalska i0žajem, ki ga zavzema HSS, se javlja industrija dobila za letos naročila ze za vprašanje političnega organiziranja Sr-550 milijonov dolarjev. Ibov, da bi združeni mogli zaščititi svoje NOV TIP ČEZOCEANSKEGA LETALA f materialne in kulturne interese. Znano je, AMSTERDAM, 3. januarja. Stefani. Tu da so v banovini Hrvatski številni Srbi, krožijo vesti, da je holandski inženir Dri-! ki imajo že po svoji številčni moči prašen izumil nov tip letala za medcelinske J vico do zaščite svojih interesov. V reži-polete. Letalo lahko preleti brez spušča-j mu, ki je uveden na Hrvatskem, bodo nja 12 tisoč kilometrov. Inženir Drisen iz-^ mogli Srbi zaščititi svoje inferese le, če gotavlja svoje letalo v sodelovanju z ve- bodo močni in organizirani. Vprašanje S formiranjem banovine Hrvatske z iiko holandsko letalsko družbo KLM. ZA OMEJITEV ROOSEVELTOVE KOMPETENCE WASHINGTON. 3. jan. DNB. Republikanski poslanec Kean namerava predložiti prihodnjemu zasedanju kongresa predlog, naj se pooblastila Rooseveltu v času, kadar kongres ne zaseda, zmanjšajo. Predsednik USA naj bi bil v vsakem izrednem primeru primoran, sklicati kongres. JAPONSKA IN EGIPT KAHIRA, 3. januarja. Havas. Po obvestilih z uradne strani, je japonska vlada stavila egiptski vladi vprašanje, da li je voljna skleniti z Japonsko prijateljsko pogodbo. Slovenije z morjem bi bila mnogo cenejša, kot železnica Beograd - Višegrad -Kotor, za katero se zavzema Jovan Djonovič, pa smo še vedno odrezani od morja. Glavna pridobitev, zveza s Prekmurjem, pa postavlja še danes nerešeno vprašanje. Naše ceste so bile klasificira-ne večinoma kot banovinske. In naše železnice so prinašale največ dobička med vsemi banovinami. Vsakdo, ki hoče pomagati bodisi Črni gori ali drugi zapostavljeni pokrajini, bo moral iskati druga pota, ne pa kazati na namišljeno »favorizacijo« Slovenije, Ce se borimo mi proti taki narobe favori-zaciji, delamo tudi uslugo napredku Črne gore, kateri želimo ne samo rešitve prometnih vprašanj, temveč tudi izvedbo potrebnih melioracij, zaposlitev številnih sezonskih poljedelskih in gradbenih delavcev in vseh drugih pojavov, ki so vzrok »črnogorskemu nezadovoljstvu«, toda na način, ki ne bo nikogar favoriziral. Vsakdo, ki se hoče boriti za realizacijo tega spoznanja, bo našel v svobodoljubju širokih plasti slovenskega naroda, katerega je »narobe favorizacija« še utr-Unosti življenja v svoj in svojega naroda jevala, najboljšega zaveznika. -ič. J blagor (»Koroški Slovenec«) politične organizacije Srbov v banovini Hrvatski pa ni tako lahko. Del Srbov je organiziran v SDS, ki je sedaj v koaliciji s HSS. Ostali Srbi so pripadniki JNS, JRZ in radikalne stranke. Tako so v banovini Hrvatski štiri srbske skupine, njih moč bo razbita pri volitvah tako v skupščino kakor sabor. Zato je treba gledati za boljšo organizacijo teh Srbov. Radikalna vodstva naj razmišljajo o tem in prevzamejo iniciativo za vzpostavljanje radikalizma na Hrvatskem. piše »Delo«, organ pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča. Resnična prosveta Kako šibka je danes prosvetna slava, kako negotovo zunanje bogastvo narodov! Nevarno je, če se kak narod zanaša samo na svojo zunanjo moč, na svojo udarno silo. Pride močnejši in ga stre, konec je bogastva in moči. Narodove notranje vrednosti, njegove duhovnosti in kulture pa ne more uničiti nobena vojna in nobena usoda, razven če v to privoli narod sam. Pravo vrednoto bomo tedaj iskali v notranjosti poedinca in naroda, po ujej bomo ocenjevali srečo ali nesrečo. V resnični prosveti bomo skušali doumevati globine največje skriv- Novice Reforme pri neposrednih davkih in taksah V božičai šte vitki smo že aa kratico sporočili pod naslovom: »3 milijone kmetov oproščenih zemljarine«, da so izvršene precejšnje spremembe v davčnem zakonu. Spremembe pa imata tudi taksni zakon in zakon o sodnih taksah. Pri reasumiTanju tefa sprememb pridemo do zafcljnčka, da zahteva finančni minister preko % milijarde več dohodkov poleg’ onih, ki jih ima že zasigutane s finančnim zakonom. Prijetna novost teh sprememb je čas, t. j. veljavnost se ujema s koledarskim m davčnim letom. Do sedaj smo le po večini dobivali spremembe s finančnimi zakoni, katerih obvezna moč se začenja šefe s 1. aprilom. Kakor smo že javili, mali kmetje so oproščeni plačevanja zemljarine. To se Wavi, ne bodo plačevali državnega davka, doklade pa še nadalje. Doklade so pa Wi nas v Sloveniji 2 do 3 krat večje, Pa znaša državni* davek. Priznati moramo, da je gospod finančni minister napravil lepo gesto, ko je oprostil siromaka, malega kmeta zemljiškega davka, Toda, da bi bilo popolno oproščenje, moral bi zaukazati avtonomnim oblastvom, da ne smejo nalagati doklad. To jim je dal menda na prosto v upanju, da bodo avtonomna oblastva iz svojega nagiba odstopila od svojih doklad. Nekateri bodo rekli, da je g. fin. minister privil davčni vijak, ker je odredil, da se bo davčna osnova za rudarska, industrijska, bančna in druga večja podjetja, kakor za sploh velike davkoplačevalce pridobnine, ugotavljala na podlagi poslovnih knjig. To pa ni popolnoma novo. Že novela od 18. febr. 1934 Je imela take določbe. Seveda je bilo to kasneje ukinjeno. Sedanjo odredbo sma-; tramo za upravičeno, saj zadeva le take, že imajo knjigovodstvo in pa večje davkoplačevalce, ki istotako brez knji-govodstva ne morejo sploh obratovati. ! se pričakuje večji donos na dav-ie gospod minister mogel dati gospodarsko slabim olajšave. Tako bodo, Kakor smo že povedali: 1. oproščeni zemljiškega davka mali kmetje, 2. pavšalno obdavčenje maiih obrtni-Qrv^Se razte^ tudi na večja mesta nad -<>.000 prebivalcev m 3. zaostanki na davkih m taksah do Konca leta 1937 se bodo odpisali onim, katerim bi izterjava zaostankov povzroča gospodarsko propast. Pod točko 1. navedenim kmetom je ločen ^a|co zvani eksistenčni minimum 1000 din. In sicer letno. Eksistenčni Minimum pri uslužbencih je določen na 0 din mesečno. To se pravi, da je ta minimum prost davka; povedano z drn-S»ni besedami, da je vsak kmet, čigar Zemljišče v njegovi lasti in soposesti nl-nia več kot 1000 din kat. čistega dohodka, oproščen zemljarine. Besedo kmet Poudarjamo. Beseda posestnik ne označuje poklica in jo zato sploh ne rabimo. j od točko 2. navedeno razširjenje pavšalne obdavčbe malih obrtnikov bo zlasti razveseljivo za naše mariborske, ka-wr seveda tudi ljubljanske obrtnike. Ne j>m več ugotavljal davčni odbor nji-•ovih »zaslužkov« za odmero pridobni-■“-> ampak jim bo davčna uprava odme-"r isto.z zneski, ki jih je sedaj določil * spod finančni minister. Povrhu vsega g nameček bodo kot pavšalisti opro-Iopm'. BOs!ovnega davka, seveda po do-• zakona, ki jih pa zaradi obšimo- 1 ne .. Qled .rigoroznost davčne eksekucije ni d *>'» do živega in so dolžni še sedaj in takse do ]eta 1937j te pa£ Saj? na odredba, da se jim dolg črta. danZa previ(frega in pametnega gospo-kiJ r i!C nesmisel, da bi vodil v svojih san dvomljive terjatve (dubioze), to-zlasr 0cJpis ž uiimi! To odredbo bodo so ‘ Pozdravili naši pridni davkarji, ker nih , pr‘ raznih revizijah (n nenad' hi.? *1 Ppžirfiti bridke očitke gle-kqrii ,' v starih zaostankov. Ubogi dav-Pa a- ,uiso. ysegamogočni, najmanj so ^e-dnih zaostanke iz svojih mu kaj da&, moraš nekje vzeti, zato jejsetino od vrednosti nepremičnin plača - _ • • . . 1__ii_i y. i_i «! iIjmmiI o h n parafin moral uvažatidz Romuniše. Maribor Vprašanje nezazidanih parcel v Mariboru Kaj pravijo mariborski hišni posestniki V Številki »Večemikac od 16. dec. se ob-l Zakon o mestnih občinah tudi ne dovoljuje ravnava to vprašanje na način, kakor da bi bil glavni vzrok, da je mariborsko mesto glede zazidave mestnega središča — najbolj nezazidano mesto v Jugoslaviji —, špekulacija n navijanjem cen, češ, da zahtevajo nekateri lastniki stavbišč že po din 1000 in več za kvadratni meter. Točno smo informirani o cenah nezazidanih stavbišč, toda o taksnih cenah nam ni ničesar znanega. Največ, kar se je doslej plačalo, je bilo din 400 za m:, šlo je pa za stav-bišde na prometnem kraju z možnostjo postavitve 3 do 4 nadstropne zgradbe, kar samb že dokazuje, da ta cena ni bila pretirana. , Morajo torej biti drugi razlogi za dejstvo, da je mestno središče slabo zazidano. Znano .je* m bo to tudi potrdil mestni gradbeni urad, da ima del mesta in to ravno oni del, kjer so najlepše mariborske ulice, neugodno, namreč severno-južno lego. Te ulice so: Gregorči-če-va, Razlagova, Krekova, Maistrova in Koroščeva ulica. Proti južni strani obrnjeni del teh ulic je z malimi izjemami sklenjeno zazidan, medtem ko je severni del teh ulic in to ravno radi svoje severne lege v veliki meri nezazidan. Vzrok nezazidanja ni torej morda visoka eeua stavbišč, ampak v veliki meri neugodna lega, ker nikdo ne gradi rad na severni strani. V novejšem času se je sicer začelo graditi tudi na severni strani na ta način, da so »asevemi ulični strani nameščeni pomožni prostori (kuhinje, shrambe, kopalnice) na južni dvoriščni strani pa stanovanjski prostori. Ta način zazidave je mogoč tamkaj, kjer so na dvoriščni strani razmeroma velike, tudi kot vrtovi urejene ploskve, neprimeren pa: tam, kjer so dvorišča mala in služijo samo aij večinoma le gospodinjskim svrham n. pr. sašenju perila, odkladanju smeti itd. : Taka stanovanja ne bo lahko oddajati v najem in s tem dejstvom mora računati vsakdo, k! namerava zidati v sredini mesta, kjer so na razpolago večinoma samo še stavbišča v severni legi. člajjkar trdi. da Maribor po osvobojenju ni doživel takega razmaha, kakor druga jugoslovanska mesta ter da jc znašal prirastek mariborskega prebivalstva komaj po 3000 duš vsakih 10 let. ' .Ta trditev ni povsem točna, ker se je v •Mariboru navzlic temu, ker je izgubil mnogo naravnega zaledja, pozneje pa še razna oblastna (Veliko županstvo, okrajno finančno direkcijo, kontrolo dohodkov itd.) ta izguba nadoknadila z ustanovitvijo mnogovrstne, zlajtti tekstilne industrije. Posledica tega je biti b»ez dvoma živahna gradbena delavnost, kar dokazuje okolnost, da šteje danes Maribor po stanju koncem leta 1958 poleg 1491 starin, 730 novih, to je takih zgradb, ki uživajo Začasno davčno olajšavo. Med stare hiše so štete tudi take, pri katerih je začasna davčna olajšava že prenehala. Izza osvobojenja se je torej na mestnem teritoriju zgradilo najmanje 800 novih zgradb. ", Mnenja smo, da se pri takem številu novih zgradb, ki pomeni 50%ni prirastek, pač ne more trditi, da Maribor v toku 20 let po osvo-bojenju ne bi bil napredoval, nasprotno, napredoval je v prav znatni meri. Da je to napredovanje opaziti ne samo na periferiji, tem-že . tik ob sklenjenem starem delu mesta, pa ii. urbanističnih razlogov pač ni nikaka ne-srečav bas nasprotno: V zadnjem času se opaža, da je veliko število. 3 in 4 sobnih stanovanj zlasti v starih zgradbah praznih ter za taka stanovanja ni zanimanja niti v središču mesta, pač pa je povpraševanje po manjših eno do dvosobnih cenenih stanovanjih še vedno živahno. ■ £e bi se torej doslej nezazidane parcele v središču mesta zazidale, bi se morala graditi prettžpo eno in dvosobna stanovanja. Prepričani smo, da bi se bilo to že zdavnaj ugodilo, če bi, kakor rečeno ta nezazidana »tavbiiča ne imela po večini severne, torej iti gradnjo stanovanjskih hiš neprikladne lege fh — kar je glavno, ker nimamo takih ljudi, ki bi imeli dovolj razpoložljive lastne glavnice, df( bi. mogli graditi večnadstropne hiše, ki stanejo milijone. Bančnih in dolgoročnih hra-nilničnih kreditov za gradbene namene pa pri današnjih razmerah ni dobiti, ne glede na to, da je obrestna mera mnogo previsoka in bi it s kreditom zgrajene hiše niti zmerno ne obrestovale, kaj še amortizirale. Pod takimi okolnostmi torej ni pričakovati, da se bodo doslej nezazidane parcele v mestnem središču prav kmalu zazidale, pa če bi bila stavbišča še tako poceni. •Pisec uvodoma navedenega članka je mnenja, d« bi se razmere temeljito spremenile samo tedaj, če bi se te nezazidane parcele obdavčile, odnosno pobirale nekatere davščine, tako kakor da bi stale na teh nezazidanih parcelah že dograjene hiše. Mišljenja smo, da bi tako obdavčenje iz navedenih razlogov, t. j.: neugodna lega in iiedostajanje potrebnih denarnih sredstev ter kreditov — ne dovedlo do zaželenega cilja, ne glede na to, da bi vsako tako obdavčenje bjio nezakonito in bi poleg že itak neznosno visoke obremenitve pomenialo ponovno hudo obremenitev, ki bi pomenila za mnoge lastnike nezazidanih parcel naravnost propast. Odklanjati moramo radi tega z vsem poudarkom vsako namero, da bi se nezazidane parcele obdavčile na ta ali drug način. tk leta 1930 je mestna občina izdala ured-ho o davščini na nezazidane parcele, toda državni svet v Beogradu je uvedbo te dav-ičihc radi nezakonitosti razveUavil. uvedbe novih davščin ter točno našteva do klade, davščine in takse, ki jih smejo občine za kritje svojih potreb nalagati in pobirati. Med njimi pa ni navedena nikaka davščina na nezazidane parcele, torej bi bila vsaka zadevna uredba že v naprej obsojena kot nezakonita. Posestva, zlasti hišna posest, je pa v Mariboru že tako obremenjena, zlasti z visokimi občinskimi davščinami, da ne prenese nika-kega ponovnega zvišanja, tem manje pa novih davščin, ki bi, kakor davščina na nezazidane parcele po uredbi iz leta 1930 slabega spomina — sploh ne imela značaja davščine, ampak bi pomenila premoženjsko oddajo. Sicer pa pobira mestna občina itak pri vsakem prenosu nepremičnin poleg l%ne prenosne takse še po uredbi od 29. januarja 1935 visoko davščino od prirastka na vrednosti ne- premičnin, ki znaša 6 do 20% na poseben način izračunanega prirastka. Ta prirastkarina ni nič drugega kakor zelo občutna premoženjska oddaja in sedaj poleg te že itak običajne davščine, koje blagodat uživa poleg Maribora v celi državi samo še Ljubljana, pledira za uvedbo novih davščin, ki bi pa ne glede na okolnost, da bi bile nezakonite, imele sigurno ravno nasprotni učinek. Lastniki nezazidanih parcel, ki bi te davščine ne zmogli, bi se jih skušali čimpreje iznebiti, špekulanti bi pa taka stavbišča nakupovali, efekt bi pa bila dejanska podražitev takih parcel. Društvo hišnih posestnikov je dolžno k predmetu zavzeti svoje stališče in merodajne ciniteije opozoriti, da bo podvzelo vse, da se prepreči nameravana katera koli nova obreme nitev posestev v Mariboru. — Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru. Spremembe na okrožnem sodišču Za leto 1940 so nastale pri mariborskem okrožnem sodišču naslednje spremembe: za predsednika civilnega prizivnega senata in za sodnika poedmea za invalidske zadeve ije imenovan v. s. s. Franc Pečnik. Za predsednika civilnega senata I. stopnje in za sodnika poedmea za menično in mandatno pravo je postavljen v. s. s. dr. Vojteh Hočevar. Sodnik poedmec v kazenskih zadevah je postal s. s. Josip Kolšek, s. s. Miloš Lečnik pa sodnik poedinec v civilnih zadevah. S. s. Miroslav Rebula je imenovan za člana kazenskih senatov. Preiskovalni sodniki so v. s. s. Vladimir Travner, ki ga za časa njegove bolezni zastopa dr, Milah Trampuž, nadalje sodni pristav dr. Živko Šifrer in sodni pristav dr. Maksimilijan Lampret. Smučarska poročila („Putnit'v Maribor, 3. jan.) Sv. Lovrenc ua Pohorja: —6, jasno, mirno, 8 cm pršiča na podlagi 9 cm. Ribnica na Pohorju: —9, jasno, mirno, 9 cm pršiča na podlagi 12 cm. Kotlje — Rimski vrelec: —17, jasno, mirno, 8 cm pršiča na podlagi 12 cm, smuka ugodna, snežne razmere na cesti ugodne. Peca: —16, jasno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 50 cm, smuka ugodna. ITALIJA JE DOVOLILA IZVOZ BOMBAŽA V JUGOSLAVIJO Iz Beograda javljajo, da so italijanske oblasti izdale dovoljenje za izvoz italijanskega bombažnega prediva v Jugoslavijo, in to za prvo trimesečje 1940. Izvozni kontingent jc dovoljen po stanju kontingenta iz zadnjega trimesečja 1939. Tako bo vrednost izvoza znašala v prvem trimesečju 10 milijonov lir; ni pa izključeno, da bodo italijanske oblasti kontingent povečale. RUSKI UJETNIK ŽRTEV PRETEPA V Kamnici je bil pri uekem gostilničarju za hlapca ruski ujetnik Jovan Šej-ti. Razboritj možakar se je pred dnevi s fanti nekaj sprl in stepel. Pri tem je dobil na glavi tako hude poškodbe, da je v bolnišnici izdihnil. TOČILNA TAKSA ZA DELIKATESE IN SLAŠČIČARNE Sprememba zakopa o taksah določa, da tvorijo delikatesne in slaščičarske in ostale njim podobne obrti, ki točijo alkoholne pijače v odprtih ali zaprtih sodih za potrošnjo v poslovnih prostorih izjemno posebno pristoibinsko kategorijo točilcev za vse kraje brez razlike in brez ozira na. število prebivalstva ter se razr vrščajo v vseh krajih v 4 pristojbinske skupine s takso 1500, 700 in 500 din pol; letno. Razvrstitev bo izvršil odbor za odmero takse na podlagi dobljenih por datkov. ui Svojo petdesetletnico je te dni obhajal ravnatelj Posojilnice (Narodni dom) g. Josip Bratož, ki sc je pred približno desetimi leti preselil iz Trsta v Maribor. m Kinopredstavc ob pol 13. uri. Obiskovalci kina ob pol 15. uri smo večkrat prikrajšani. Filmi se predvajajo večkrat na dan, ni pa vseeno, h kateri predstavi greš. Predstava ob pol 15. uri se menda smatra za manjvredno. Kajti pogostokrat se primeri, da ob pol 15. uri o žurualu ni ne duha ne sluha, čeprav ga pri poznejših predstavah sučejo. Če žc mora biti tako, pa se še naj vstopnina temu primerno zniža. Prizadeti. m Kraljevska banska uprva bo prihodnjo spomlad oddajala valilna jajca bele štajerske kokoši naročnikom po znižani ceni. Pri tem pridejo v poštev le oni rejd, ki imajo zaprto rejo, ali so otl drugih rejcev, ki gojijo rjavo stajersko kokoš, toliko oddaljeni, da ne morejo priti do križanja. Vsi interesenti naj se tozadevno zglase pri mestnem tržnem nadzorstvu, katero zbira naročila do 20. januarja t. I. m. Specialni prispevek za fond narodne obrambe za 1940. Da bo mogia davčna upra* va pravilno odmeriti prispevek za fond narodne obrambe, se pozivajo vsi davčni zavezanci, da v svojem lastnem interesu prijavijo davčni upravi v času od 1. do 31. januarja 1940 stanje rodbinskih članov na dan 1. januarja 1940, in sicer: vsi davčni zavezanci, ki so samci nad 30 let starosti, vdovci brez otrok in oženjeni brez otrok (prijave takse proste); vsi davčni zavezanci, ki imajo najmanj 3 ali več mladoletnih otrok (do 21 let starosti). Prijave se taksirajo z 10 din in morajo biti potrjene od pristojne občine. Predpisane tiskovine Dr. B. KREUZIGER, specialist za kožne in spolne bolezni se Je PRESELIL v Prešernovo ulico 2-1. ter orcBnlra od pol 1. do 3. ure. Tel. 27-28. ra Na studenški Ljudski univerzi predava v četrtek ob 19. (7.) uri gsv Milica Stupanova o temi „Kako se godi našim otrokom v tujini”. Vabljen je predvsem ženski: svcl. Tedenske slike. * Izgubil sem črno listnico, v kateri je bila večja vsota denarja ter nekaj važnih legitimacij. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne proti nagradi. Listnica je bila i#'jubljena sinoči med 19. in 20. uro na poti iz Koseskega ulice do Glavnega trga in nazaj. Stanislav Sosič, Koseskega ulica 23. ra Iz carinske službe. Za pomožnega carinika 9. skup. v glavno carinarnico _ v Mariboru je postavljen Nikola Cerovič. Iz Maribora v Sušak je premeščen carinik Anton Hamer. Za carinskega posrednika na carinarnici v Celju je postavljen upokpjeni carinski revizor Anton Cingerli. m Iz železniške službo. Premeščeni so strojevodje Jože Kneljfl iz kurilnice Maribor v Užice; Ivan Frajtag iz kurilnice Maribor v kurilnico Beograd-jug; Franc Garin iz kurilnice Užicc v kurilnico Maribor, in Gregor Pavlin iz kuralnice Beo-grad-jug v kurilnico Maribor. m Odlikovana sta bila višji poštni kontrolor Martin Vinan z redom sv. Save V. stopnje in poštni zvaničnik Anton Kotnik z zlato svetinjo za državljanske zasluge. oba na pošti v Mariboru. * Za vsakogar je važno, da sc pred vsakim potovanjem oglasi pri .,Putnlfc.u“. Tam dobi vozno karto že par dni pred potovanjem, opozorijo ga na vse možne popuste, železniške zveze, na razpolago so prospekti in ustrežejo z vsemi potrebnimi informacijami. Potovanje postane na la način brezskrbno. ■ m Davčna uprava razglasa: Vsa podjetja in vsi samostojni poklici, ki so zavezani pridobnini, so dolžni v svrho odmere pridobninc za leto 1940 vložiti do 31 .januarja napovedi o čistem dohodku, doseženem v poslovnem, davčnem letu 1940. Vsi davčni zavezanci pridobnine morajo v davčuih napovedih napovedati tudi skupni brutto promet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom. Kdor ne vloži napovedi v roku, bo plačal za kazen 3% odmerjenega osnovnega davka hi posebnega davčnega dodatka, a 10%, če napovedi niti na osebni poziv ne bo vložil. Enako ju treba vložiti napoved o poslovnem prometu in davka na luksus za odmero davka. Napoved se more vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali pri davčni upravi, na katere teritoriju se nahaja poslovalnica. Obrazec za napovedi sc dobi p^i davčui upravi za 1 din. m Pobreška občina sc najtopleje zahvaljuje vodstvu tovarne Thoma za dar 10.000 dinarjev za revne pobreške otroke. Kino * Grajski kino. Danes film poln veselja in glasbe „Marlka“. Frančiška Gaal. Paul Horbiger in zopet Hans Moser. * Kino Union. Danes film Tiger u Ari-zane’\ senzacionalni, pustolovni film z znamenitim Wallace Ber't-jem. *■ Esplanade kino. Danes zadnjič ,,Tarzan in njegov sin“. Četrtek „Brezdomci , največja umetnina z Traoy Spencer in Mi ckey Roonry-om. Mariborsko gledališče Sreda, 3.: Zaprto. Četrtek, 4., ob 20.: „Zaroka ua Jadranu . Red B. Petek, 5., ob 20.: .,Vse za šalo". Znižane cene. »Zaroka na Jadranu". Zelo simpatično sprejeta Rasbergerjeva noviteta, se ponovi v četrtek, 4, januarja za abonma B. Dovolj prostora pa je tudi še za druge prijatelje gledališča in za one, ki jih veseli, da se Slovenci tudi na tem polju vse bolj postavljamo na svoje noge. Is obmejnega kota Za spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem je nakazalo ministrstvo pravde izredno podporo znesek 5.000 din, vzajemna zavarovalnica v Ljubljani pa 500 din. Odbor sporoča javnosti, da je spomenik pravkar dogotovlla kamnoseška tvrdka Alojzij Vodnik iz Ljubljane. Osnu* tek je napravil arhitekt Simon Kregar iz Ljubljane. Ker so stroški izredno visoki, se bo odbor v januarju ponovno obrnil na vse, ki se še niso odzvali pismenim prošnjam, v prepričanju, da bo vsa javnost priskočila na pomoč. Odkritje bo združeno z veliko narodno obmejno manifestacijo. Statistika umrljivosti in rojstev v Gor* nji Radgoni izkazuje za minulo leto, da ie število rojstev znatno višje od umrlih. celem letu se je rodilo 56 otrok moške- ? a in 66 ženskega spola, skupno torej 32, umrlo pa jih je 81 in sicer 39 moških in 42 žensk. PoroSlo se je 26 parov. No nasedajte raznaSaleem neresničnih veeti. Ko je s starim letom izvedlo vod; stvo Gornjeradgpnskih občinskih podjetij prikloplienje svojega električnega omrežia na falsko omrežje, sc je takoj raznesla novica, da bo električni tok znatno po-dražen- To pa seveda ne odgovarja resmei, ker bo ostala oena toku tudi v bodoče ista kot doslej, t. j. 4 din od kilovatne ure .pogonski tok pa 2 din. POKORA ZA TATVINO IN VESELJAČENJE 321etni Karel Toš ni stal prvič pred sodniki, a tudi Elizabeta Gselmano-va nima docela čiste vesti, kar se tiče njene preteklosti. Oba sta bila obsojena, ker sta pokradla pri posestnici Lizi Faj-sovi v Pretrežu pri Črešnjevcu. Toš je odnesel Fajsovi 4500 din, Gselmanova pa harmoniko, ki jo je nato prodala. S tem denarjem sta začela oba veseljačiti ia popivati. Veselje je bilo bolj kratko, kajti v kratkih treh dneh so ju že prijeli in zaprli. Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo Toša na 2 leti in 6 mesecev težke ječe, Gselmanovo pa na 3 mesece 15 dni strogega zapora. 8 MESECEV ZA SLEPARIJO Te dni se je moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Mariboru 401etui posestnik Alojz T-uršak Iz Polenšaka, ker je izvabil na sleparski način že pred leti v Bišu od Anice Ilešičeve hranilno knjižico z vlogo 4920 din. Rekel ji je takrat, da rabi knjižico za pičle tri tedne zato, da bi dosegel pri nekem vinskem trgovcu potreben kredit. Minila so tri leta, Turšak pa se še vedno ni prikazal s knjižico. Zato je vzelo vso zadevo v roke končno sodišče ter obsodilo Tur-šaka na 8 mesecev strogega zapora. Akademski počitniški dom na Pohoriu Akademska podporna zadruga v Mariboru je že pred leti pričela z radnjo večjega akademskega počitniškega doma na južnih obronkih Rogle v osrčju Pohorja. Stavba, ki je grajena v stilu sodobne arhitekture, je že pod streho. Dom bo imel več posebnih spalnic za skupno prenočišče, prostorno jedilnico in vse potrebne pritikline. Počitniški dom bo mi ........... nudil revnim akademikom brezplačno bi- prija'vč”' dobitc'pri davOni upravfsobalf. 8.1 vanje na Pohorju med počitnicami, po- zimi pa bo zatočišče zimskih športnikov-Stavba je v spodnjem delu zidana, zgoraj pa lesena. Kakor je že tragika našega študenta, da nima denarja, je tudi Akademski podporni zadrugi zmanjkalo sredstev za dograditev doma. Zato prireja vsako leto tradicionalni akademski ples, katerega čisti dobiček se uporabi za do-graditev in opremo Akademskega počitniškega doma na Pohorju. animv&sti velikih ljudi Slavni tenorist Caruso je dobro vedel, da bo vsaki njegovi točki sledil buren aplavz. Vendar se ga je pred vsakim koncertom loteval strah, da ne bo uspel. Peti je začel šele, ko so ga prepričali, da.-je že najetih nekaj ljudi za aplavz. Ruska carica Katarina je imela mnogo prhlja v laseh in ser se je bala, da bi ljudje ne zvedeli o tem,.je moral frizer ..po opravljenem poslu v — ječo. Aleksander Dumas strejši je pisal književne stvari le na žolti; novinarske čian-ke na rožnati papir. Mnogi vidnejši ljudje so imeli napake, prav za prav slabosti, katerih se niso mogli iznebiti. Tako ni mogel milijonar Vanderbilt videti zvezek čekov. Vselej ga je popadla slabost, kadar jih jč Slučajno opazil pred seboj. Zato je pikal nakazila na običajne papirje. Francoski državnik kardinal Richelieu je, kadar je bil sam V sobi, razmetaval .stole in mize ter prestavljal omare samo zato, ker je bil prepričan, da na ta .način preganja zle duhove.______________ . . Koliko stane Nemčijo vojna. Po podatkih, ki jih je dobil dopisnik »Belgijske poročevalske agencije«, stane Nemčijo vojna vsak mesec 4 milijarde mark ali blizu 60 milijard din- V Belgijskem Kongu je umrl najvidnejši . zamorski kralj - osrednje Afrike, Kvote Fabinči, poglavar plemena Babuki. Nepojasnjena usoda izginulih yo’akov V bitki pri Galipoliju }e izginilo mnogo mglešklh vojakov. Tako je sploh v vsaki vojni, več pogrešancev ni niti med . mrtvimi, ranjenimi ali ujetimi, izginejo kakor kafra. . Kadar gre za poedince, bi lahko sklepali, da jih je raztrgala granata na koščke. Toda, so primeri,’ko izginejo celi oddelki- brez sledu. Stvar je. skrivnostna m je- težko * rešiti .uganko. Tako je v Španski državljanski vojni odšlo 4000 dobro oboroženih vojakov v Pireneje, vrnil se iri niti eden in ne vedo' za njihovo usodo. Ali je mogoče, da je n. pr. v kakšni povodnji, izginilo-vseh 4000 ljudi? "Judi v abesinski vojni ?o pogrešali na tisoče italijanskih vojakov. Poznali so svet. v katerem so se bojevali, vendar sp.-se.celi oddelki, ki so jih šli iskat, za-hian trudili, da bi našli sled. . Morda so zašli v Tas&do in so jih Abesinci do zadnjega pobili, toda v tem prinieru bi našli všaj kako truplo.. Ko šo Italijani zasedli Abesinijo, so preiskali vse. vendar niso našli sledov za izginulimi. Tudi v vojni na pahnem vzhodu je na ta način izginilo ha tisoče Kitajcev. Angleži za varnost svofe v of n e mornarice Angleško mornariško poveljstvo je uvedlo posebno patruljno službo izvidniških letal nad Severnim morjem. Izredno hitra in .spretna letala- tipa Blackburn »Shark«, kakor ga vidimo na sliki, kontrolirajo vode ter varujejo vojne ladje pred nemškimi podmornicami, in bombniki, ki jih takoj opazijo in napadejo. Ne pozabi naročnine! pa ne bo na vas nobehe krivde in nobene odgovornosti.« Ghazi Khan je hote! še nekaj pripomniti, a je vendar umolknil. Rayani in Hampur Kamthi sta dobro, razumela, da se boji Yagirija Seonija. Premišljevala sta oba hkratu. Isto .'in hi bila morda Še dalje, da ni trenutek-nato bila že pred njima krsta št XIII, II, 32. Sklonila, sta se niže in se zastrmela v obličje otrp-njenca. Hampur Kamthi je vzdrhtel, vendar tako rahlo, da veliki in zdravnik tega nista pazila. Sicer sta na bila tudi sama vse preveč prevzeta. *?ayani je mirno zašepetal sam sebi med sivo brado: »Popolnoma iste poteze, popolnoma isti izraz... Neverjetno... Neverjetno...« ! Ghazi Khan je pa prestrašeno in skoraj z grozo kriknil: - »Ranias Indor! To je Ramas Indor!« »Nesmisel,« .je dejal filozof* »To je Anath Yagmi. poglejte vendar napis!« »Ne. ta otrpnjenec je Ramas Indor, samo on in nihče drugi...« je:ponavljal zdravnik ves zgrožen in z obličjem, ki je izdajalo skoraj blaznost. »Ghasi Khan!« je vzliknil filozof inpri- toARlJ SKALAN obuditve,« je dejal filozof. »Ali‘ne bi mogli opraviti hitreje?« je vprašal zdravnik. »Ni mogoče,« je dejal filozof. »Morda bodo celo trije dnevi prekratki. Gre za zadevo, ki je zelo zapletena. Potrebni I bodo temeljiti pogovori, posveti in zapiski.« »Mimo tega Vas prosim, da naju takoj, čim se Anath Yagmi popolnoma osvesti, pustite sama z njim!« je pripomnil Ra-yani. »Ali ostanete z njim v obujevalnici?« »V začetku, potem bo moral v knjižnico.« »Vašemu ukazu, veliki,« je dejal Chasi Khan,« se moram pokoriti in vi imate po zakonu popolno pravico dati mj tak ukaz, vi sami prevzamete tudi vso odgovornost, vendar boste razumeli mojo željo, naj se obuditev ne obesi na veliki zvoh. Bolje je, da ostane' zadeva med' nami tremi in da nihče drug ne izve zanjo. Zato bi mi bilo najljubše. da obujenča ne odpeljete nikamor tja, kjer bi ga mogli opaziti nepoklicani. Ako pa, to storite, potem vas prosim, da obvestite o ukazu, ki ste mi ga dali in ki ga bom izvršil, na skn 3V ,tec*ai’ k? je stopal Yagiri Seoni m ,Z1 Mahabalijevo pisarno v podze-isko delavnico za vsemirska letala, Kamthi in Rayani. »Po tej ugotovitvi bomo Anatha Yag-mija znova otrpnili.« »Koliko časa ga boste potrebovali?« »Najmanj tri dni, šteto od trenutka vsak način vsaj predsednika senata Ya-girija Seonija, ako tega morda še niste storili.« »Storili bomo vse, kar bo potrebno.« ie pomirljivo dejal Rayani. Na vsak način tel zdravnika za ramo. »Zavedite se! Kakšne nesmiselnosti govorite! Ramas Indor je vendar gori, živ in zdrav. Kako naj bi prišel sem, med otrrmjence? Ali ste ga otrpnili vi?« (Dalje.) Stran 6. »V 8 č er n f fr* V Mariboru ’dn« 3. I. 194C. Kultura »Strast pod bresti" na ptujskem odru »Strast pod bresti« je ena najmodernejših del Eugena O.’ Niell-a in je želo tudi uspehe na svetovnoznanih odrih. To igro v treh delih je prevel v slovenščino Fran Albrecht in je bila odigrana na ljubljanskem odru. »Strast pod bresti« se dogaja na ugledni in bogati farmi v Mehiki. Krepek in žilav Efrajim Cabot jo je ustvaril s svojimi ženami in sinovi kamen na kamen. Vse je zasužnjila zemlja; zaman si prizadevajo, da bi se dvignili nad njo. Cabot, 75-letni čili starec, ki se mu ne da, da bi spustil iz rok svojo farmo se je oženil v tretje s 35-letno Abbie Putman, polno življenja. S prvo ženo je imel dva sina: Petra in Simeona in z drugo Ebna. Ker sta prvi ženi zgarali do smrti, sta naglo podlegli druga za drugo. Tudi Peter in Simeon sta že v pehanju otopela in sta kakor vpreženi živini, ki sta zarobotala svoja mlada leta na farmi. Ko pride tretja žena k hiši ni za njiju več prostora. S culama se odpravita v zlato Kalifornijo iskat lepšega in lažjega življenja. Mlada Abbie si lasti farmo. Eben je razdvojen: pri srcu mu je farma njegove pokojne matere; zala Abbie, ki sedaj sega po farmi, pa ga privlačuje z neukrotljivo naravo. Končno se ji vda. Dobi sina, ki mu je prinesel razočaranje. Njegov resnični sin je zakoniti srn starega Cabota, ki bo podedoval njegovo imetje. S tem za Ebena ni več bodočnosti na farmi. Nesrečna Abbie, kateri je ljubljeni Eben več kot njen lastni otrok, zaduši njunega sinčka, kar je pomenilo za oba Cabota najkrutejši udarec. Eben je zgubil svojega sina, stari Cabot pa zaželenega dediča. Šerifi (orožniki) so odvedli Abbie in Ebena. Sredi lepe farme je ostal še edino stari, zlomljeni Efrajim Cabot. Tako je zmagala zemlja. Prvi del, v katerem se pojavljajo za-pletliaji igre, poteka po malem, v drugem delu se stopnjuje, v tretjem pa drvi z odrsko naglico k neizogibnemu usodnemu koncu. Žižek nam je tokrat s svojo scenerijo spet prinesel nekaj novega. Opusti! je zadnjo odrsko steno in jo postavil v ospredje pred publiko. Ta stena, ki je predstavljaja pročelje farme, je bila pre-prežena s slikami, ki so v polni tneri omogočale prosojnost stene v polni meri. Prostor za to steno je bil razdeljen v štiri notranje prostore: v pritličju na levi strani je bila spalnica pokojne Ebenove matere, na desni kuhinja z visečim kot-ljem in ležiščema; iz obeh prostorov so vodila v nadstropje lesena stopnišča. Nad kuhinjo je bila soba starega Cabota, poleg pa Ebenova soba. Ob strani je bilo nakazano gospodarsko poslopje. Igralci so v teh prostorih, ki so bili osvetljeni z barvastimi reflektorji, močno izstopili skozi prosojno trstenikovo steno. V tem je Žižkov poskus s sprednjo steno v polni meri uspel. Grčavo korenino trdega starega Cabota je igral prepričevalno in doživeto g. Vilhelm, ki je ponovno dokazal svojo igralsko sposobnost. Pri Vilhelmu je oči-to lepa in kultivirana izgovorjava. G. Kovač (Eben) je v Žižkovi šoli lepo napredoval. Vendar pa njegov uspeh še vedno moti patos. Tokrat se v poslednjem dejanju zategadelj ni obdržal na svoji višini. Njegova izgovorjava je preveč zamolkla. Gdč. Pfeiferjeva se je v vlogi Abbie zelo povzdignila, igrala je temperamentno. Gg.: Samec in Glavnik sta v vlogah Simeona in Petra z uvodnim nastopom postavila trden temelj, na katerega je nato gradil znani naš najboljši igralec Vilhelm. Farmerji, ki so gostovali pri Cabotu ob rojstvu sinčka, so se v svojih vlogah obnesli. Njihovo podtikavanje in krohot 761etnemu Cabotu o njegovi »spolni zmožnosti« je bilo dovolj podčrtano. To razgibano sceno je poživila z lepim plesom ga- Žižkova, medtem ko so jo ostali dobro dopolnjevali. Mimika in geste so bile pri vseh igralcih več ali manj prirodne. Čeprav so takrat mnogi menili, da so igralci padli' so v resnici zrasli, ker je bilo to delo do sedaj med najtežjimi in so imeli razmeroma malo časa za študij. Ne smemo pozabiti da se vadijo igralci po večerih, ko so že izmučeni od svojega dnevnega poklicnega dela, ter se pečajo z gledališko umetnostjo izključno iz idealizma. Mnogi gledalci niso .mogli dojeti osnovne misli dela, to je moč zemlje in strasti po njej, da bi si stari Cabot najraje odnesel v grob in jo drži do zadnje kaplje krvi. So sl pač mnogi zamišljali več druge strasti, saj je bila n. pr.: srednješolski mladini do šestega razreda zabranjena predstava. Sokolstvo Uspešno delo Sokola I. v Celju Sokol Celje I je imel 29. dec. svoj redni občni zbor. Starešina društva br. Franjo Vrečko je uvodoma pozdravil vse navzoče. Nj. Vel. kralju Petro II. so zborovalci zaklicali trikratni »Zdravo!« Spomnil se je v minulem letu umrlih. Mnogi so v minulem letu morali opravljati vojaško dolžnost, kar se je v delu društva poznalo. Gospodarski odsek je dosegel lepe uspehe. Društvo si je nabavilo skoro vse orodje. Starosta je poudarjal, da morajo Sokoli graditi stavbo narodne sloge in opustiti vse malenkostne spore. V sedanjih časih je to nujno potrebno. Starosta Sokolske župe Celje Smertnik je pozdravil občni zbor v imenu župe in v svojem govoru poudarjal važnost delovanja društva v delavskem in industrijskem centru. Nato so podali poročila ostali društveni funkcionarji. Tajnik je poročal o številnih pri- reditvah, ki so vse dosegle lep uspeh. Načehrik je poročal, da šteje društvo skupaj 154 telovadečih. Iz blagajniškega poročila je posneti, da je imelo društvo 41.866.05 din dohodkov, izdatkov pa din 36.764.30, društveno premoženje znaša 46.444.90 din. Matrikarica je poročala, da ima društvo 346 sokolskih pripadnikov, gospodar pa, da znaša vrednost inventarja 44.513.50 din. Še tekom letošnje spomladi si namerava društvo nabaviti kompletno orodje. Pri volitvah je bil starešinom zopet izvoljen Fr. Vrečko, pod-starešinom Ivo Gams, tajnik I Franjo Šmid, tajnik II Lojze Vidmar, načelnik Ciril Pušnik, podnačelnik Rado Lozar, načelnica Tončka Verbek, podnačelnica Minka Ozebek, blagajnik Lojze Košto-maj, namestnica Bruna Volkar. Članarina se je za telovadeče članstvo določila letno 30 din, za netelovadeče 36 din. Šport Klubski dan naših smučarjev Kakor vsako leto bodo naši smučarji ludi letos zadnjič preizkusili svoje moči pred začetkom prvenstvenih prireditev v okviru klubskih tekmovanj, ki so letos določena na 6. in 7. januar. ISSK Maribor bo ob tej priliki priredil na praznik sv. treh kraljev dopoldne tek na 12 km za seniorje in juniorje, v nedeljo pa bo dopoldne slalom na 300 m. Popoldne bo veliki javni trening na novi skakalnici, ki je postala naj privlačnejša točka za smučarje. Vse te prireditve bodo v okolici Ribnice na Pohorju. __________________ LASKAVO MNENJE O NOVI SKAKALNICI Na novi skakalnici pri Ribnici na Pohorju že nekaj dni traja tečaj pod vodstvom našega prvaka Franca Priboška, dana ljubljanske Ilirije. Zal se ga udeležuje le 6 tekmovalcev, 5 članov ISSK Maribora ter 1 član Maratona. Tečaj prav lepo u speva. Pribošek je dosegel na novi skakalnici daljino 21 m ter izjavil, da spada brez dvoma med najboljSe male skakalnice v državi. IZ ZBORA NOGOMETNIH SODNIKOV (Službeno) S pooblastilom upravnega odbora Zbora nogometnih sodnikov pri SNZ sklicujem ustanovni občni zbor Mariborske sekcije ZNS, ki bo v nedeljo, 7. januarja, ob 10. dopoldne v posebni sobi Kino restavracije s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, 2. volitev upravnega odbora, 3. slučajnosti. Volivno pravico imajo vsi zvezni sodniki. Ako občni zbor ob napovedanem času ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje pri vsakem številu navzočega članstva. — Poverjenik v Mariboru. s ISSK Maribor (zimski šport). Drevi ob 3/4 na 19. bo pri Kirbišu važen sestanek radi klubskega dneva. Vabijo se tudi vsi, ki bi se radi na novo verificirali. s SK Železničar bo imel svoj 12. redni občni zbor 26. januarja ob pol 20. v dvorani na stadionu. s Gostovanje naših boksarjev v Slovaški je za enkrat odpovedano, ker naša zveza ni mogla pristati na ponujane finančne pogoje. s Tri in pol milijona dinarjev kreditov in podpor bodo dobile športne zveze in ustanove ter SKJ, ki imajo sedež na po-, dročju banovine Hrvatske na podlagi uredbe o prenosu kreditov z MFVN na banovino. s Po zmagi Luke Popoviča nad Steva-nom Jakličem, ki je izgubil vseh 12 kol, poudarjajo iz Zagreba, da je vendarle še vedno smatrati za državnega prvaka Ste-vana Jakšica, ker dvoboj ni bil pravilno prijavljen Boksarski zvezi kraljevine Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Spomnite se CMDf MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih ogiaslb »rane vsaka beseda 5C par najmanjša pristojbina ta te oglase le din 8— Dražbe preklici dopisovanja in ienitovaniski oglasi din l 00 besedi Nalmanlši znesek za te oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oelasni iavek za enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se olačuje takol orl naročilu oziroma ca *e vposlatl v pismo skupa) z naročilom ali Da oo poštni ooloSnlcl na čekovni račun št. 11.409 Za vse oismene odeovore elede malih oglasov se mora orfložltl znamka za * din JAZ VAM BOM POMAGAL. Poznani raziskovalec in pisec okultnih znanosti g. F. T. Karmah Vam napravi brezplačno življenjsko napoved o Vaši bodočnosti. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vam ugane tudi Vaše izglede v ljubezni, zakonu, loteriji, trgovini in vse važne dogodke sedanjosti. Njegov nasvet Vam bo prinesel zaželenih uspehov v življenju. Zahvale, katere prejema vsak dan iz vsega sveta, dokazujejo izredno zaupanje njegovi preizkušenosti. Postavite nekoliko važnih vprašanj, ki Vas največ zanimajo in točne rojstne podatke. Vse zgoraj navedeno dobite popolnoma brezplačno, ako kupite od pisca njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima nad 200 fotografij, v luksuzni vezavi, katero lahko kupite osebno pri pisatelju v Mariboru, hotel »Zamorc«. Obiske sprejema vsak dan od 9-—12. in od 3.—7. ure zvečer. Ostane samo nekaj dni. Odgovarja tudi na do- spelo korespondenco. Razno Fino olivno OLJE lit din 19.—, najfineiša kava, čaj, čokoladne specialitete, likerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«, GosDOska 28 12153-1 NAJCENEJE pošilja v inozemstvo petkuo-gramske pakete s salamami, prekajenim mesom »KAVALIR«, Oosnoska 28. 12152-1 SK Železničar bo za klubski dan pri redil tek na 10 km za juniorje in seni orje. Start bo ob 9. dopoldne nad gostilno Mandl v Radvanju, cilj pa na SchTauerje-vem travniku. , , SSK Maraton letos nc bo imel tekmovanj v posebni klubski prireditvi temveč bo svoje tekmovanje združil s podzvezinim prvenstvom Mariborske podzvezc ZFO v Sv. Lovrencu na Pohorju. . SK Rapid bo imel tudi letos na klubski dan svoj že tradicionalni spust od Male Kope do Tajsla. _____________ OPOZORILO! Za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Š.etka Urek. roj. Mlakar, nisem plačnik. Urek Ferdo. 13245-1 MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najcenele pri Š. Ketiš-u, Stolna 1. 11406-1 PRIMORCI! Ob sobotah dobite primorsko orodje, tanče i. dr. stojnica. Glavni trg, Dred gosilno Tscheligi. 12726-1 Posteljno perje kem čiščeno že po kg 8 - din naprej tudi po brezkonkurenčni ceni pri „£una Maribor samo davni trg 24 SAMOSTOJNO KUHARICO ki opravlja tudi vsa druga dela, takoj »prelmrai. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Kuharica«. 13252-9 Sobo odda Kupim INVENTAR ZA TRGOVINO kupim. Ploj, Aškerčeva ul. 14, Pobrežje. 13239-3 STAR ŠTEDILNIK železen, kupim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13242-3 '■Dipi. optik E.PETELN MARIBOR* GRA0SKI TRE 7 Prodam MALI BILJARD naprodaj. Vprašati v ogl. od-delku »Večernika« 13238-4 TRGOVINA z mešanim blagom, s traiiko, na zelo dobrem položaju, takoj na prodaj. Ponudbe pod »Dobra eksistenca« na ogl' odd. »Večernika«. 13354-4 SPALNICA jedilnica in razno drugo staro pohištvo ugodno naprodaj. Meljska 29, pri skladiščniku. 13253-4 GOSTILNO ALI BIFE kupim, event. vzamem v najem, s 1. februarjem na prometnem kraju. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Kavcije zmožen«. 13243-3 Continental KABINET oddam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13244-7 SOBO lepo opremljeno, z unorabo kopalnice, oddam. Glavni trg 24-1. desno. 13250-7 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nuino za nakup M. Hgeriev sin, Maribor! Gosposka ulica 15 na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ni. 34 L'ubl!ana. Prešernova ni. 4° Službo do bi DOBREGA LIČARJA išče Sofra, Maribor. Gregorčičeva 24. 13240-9 POSTREŽNICO srednjih let iščem za celodnevno postrežbo s hrano. Povprašati v ogl. oddelku »Večernika«. 13241-9 MIZAPS^PGA VAJENCA sprejme mizarstvo Pulier. Nasipna ul.. Pobrežje. 13246-9 OKASA tablete Pn spolni slabosti lahko ooskusite OKASA tablete za moške 100 komadov din 220'— proti povzetju Zastopnik : Lekarna Mr* Rožman Miroslav Beograd -- Ierazije 5 0*1. reg. S. 5B4fi 36 Stanovarue SOBO IN KUHINJO in eno prazno sobo oddam s 1. februarjem. Sokolska 39. Studenci. 13248-5 c-•-IVANJE soba in kuhinja, oddam. Sp. Radvanjska 22, Nova vas. ____________________ 13249-5 MAJHNO SOBO s kuhinjo takoj oddam eni ali dvema osebama. Pristan 11. 13251-5 fed ta in urejaj« ADOLF RIBNIKAR v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribonj. - Oglasi po cenika. - Rokopisi sc at rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - leleton uredništva štev, 25-67. in uprave štev. 28-6Z. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.