Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A-O K O L I C E IN SOSTANJA
Celje, sobota, 21. morca 1953
LETO VI. — STEV. 11 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov irp 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-25«
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo-
letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnin«
plačana v gotovini.
Za boljše in
uspešnejše delo
Obe kongresa sta za nami. Kakor VI.
kongres Zveze komunistov Jugoslavi-
je, tako tudi IV. kongres Socialistične
zveze delovnih ljudi, sta prinesla zelo
velike in pomembne sklepe o ciljih in
nalogah, ki jih moramo kot člani So-
cialistične zveze izvajati, da bi čim hi-
treje izgradili boljšo prihodnost — so-
cializem.
Vsi komunisti in zavedni člani So-
cialistične zveze se dobro zavedajo, da
so te naloge velike, da so za njihovo
izvedbo potrebni napori vseh nas ter
da so tako pomembne, da zahtevajo
ves delovni polet in vso revolucionar-
nost^ naših ljudi.
Toliko za uvod. Namen tega članka
je, na kratko in morda kritično prika-
zati delo t terenskih organizacijah So-
cialistične zveze delovnih ljudi v Ce-
lju. Vsi komunisti in lahko trdimo tu-
di večina delovnega ljudstva je odo-
bravala in z zadovoljstvom sprejela
sklepe obeh kongresov. Vendar opaža-
mo, da se komunistične organizacije,
zlasti tiste, ki so se formirale na tere-
nu in terenski odbori Socialistične zve-
ze, še niso znašli v svojem delu. Na
sestankih razpravljajo sicer o vlogi in
nalogah Socialistične zveze in o odno-
su komunistov do nje. To je pa tudi vse
in vendar premalo. Organizacije še
vedno iščejo poti, na kakšen način bi
najbolj uspešno izvajale deklaracijo o
ciljih in nalogah Socialistične zveze.
Podoba je, da se v naših organizacijah
premalo misli s svojo glavo, da ljudje
v njih še vedno želijo in tudi pričaku-
jejo direktiv in napotil od zgoraj, kot
takrat, ko je bila »Fronta transmisija
Partije«-
Danes pa je to drugače. Komunisti
morajo prvenstveno delati v najmoč-
nejši in najbolj množični politični or-
ganizaciji — Socialistični zvezi. Zato
je prva naloga komunistov-članov So-
cialistične zveze, da skupaj z nekomu-
nisti-člani Socialistične zveze izdelajo
enotno politično linijo in jo prično
uresničevati. To je začetek našega prak-
tičnega dela za uspešen razvoj teren-
skih organizacij, katerih dejavnost je
še marsikje na mrtvi točki.
Navedel bom nekaj konkretnih pri-
merov s terena v prvi četrti, ki so ver-
jetno več ali manj slični drugim tere-
nom v Celju. Naj bodo navedeni pri-
meri tudi njim v korist. Na podlagi an-
ketnih podatkov je organizacija Zveze
komunistov ugotovila socialni sestav
volivcev v tej četrti. Anketa je poka-
zala, da je na terenu 28% delavcev,
34% nameščencev, 28% gospodinj in
10% obrtnikov, dijakov ter ostalih po-
klicev. Je torej pretežno delavsko-na-
meščenska četrt z dokaj velikim števi-
lom gospodinj. Nič kaj razveseljivo sli-
ko pa ni pokazala anketa med komu-
nisti v tej četrti. Od 104 komunistov,
ki so doslej izpolnili anketo, čita Ljud-
sko pravico 57, nanjo je pa naročenih
le 27; Slovenski poročevalec čita 61,
nanj ie na'ročenih 30; Delavsko enot-
nost čita 20, nanjo je naročenih 12;
Ljubljanski dneiinik 25 (7); Savinjski
vestnik 15 (5); Komunista 26 (3); Delo
11 (1); Borbo 13 (—); Naša žena 3 (—);
Večer 4 (2). Knjižnico obiskuje 19 ko-
munistov, LJudsko univerzo 21 in gle-
dališče 36. Ti podatki nam povedo, da
se komunisti v tej četrti premalo za-
nimajo za svoj ideološki kulturni dvig,
brez katerega delo med množicami ne
more biti uspešno.
Ker je glavna nalopa Socialistične
zveze delovnih ljudi dvig zavesti de-
lovnih množic in njihova preobrazba v
smeri večanja socialistične demokracije,
je terenski odbor Socialistične zveze
osnoval propaoandno komisijo, ki se
je že sestala. Preobrazba ljudi ni lahko
delo, ne da se doseči vidnejših uspehov
kar čez noč. Vendar bo ta komisija,
če bo delavna, lahko pomagala teren-
ski organizaciji Socialistične zveze in
driiaim množičnim organizacijam na
najtežjem in najvažnejšem področju.
Že vn zgoraj omenjenih statističnih po-
datkih sodeč, stoje pred komisijo težke
naloge. Ker je tej, četrti največ de-
lavcev in nameščencev, bo njena nalo-
ga, da organizira vsaj enkrat mesečno
res aktuelno, zanimivo in dobro pri-
pravljeno predavanje, ki bo zadovoljilo
visoko kvalitetne zahteve nameščencev
in delavcev. Ker je precej visok od-
stotek gospodinj, bo naloga komisije,
da zaktivizira tudi dejavnost žena v
četrti. Ena glavnih nalog komisije bo
tudi, čeprav še praktično ne ve na kak
način bo k njej pristopila, da zaintere-
sira člane Socialistične zveze za večji
obisk Ljudske univerze, gledališča in
raznih kulturnih prireditev, kakor. tu-
di za večji poseg p^ naših časopisih.
Na teh področjih čaka vse nas še dosti
dela. In če bomo tu dosegli izboljšanje,
bomo lahko rekli, da smo nekaj napra-
vili. Zlasti tisk, ki je eno najuspešnej-
ših sredstev za dvig socialistične zave-
sti, je premalo razširjen v našem me-
stu. Od približno 25.000 prebivalcev gre
v Celju le 2.400 izvodov Slovenskega
poročevalca, 500 izvodov Ljudske pra-
vice, 3.000 izvodov Savinjskega vestni-
ka in 800 izvodov Ljubljanskega dnev-
nika. To je za Celje vsekakor premalo.
Ker so ti problemi skupni in je isto
stanje tudi verjetno v ostalih četrtih,
bi bilo morda prav, da bi jih reševali
skupno s pomočjo Mestnega odbora
Socialistične zveze delovnih ljudi. Da
bi pa dobljene izkušnje prenašali, bi
bilo želeti, da se člani in funkcionarji
Zveze komunistov in Socialistične zveze
delovnih ljudi bolj pogosto oglašajo v
tisku (zlasti v našem lokalnem časo-
LONDONSKI OBISK
Ce je bil maršal Tito, predsednik
FLRJ, deležen v Londonu sprejema,
kot ga redko doživi državnik — kot
ga še ni nihče po vojni doživel — ni to
samo odraz fluida močne in privlačne
Maršalove osebnosti ali pa dejanje po-
tencirane kurtoazije, temveč sijajno
potrdilo ugleda nove Jugoslavije v sve-
tu, njene pomembnosti v verigi kolek-
tivne varnosti ter odsev elementarne
želje Britancev za ohranitev miru in
trdnosti v svetu. Želje, skupne britan-
skim in jugoslovanskim narodom, ki
jih veže tradicija dveh svetovnih vojn,
vera v svobodo in človečanske pravice
ter skupno življenje v senci hladne voj-
ne, kateri se ni še nihče tako dosledno
postavil po robu kot jugoslovanski na-
rodi.
— Jugoslovanom ni nikdar inponirala
materialna sila. Ce bi jim, bi bil ne-
mogoč zlom z osjo marca 1941, nemo-
goča borba proti štirim okupatorskim
armadam in kupom kvizlinških vojsk,
nemogoč odpor informbiroju 1. 1948. —
Izjava, ki jo je podal G. Allen, bivši
ambasador ZDA v Beogradu, zapušča-
joč Jugoslavijo ob svojem prihodu v
Frankfurt. Izjava, ki ni bila majhna
in je vredna pozornosti. Takšne nas
svet ceni, takšne nas upošteva in tak-
šni smo. Maršal Tito je pa poosebljenje
jugoslovanskih narodov in granitna ga-
rancija, do. takšni ostanemo. Najvišji
odraz trdnosti, odločnosti in borbene
sposobnosti.
Svet drugega fin de millenaire-a je
premajhen, da bi lahko narodom do-
voljeval izolirano življenje. Skupno živ-
ljenje je pa mogoče le, če nepoznavanje
in nezaupanje nadomesti era medseboj-
nega sodelovanja, prijateljstva, spošto-
vanja suverenitete in nevinešavanja v
notranje zadeve.
Na žalost živimo v obdobju, ko hoče
surova sovjetska imperialistična sila, ki
preživlja svojo kulminacijo najti izhod
iz protislovij v katerih se duši, v vsi-
ljevanju svojega »pax tartarica« dru-
gim narodom. Mračna sila, ki visi kakor
Damoklejev meč nad svobodoljubnim
svetom. Takšno obdobje pa zahteva, ne
samo močnih živcev, temveč iskrenega
sodelovanja in sloge, ki daje prvemu
materialno podlago.
Balkanski pakt, sklenjen med Tur-
čijo, Jugoslavijo in Grčijo, je prvi od-
ločilen korak na tej poti. Tisto, kar se
Zapadu po letih razprav in demantijev
ni posrečilo so balkanski narodi — na
katerih dobro voljo, se je vedno s ske-
pso gledalo — izvedli v rekordnem času.
Tu je vzgled! Različna družbena uredi-
tev za narode dobre volje ni in ne more
biti ovira. Važno je le dejstvo, da je
svoboden svet ogrožen in da se mora
sili zoperstaviti le s silo, ki bo vsakega
agresorja prisilila k premišljevanju. Vse
drugo so lirični izlivi neodgovornih
»nevtralcev« in preračunana propagan-
da agentov Picasso-jevega goloba. For-
malni sporazumi so drugorazrednega
pomena. Biti morajo le posledica ti-
stega, kar narodi čutijo. — Sporazumi
se pišejo v srcih narodov. — Drugače
so le prazne krpe papirja.
Pot mednarodnih odnosov, po kateri
stopa Titova Jugoslavija, je vzgled
vsem tlačenim kot svobodnim narodom.
Je primer upoštevanja in spoštovanja
Ustanovne listine ZN. To je pot med-
sebojnega sodelovanja in prijateljstva.
Zavezniški London je sprejel mar-
šala Tita kot predstavnika herojskih
jugoslovanskih narodov in kot pred-
stavnika zavezniške sile, ki še ni nikdar
prelomila besede in katere svobodoljub-
nost je postala že legendarna.
Čeprav je obisk poloficielen in pred-
met razgovorov širok, je nedvomno, da
se bodo obdelala vsa vprašanja, ki se
tičejo obeh dežel, vprašanja kolektivne
varnosti in bodočih medsebojnih od-
nosov. Da ne govorimo o tem, (ia bo se-
stanek z odgovornimi osebami britan-
skega javnega življenja poglobil med-
sebojno razumevanje ter izostril res-
nično podobo Jugoslavije britanskim
očem. Prijateljski obisk, ki bo koristil
obema deželama!
Karakterističen uvodnik »Daily Mi-
ror-ja« v katerem pravi, da nobeden
državnik ne občuti tako hladne vojne
kot maršal Tito in da lahko njegovi
nasveti mnogo pripomorejo britanskim
državnikom, da bodo lahko podprli re-
alistično politiko Velike Britanije, do-
volj jasnb osvetljuje javno mnenje oto-
čanov in važnost, ki jo pripisujejo
predsednikovemu obisku.
Ne vemo, če se bo Maršal dotaknil
v razgovorih vprašanja Trsta, ki je
predvsem vprašanje obeh prizadetih dr-
žav. Nedvomno pa je, da je stališče
Italije do Jugoslavije, italijanski teri-
torialni pohlep v sedanjem obdobju ne-
mogoč in skrajno š^-odljiv. Italijanska
iredenta postaja s tem nepo'^reden po-
močnik Kremlja. Vrata Balkanskega
sporazuma so široko odprta, toda le za
enakopravne partnerje. Dejanja itali-
janske vlade pa težijo k vsemu dru-
gemu kot k spoštovanju enakopravnosti
in medsebojnega sodelovanja.
Italijanski imperializem je vpregel v
svoj voz še vatikansko vprego, ki ne
prepušča ničesar, le da bi voziček iz-
vlekla iz zavoženega kolovoza. Cas je,
da odgovorni državniki Italije spoznajo
jalovost svojega početja in si osvoje
prepričanje, da bodo najbolje služili
svojemu narodu, če opuste zavijanje
rimske volkulje, katere sonce je zašlo.
Človeštvo stoji pred večjimi problemi
kot je »tržaško vprašanje«, ki z malo
dobre volje —Jugoslavija jo je v zadost-
ni meri pokazala — sploh ni problem.
To so spoznali in spoznavajo tudi dr-
žavniki dugih narodov. Da pa narodi
spoštujejo in cenijo Jugoslavijo, je pre-
pričljiv dokaz bleščeč londonski spre-
jem, ki je marsikateremu zakulisnemu
junaku bruno v očesu.
Ce bi utegnila biti neposredna posle-
dica londonskih razgovorov neka for-
malna zveza med Veliko Britanijo in
Jugoslavijo, sedaj niti ni važno. Važno
je to, da že sedaj obstoja prijateljsko
sodelovanje med obema državama, ki
stalno pridobiva na širini in globini
ter da je Jugoslavija dejansko važen
člen v verigi samoobrambe. Britanski
in jugoslovanski narodi čutijo, da so
si po naporih, težnjah in željah zelo
blizu. Obisk maršala Tita, ki ga je Lon-
don sprejel z odprtimi rokami, je nov
doprinos k skupnim naporom svobodo-
ljubnega človeštva za ohranitev miru.
Popis prebivalstva
Minulo je komaj pet let, kar je bil
dokončan zadnji popis prebivalstva Ju-
goslavije. Ker stojimo neposredno pred
novim popisom prebivalstva, ki se bo
vršil od 1. do 3. aprila 1953, r^i odveč,
če takoj odgovorimo na vprašanja, ki
so se s tem v zvezi morda pojavila. Pri-
pominjamo, da bo naš list temu vpra-
šanju v prihodnji številki posvetil več
prostora in poizkušal objasniti nekaj
statističnin p>odatkov Celja, ki so za-
nimivi za vse.
Statistična služba je v našem obdobju
postala tako važen sestavni del javnega
življenja, da si brez nje nemoteno
funkcioniranje družbe težko predstav-
ljam. Cim modernejša, naprednejša je
neka država, tem bolj razvita in ob-
širna je njena statistična evidenca. Z
eno besdo, statistika je precizno ogle-
dalo družbenega stanja XX. stoletja.
Vse stvarne analize, zaključki in pro-
gnoze so brez nje brezpredmetni in ne-
izvedljivi. Brez tega pa ni in ne more
biti smotrnega upravljanja in reguli-
ranja gospodarskega, kulturnega in so-
cialn^a življenja.
Odgovor na vprašanje, zakaj ponovni
popis po tem relativno kratkem ob-
dobju bi bil na kratko tale:
1. Vprašanja, ki so jih zastavljale
vprašalne pole prvega popisa, so bila
preozka in ne odgovarjajo v zadostni
meri našim današnjim potrebam.
2. Spremenil se je naš gospodarski
sistem in z njim socialna struktura
prebivalstva, korenite izpremembe v
gospodarstvu so morale najti odmev v
prebivalstvu.
3. Demokratizacija in decentraliza-
cija ljudske oblasti zahteva točen pre-
gled nad prebivalstvom, ne glede na
to, da so se pri tem izvršile upravno-.
teritorialne izpremembe in nove enote
nimajo točnega pregleda stanja oziro-
ma gibanja prebivalstva niti točnega
pregleda njegove socialne strukture.
In končno zahteva to od nas dostoj-
nost, ki jo imamo do organizacije
Združenih narodov, ki vodi statične po-
datke prebivalstva držav članic in ka-
tere rabi za svoje nemoteno in obče-
človeško koristno poslovanje. Odgovor-
nost, ki smo jo sprejeli s članstvom do
organizacije, ki predstavlja danes v
svetu dejanski 'forum mednarodnega
sodelovanja, je za nas moralno obvez-
no.
To bi bil v kratkem odgovor na
vprašanje zakaj, jasno pa je, da mo-
ramo posvetiti popisu vso tisto pozor-
nost, ki jo zasluzi, če hočemo, da bo
to delo koristno. Slab popis je slabši
od nobenega. Da do tega nebo — niti
ne sme priti — smo moralno in ma-
terialno odgovorni pred družbo, ki ga
potrebuje.
Kagradni natečaj „Popis prebivalstva"
Kakor smo že v prejšnji številki objavili,
razpisujemo danes nagradni natečaj.
Nagradnega natečaja se lahko udeleži vsak
čitatelj »Savinjskega vestnika« do 30. t. m.
Odgovoriti pa je treba na naslednja vpra-
šanja
Koliko prebivalcev ima Celje danes?
Koliko je v Ceiju zaposlenih prebivalcev?
Določene ^so naslednje nagrade:
1. 1500 din; 2. 1000 din; 3. 500 din
Posebna komisija, katero bodo sestavljali
predstavniki uredništva »Savinjskega vest-
nika«, Mestnega odbora socialistične zveze
in Mestnega statističnega urada bo pregle-
dala vse odgovore, nagrade pa bodo dodelje-
ne tistim reševalcem, ki bodo najbolj točno
uganili število prebivalcev in število zaposle.
nih. Kot kriterij bo služil popis prebivalstva
izveden 31. marca.
Rezultati nagradnega natečaja bodo objav-
ljeni v soboto, dne 11. aprila.
Angleži so z navdušenjem
sprejeli maršala Tita
Ce smo kdaj zamudili s kakšnimi no-
vicami, smo tokrat prav gotovo. Jugo-
slovanska javnost se za obisk maršala
Tita v Veliki Britaniji tako zanima ter
smo prepričani, da niste čakali kaj vam
bomo. o tem mi poročali. Gotovo že vsi
poznate skoraj vse podrobnosti Marša-
lovega potovanja na šolski ladji Galeb,
brali ste o paradah na Malti, v Gibral-
tarju, o časteh, ki so jih Angleži iz-
kazali našemu predsedniku vzdolž vse
poti do Britanije, kakor tudi o sveča-
nem sprejemu v Londonu, kjer so ga
poleg tisočev Londončanov pozdravili
najvišji predstavniki angleške vlade in
kraljevske hiše.
Morda vam pa lahko postrežemo s
podrobnostmi, ki jih slovenski tisk ni
prinesel:
Angleži so se po objavi, da je maršal
Tito na potu v njihovo državo, živo
zanimali za njegov prihod in za spored
njegovega bivanja v Britaniji. Stalni
sodelavec »Borbe«, Bogdan Pešič je
sporočil v domovino, kako navdušeno
pričakujejo Maršala Angleži. Križaril
je po vsem Londonu in vpraševal vsa-
kega na kogar je naletel, kaj mislijo o
Titu. Londončane ni premotilo slabotno
zoperstavlJanje angleških katolikov, ki
so po enem kopitu odvračali Maršalov
obisk. Teh katolikov, ki so v Angliji
v neznatni manjšini, ni težko spoznati
kot ekspozituro Vatikana, kakor ni bi-
lo mogoče resno jemati besed angleških
kominformistov, katerih je še manj od
prejšnjih.
— Nikakor ni mogoče, da bi bila v
Jugoslaviji diktatura, je izjavil želez-
pisu). Tako bomo uspešne oblike dela
prenašali iz ene organizacije na drugo,
naši aktivisti pa bodo spoznali, kako
mnogo jim tisk lahko pomaga v borbi
za socialistično prevzgojo ljudstva in
njih samih, za oblikovanje novega,
trdnega in samostojno mislečega poli-
tičnega borca.
Doseženi uspehi bodo naš najlepši
pozdrav, ki ga bodo izročili 26. aprila
v Ljubljani od nas izvoljeni delegati
kongresu OF Slovenije.
-ma-
niški delavec NewWLljems, kajti vaši
narodi tega pri svoji svobodoljubnosti
ne bi prenesli. —
— Tito je močan fant — je izjavil
pristaniški delavec Bili Dolton — težak,
ki je bil svojčas član angl. KP, pa mu
je postalo'to odvratno. — Ne verjamem,
da bi pri vas preganjali katolike. Kar~
se Stepinca tiče, tega bi morali... —
je povedal svoj preprosti recept. —
— Kogar papež preganja, ta je gotovo
dober človek — je izjavil prodajalec
časopisov Tanni Smith, medtem ko je
avtobusni sprevodnik dejal: — Kaj
neki se naši gentlemeni tako razbur-
jajo, če ste obesili tistega škofa? — Ko
mu je Pešič povedal, da ga nismo obe-
sili (Stepinca) in da je na svobodi, je
rekel: — Toliko slabše. —
Pešič je obiskal tudi one, ki so dru-
gačnega mišljenja, toda od teh ni nihče
hotel dati izjav. Izvijali so se, a neka-
teri celo priznali, da so v svojih prejš-
njih izjavah šli predaleč.
Zanimalo vas bo, kaj mislijo Angle-
žinje o Titu. Mlada, lepa Jean Forbs,
ki je pred našim novinarjem pravkar
prelistavala ilustriran časopis je rade
volje odgovorila. — Meni se zdi Tito
zelo lep človek. Ne bi mu prisodila to-
liko let. Skoda, da ni njegova soproga
z njim. Gotovo je pogumna, če je bila
major. —
Tako je Bogdan Pešič nabral polno
»Borbino« stran izjav Britancev od naj-
nižjih do poslancev v parlamentu. Vsi
si od Titovega obiska obetajo mnogo v
korist zbližanja angleškega in jugoslo-
slovanskih narodov in v korist miru.
Vsi govorijo o Titovi osebni hrabrosti
in njegovemu pogumu govoreč: Tito je
človek, ki se je uprl Hitlerju in Sta-
linu. — Ne manjka pa tudi izjav o
Davidu, ki je potolkel Galjota.
Ni torej čudno, če se je na cestah in
ulicah, kjer se je vozil Tito s svojim
spremstvom kar gnetlo ljudi, če so mu
ob mnogih prilikah skandirali »Heroj
Tito« in če je Titov obisk v Veliki Bri-
taniji zasenčil vse svetovne dogodke ne
samo v angleškem tisku, temveč po
vsem svetu, kjer prve strani polnijo
poročUa o tem velikem dogodku.
Posvetovanje sindikalnih odbornilcov
v Slovenskih Konjicah
v začetku marca je KSS v Sloven-
skih Konjicah pripravil posvetovanja
sindikalnih odbornikov v Konjicah,
Zrečah in Ločah. Udeležba je bila po-
vsod dobra, iz česar se da sklepati, da
je zanimanje odbornikov in njihov čut
odgovornosti porastel. Predvsem so tu
razpravljali o delu in nalogah odborov,
o pripravah za volitve v nove delavske
svete in odpuščanju delavcev ter o otro-
ških'dokladah. Seveda vse to ne pred-
stavlja nekaj novega, toda v našem raz-
voju se iz dneva v dan pojavljajo nova
vprašanja, ki zahtevajo obravnave in
rešitve.
Eno izmed teh je pravilno izplače-
vanje otroških doklad, njihova uporaba
in razmerje do osnovne plače delavcev.
Odborniki v Zrečah so n. pr. iznesli
nekaj primerov, ko se doklade nepra-
vilno uporabljajo, so pa tudi posamezni
slučaji, da delavci z večjim številom
otrok pri delu niso najboljši. Mislijo
si namreč, saj me zaradi večjega
števila otrok že iz socialnega čuta
ne morejo odpustiti. Tak primer je v
Tovarni usnja KONUS, kjer je od 4.
januarja t. 1. zaposlen neki delavec s 6
otroki, pri delu pa je v dotičnem od-
delku med najslabšimi, čeravno njego-
va fizična moč delu, ki ne zahteva po-
sebne kvalifikacije, odgovarja. V takih
primerih se je res težko odločiti, ali
naj se takega odpusti ali ne. Treba je
pa zopet vedeti, da tovarne in podjetja
ne morejo postati neke vrste socialne
ustanove, kjer naj bi nekdo bil zapo-
slen le zaradi tega, ker ima veliko
otrok. Ce more večina pošteno delati,
zakaj tudi ti posamezniki ne bi mogli
izpolnjevati svojih nalog v proizvodnji.
Kdor meni, da je zaposlen le iz usmi-
ljenja, naj se zaveda tudi svojih ob-
veznosti, ki jih ima do skupnosti, saj
mu ta daje večino -sredstev za pravilno
oskrbovanje njegovih otrok. Odborniki
iz Zreč so bili mnenja, da bi to vpra-
šanje bilo potrebno rešiti z zakonitimi
predpisi.
Podobno je z izplačevanjem podpor
za začasno nezaposlene, kjer so zlasti
odborniki iz Konjic sprožili dokaj moč-
no diskusijo. V večini so bili mnenja,
da naj bi se namesto direktne podpore,
ki v merilu države znese lepe milijone,
ta denar dal v različne investicije in
za popravila, bodisi stanovanjskih
zgradb, komunalnih naprav in podobno.
Med nezaposlenimi so ljudje raznih po-
klicev, ki jih prav pri takih delih po-
trebujemo. Tako rešitev nam še po-
sebej narekuje štednja z vsemi razpo-
ložljivimi sredstvi, ki jih danes povsod
tako nujno potrebujemo. Tako bi do-
segli, da bi tem ljudem dali primerno,
pa četudi le začasno zaposlitev, hkrati
pa bi denar, ki ga ustvarijo, naši de-
lovni ljudje, pametno in koristno upo-
rabili, saj ga izdati itak moramo. Brez
dvoma pa zahtevajo ta vprašanja te-
meljite proučitve ter odgovarjajoče re-
šitve.
CINKARNA BO SE LETOS DOBILA
NAPRAVE ZA ZBIRANJE ZVEPLO-
VIH PLINOV IN ZA PRIDOBIVANJE
2VEPLENE KISLINE .
- ^
Po zadnjih vesteh je Cinkarna za-
ključila v Zahodni Nemčiji pogodbo za
zgraditev zbiralnih naprav za žveplove
pline in predelavo teh plinov v žve-
pleno kislino. Naprave bo postavila v
Celju tvrdka, ki jih bo dobavila. Na-
prave bodo sicer zelo drage, pač pa
računajo strokovnjaki, da se bodo s
pridobivanjem in prodajo žveplene ki-
sline v nekaj letih že amortizirale.
Sprva se bo škodljivost plina zmanj-
šala za več kot polovico, pozneje pa jih
bodo popolnoma odstranili, ker so že
bili nevarni za rastlinstvo in živa bitja
v severovzhodnem predelu mesta in
bližnji okolici. Največ pridobljene ki-
sline bomo porabili doma. Pretežni del
bo dobivala tovarna organskih barvil.
Uporabljena pa bo tudi za izdelavo
umetnih gnojU.
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. marca 195L
Stev. 11
Pogled po svetu
Ljudje, ki so razočarani nad politiko
kot nad neko nadnaravno silo, ki je
bolj ali manj prepuščena posameznikom
posebne vrste, radi pozabljajo na silni,
nepremagljivi vzvod, ki politiko pre-
mika — to je, človeška volja, člove-
ška zavest. Nekateri pri tem radi pre-
puščajo jadra politične barke ekonom-
skim zakonitostim, ki da same po sebi
ženejo usodo človeštva, ne da bi ono
pri njej imelo ftakršno koli besedo. Ne
prvi ne drugi niso na poti k zapleteni
resnici o pisanem človeškem življenju.
Kdo od naših prednikov pred — re-
cimo — 100 leti bi si le v sanjah upal
misliti na to, da bo sin preprostega za-
gorskega kmeta in slovenske matere,
proletarec po poklicu in po zavesti,
prispel z vojno ladjo na Tovoer Bridge,
da ga bo na najreprezentativnejšem
Squaru v Londonu pričakal prvi pred-
stavnik angleškega Commonwealtha,
vojvoda Edinburški, mož angleške kra-
ljice, Churchill, ki že 50 let pomeni
enega prvih mož na planetu, in drugi
veljaki modrega in pogumnega Albi-
ona? In vendarle se je to zgodilo. Ne
samo zaradi maršala Tita, marveč tudi
zaradi tistega, kar on poleg vsega dru-
gega predstavlja! Predstavlja voljo in
zavest jugoslovanskih narodov, ki no-
čejo biti sužnji niti Nemcu niti Rusu.
To se pravi, da predstavlja nekaj, kar
je bilo, je in bo čast in veličast člo-
veškega rodu, živa zavest in zavest svo-
bode in enakopravnosti med narodi in
ljudmi!
Takih predstavnikov je malo. Tudi
takih ljudstev ni mnogo na svetu. To
ni rasizem, le preprosta samozavest, ki
jo potrjujejo dejstva. Ni čudno, če sve-
tovni tisk posveča toliko pozornosti
obalam Albiona. Ta se ves čas po vojni
premišlja, da bi z Evropo navezal pri-
srčne vezi, ki bi držale tudi, kadar bi
bilo treba prijeti za orožje v obrambi
svobode. Vse preveč ima v spominu,
kako je klecnila Evropa pod zlobno
premišljenimi udarci besnečega »Napo-
leončka« iz Berlina, vse do Hammerfe-
sta do Krete. Spominja se, kako se je v
Franciji znašla Petainova skupina in
morda za vedno zbila s ponosnega čela
francoske Mariane diadem velesile, glo-
riolo naroda, ki ga lahko nekaj potre,
nikakor pa ne stre. Pariz, središče sve-
ta! Kje so že tisti časi! Razumljivo, da
se Pinaya, Schumana, Bidaulta in Ma-
yerja drži nekaj vichyjske poniglavosti,
pegica, ki je ne more spraviti s sveta
niti sivolasi maršal Juin s svojimi in-
špekcijami na Daljnem vzhodu. Vojna,
ki se proti volji večine francoskega na-
roda razvnema v Vietnamu, jemlje
Franciji duševno in materialno moč, da
bi ponovno prevzela vodstvo Evrope v
svoje roke. Tako se uresničuje stara
Marxova resnica, da narod, ki drugim
ne dopušča svobode, tudi sam ne more
biti svoboden. Skoda! S potapljajočim
se ugledom francoskega imperija gine
za obzorje tudi blesteči ugled tistega
visokokulturnega svobodnjaštva, ki je
ena izmed glavnih sestavin evropske
moči in veljave.
Videti je, da se svet v svojih razda-
ljah vedno bolj krči in zmanjšuje. Mno-
go se govori o združevanju svobodnih
ljudstev, o arabskem bloku, o bloku
držav, ki imajo španščino za uradni je-
zik, o Aziji, ki naj bi jo po Stalinovi
smrti vzel v roke — ne Malenkov, am-
pak Mao Tse-tung; samo Evropa to-
stran železne zavese se trmasto oklepa
svoje zgodovine. Vsi mostovži, ki jih
preko jarkov sovraštva in nezaupanja
meče strah pred invazijo nezaslišanega
birokratskega sistema z vzhoda, so pre-
kratki ali pretrhli. Udajajo se pod na-
valom preteklih zločinov, pod protislov-
ji, ki so vsem znana, ki pa jih ni mo-
goče spraviti s sveta drugače, kakor
če se pozabijo s stisnjenimi zobmi. Vse
pa kaže, da bo treba prej ali slej to le
narediti. Posebej bi bilo treba to pri-
poročiti ljudem, ki pašujejo v palači
Chigi: tem nikakor ne gre v glavo, da
so minili časi, ko so s pomočjo nemške-
ga orožja haračili po Balkanu. Naj še
tako oblizujejo prste po tripartitni po-
godbi, nov d'Annunzio, ki bi se spravil
na Trst, bi utegnil dobiti močnejšo
lekcijo, kakor so bile vse dosedanje, kar
jih je italijanski »imperij« doslej dobil.
Podobne lekcije so potrebni tudi neka-
teri filonacistični elementi v Avstriji,
ki bi radi ribarili v kalnem na račun
avstrijskega naroda. Zanimivo je to, da
se iz zgodovine prav tisti najmanj na-
uče, ki se ob vsaki priliki nanjo skli-
cujejo.
'     PLANINSKA ŠTAFETA JE PRI
ROGATCU ZAPUSTILA SLOVENIJO
3. marca je Slovenska planinska šta-
feta predala na slovensko-hrvaški meji
štafetno palico hrvaškim planincem. Na
vsej F>oti jo je pozdravljalo prebival-
stvo. V Rogatcu je bil celo miting in
ko je odhajala štafeta dalje so jo
spremljali z godbo in predstavniki mno-
žičnih organizacij. Štafeto so predali
planincem pri Straži.
DEKLETA IZ POLJA OB SOTLI SO
SE UCILA KUHATI IN
GOSPODINJITI
Pred kratkim so dekleta iz Polja ob
Sotli dokončala gospodinjski tečaj. Za
zaključek so priredila razstavo jedil in
ročnih del. Tečaj sta vodili tov. Marija
Zlendev in Anica Hrastnik. Veliko po-
moč je nudila tudi OZZ Celje-okolica..
IZ REDNE LETNE SKUPŠČINE TRGOVINSKE ZBORNICE ZA OKRA) CELjE-OKOLlCA
Za pravilne odnose v blagovnem prometu
v ponedeljek, 16. marca je zasedala
v Celju letna skupščina Trgovinske
zbornice za okraj Celje-okolica. Navzo-
či so bili številni delegati iz okolice
Celja, saj je bila udeležba 80%. Pred-
sednik zbornice tov. Mišo Bobovnik je
v daljšem poročilu orisal delo in do-
sežene uspehe ter nakazal tudi smer-
nice za bodoče delo zbornice. Poleg iz-
volitve novega upravnega odbora, ka- .
terega vodstvo so zopet zaupali do-
sedanjemu predsedniku tov. Bobovni-
ku, so izvolili nadzorni odbor ter od-
bora za finančna vprašanja in vzgojo
kadrov. Ivolili so tudi člane odsekov
za živilsko stroko, poljske pridelke, in-
dustrijsko in lesno stroko ter komisijo
za kulturno ureditev trgovskih obra-
tov, člane častnega sodišča ter tožilca.
Razpravljali so tudi o spremembah
poslovnika in pravilnika o reorganiza-
ciji in poslovanju tajništva zbornice in
osvojili nekatere spremembe. Po dalj-
šem obravnavanju so sprejeli tudi za-
ključni račun za leto 1952 ter pred-
račun dohodkov in izdatkov za leto
1953.
V razpravi so nekateri delegati sku-
šali prikazati stopnjo akumulacije v
svojih podjetjih kot previsoko, zlasti
v primerjavi s sorodnimi podjetji, kjer
je le-ta nižja. Iz te razprave se je dalo
čutiti, da je akumulacija v nekaterih
podjetjih nepravilno razdeljena. Zlasti
je to prišlo do izraza med rudnikom
Zabukovca in laškim rudnikom. Tem
je odgovoril predsednik okrajnega ljud-
skega odbora tov. Miran Cvenk, ki je
bil prisoten kot gost. Dejal je, da se
ne strinja z izlaganji, da je razprava
o akumulaciji preveč kritična in ne-
objektivna. Poudaril je, da sta okrajni
družbeni plan pretresala oba zbora, ki
dobro poznata zmožnosti posameznih
gospodarskih podjetij.
Za njim se je oglasil predsednik
zbornice tov. Bobovnik, ki je rekel,
da se strinja s predsednikom okraja;
ter poudaril, da je naloga zbornice
podpreti prizadevanja okraja in mu
pomagati pri izvrševanju njegovih na-
log, kajti le s skupnim delom bomo
lahko prebrodili vse težave, ki nam jih
je lani povzročila suša. Dejal je, da
je prav, če delegati iznašajo svoja
mnenja, kajti le na podlagi borbe
mnenj se pride do pametnih zaključ-
kov, vendar naj bo razprava objektiv-
na in konstruktivna.
Nato je povzel besedo tov. Steblov-
nik, direktor Trgovskega podjetja OZZ.
Govoril je o potrebi za čim hitrejši
dvig trgovskega kadra z raznimi te-
čaji, s katerimi naj bi čim prej pri-
čeli. Osvetlil je tudi zelo škodljivo in
nepravilno dosedanjo prakso v zvezi z
raznimi nakupovalci, ki sprejemajo
preveč visoke prejemke napram osta-
lim uslužbencem. Cestokrat nekvalifi-
cirani nakupovalci s previsokimi. pro-
vizijami (na podlagi konjukturnih mož-
nosti, zlasti pri sadju, krompirju, ži-
vini in lesu) zaslužijo bajne vsote de-
narja, ne da bi bila to njihova zasluga.
O tem nepravilnem in škodljivem po-
javu bo morala trgovinska zbornica
razpravljati vse dotlej, dokler se ne
bo ta pojav z ustreznimi ukrepi pre-
prečil. Tov. Cokan iz Žalca je go-
voril o nepravilnem ukrepu, na pod-
lagi katerega so morala državna trgov-
ska podjetja vrniti sprejeto subvenci-
jo za nekurantno blago. Tov. Verdel
iz Celja ter tov. Rajh iz Žalca sta
obravnavala bančno poslovanje in
predlagala, naj bi med bankami in tr-
govskimi podjetji vladali tesnejši sti-
ki, da ne bi prišlo do medsebojnih trenj
in nerazumevanja zaradi nepoučenosti
ter nezadostnega pojmovanja bančnih
predpisov s strani nekaterih uslužben-
cev v podjetjih. Delegat iz Rečice tov.
Lešnik je govoril o škodljivem pojavu
privatnih prekupčevalcev in mešetarjev
pri lesu, ki brez potrebe navijajo cene.
Tov. FUač iz Šentjurja pri Celju pa je
razpravljal o slabi kvaliteti trgovskega
kadra na podeželju. Poudaril je, da bi
morala zbornica čimprej poskrbeti za
učni program, na p>odlagi katerega bodo
pristopili k tečajem in izpitom. Asor-
timent blaga je širok, v prodajalnah
pa mnogokrat ne razumejo teženj in
potreb ljudstva. Izložbe niso estetske
in kulturne itd. Ker mnogokje na i>o-
dežlju ne znajo zainteresirati kupcev,
prodajo komaj 20% industrijskega bla-
ga, medtem ko je za prehranbene po-
trebe veliko večje povpraševanje. Pred-
lagal je, da bi naj skupščina osvojila
predlog, da trgovska podjetja odvaja-
jo 1 % od plačnega fonda za dvig tr-
govskega kadra in za šolanje vajencev.
Tov. Vodeb iz Rogatca je omenil ne-
gativen pojav v tem predelu, ko so raz-
ni prekupčevalci kupKJvaU moko ter jo
odnašali preko Sotle na zagrebški trg,
medtem ko so bili domači delavci brez
kruha. Ta škodljiv pojav so že neko-
liko zajezili, vendar bo dolžnost tr-
govskega osebja, da šušmarstvo v teh
krajih popolnoma zatrejo. Tov. Cizej
iz Šentjurja pri Celju je predlagal, naj
bi se odkup živine organiziral približno
tako, kot v slovenjgraškem okraju, kjer
kupujejo živino na zbirnih mestih, ne
pa da razni prekupčevalci navijajo ce-
ne. Tov. Naglav iz Celja pa je poudaril,
da se je zaradi premajhne kontrole na
cestah šušmarstvo z vinom močno raz-
paslo, zlasti odkar je davek na pro-
met proizvodov 25 dinarjev na liter
vina. Omenil je tudi, da bi'naj trgov-
ska zbornica izposlovala pravočasno go-
tovinska sredstva za razne vrste od-
kupov, ker je bil zaradi pomanjkanja
gotovinskih sredstev odkup v času se-
zone doslej oviran. Tako odkupna pod-
jetja niso mogla zajeti vseh tržnih pre-
sežkov, s katerimi so pozneje proiz-
vajalci špekulirali.
Po daljši razpravi so sprejeli sklep,
da bodo vsi trgovski obrati prispevali
1% od bruto prometa v fond za amor-
tizacijo, s katerega bodo črpali sred-
stva za kulturnejšo ureditev naših tr-
govskih lokalov.
Na kraju se je tov. Mišo Bobovnik
v imenu novoizvoljenega odbora dele-
gatom zahvalil za izkazano zaupanje in
na podlagi iznešenih predlogov nakazal
glavne naloge, katere bo morala trgo-
vinska zbornica v tem letu rešiti.
Prva seja novega
Gospodarskega sveta
2e v zadnji števUki smo pisali, da so
na zadnjem zasedanju MLO združili
bivši Svet za komunalne zadeve s Sve-
tom za gospodarstvo. Na novo sestavljen
in ojačan gospodarski svet je imel v
ponedeljek prvo sejo, na kateri je bil
prisoten tudi član Izvršnega sveta FLRJ
in naš zvezni p>oslanec v zvezni skup-
ščini tovariš Franc Leskošek.
Na seji so obravnavali kot glavno
in edino točko, vprašanje preselitve
nekaterih industrijskih podjetij. Neka-
tera od teh bi se morala v najkrajšem
času preseliti v začasne prostore, tako
da bi mogli v začetku gradbene sezone
že urejati stavbo ob Glaziji za šolo
učencev v gospodarstvu, kjer je bilo
doslej vojaško skladišče. S tem, ko bi
na jesen ta šola v svoje učilnice in
delavnice sprejela vse učence v gospo-
darstvu mesta Celja, bi v Gaberju do-
sedanja Industrijska kovinarska šola
postala osnovna šola. Svet je razprav-
ljal še o razvojnih možnostih nekaterih
celjskih podjetij,'ki imajo v bodočnosti
izglede za razširitev. .
Nov javni prostor
s park-^m in prostorom
za parkiranje
Na prostoru med Gubčevo in Lileko-
vo ulico se bodo pričela dela na ure-
ditvi novega javnega prostora, ki bi
naj služil za parkiranje in servisno
oskrbovanje avtomobilov, ki sedaj par-
kirajo pred »Evropo« in v Cankarjevi
ulici. Del tega prostora bo služil tudi
za oddih prebivalcem tega dela mesta
in potujočemu občinstvu, ker je blizu
kolodvora. Z ureditvijo tega prostora
bo Celje zopet pridobilo na svojem zu-
nanjem izgledu. Sedanja Gubčeva ulica
je silno neurejena in kvari izgled me-
sta tik pri vstopu vanj. Zato so sklenili
podreti tudi vogaln^hišo med Prešer-
novo in Gubčevo ulico ter urediti ši-
roko ulico kot podaljšek sedanje Koce-
nove ulice. Na sedanjih vrtovih, tam,
kjer so sedaj nekatere barake, bodo
uredili nekako postajališče za osebne
avtomobile, ki sedaj res niso imeli
prostora za parkiranje. Prostor bodo
tudi zasadili, tako da bo ta del dobil
okusno sliko, promet pa prepotreben
»zrak«.
Zadružniki V, Braslovčah so zborovali
2e v ranih urah je bilo preteklo ne-
deljo v Braslovčah vse na nogah. Sku-
pine prijaznih ljudi hite proti Domu
Partizana, pač znamenje, da bo v njem
nekaj posebnega. Občni zbor Kmetijske
zadruge imajo. Nedeljski dan počitka so
tokrat spremenili v svoj delovni dan.
Poglejmo! Energični, gibčni in prijazni
delovni predsednik Franc Kodre že vodi
zbor in daje.besedo poročevalcem uprav-
nega in nadzornega odbora. Z napeto
pozornostjo poslušamo obširno poročilo
agilnega predsednika Jožeta Omladiča,
ki razgrne članom zadružnikom pregled
napornega, a vendar uspešnega zadruž-
nega dela. Prav nič ne prikriva tudi
neuspehe, ki se radi pojavljajo tudi
drugod. Uspeh žilavih naporov zadruž-
nikov, zlasti pa upravnega in nadzor-
nega odbora je zmanjšala huda toča,
ki je v tem kraju prizadela 12 vasi in
napravila 12 milijonov škode. Vplivala
je na plačevanje davkov in kupno moč
članstva.
Težišče vsega zadružnega ustvarjal-
nega dela ne leži zgolj na trgovini, ki
je kljub težavam povečala promet za
5 milijonov, pri odkupu kmetijskih pri-
delkov za 3 in pri lesu za 1 milijon,
marveč na pospeševanju kmetijstva. V
ta namen se je požrtvovalno izkazalo
kar petero odsekov. Strojni odsek je
nabavil dva nova traktorja z vsemi pri-
ključki in z njima bbdelal 129 ha plodne
zemlje. Poškropljenih je bilo nad 79.000
hmeljskih sadik. Z novo nabavljeno
krožno žago je bilo prihranjenega mno-
go truda. Izposojeno prikolico so za-
menjali za lastno. V načrtu pa imajo še
nabavo velike moderne mlatilnice. —
Živinorejski odsek se bavi z ustanovit-
vijo plemenilne postaje. Višek prizade-
vanja je gotovo dosegel sadjarski odsek,
ki je izvršil brezplačno škropljenje sad-
nega drevja po vsem okolišu ne glede
na to, ali je posestnik zadružni član
ali ne. Hvaležno delo je opravil tudi
hmeljarsko-kmetijski odsek, ki je oskr-
bel zadružnikom 700 ton premoga in
315 ton umetnih gnojil. Skrbel je tudi
za nabavo hmeljskih drogov in za kre-
dit pri obiranju hmelja. Hranilni odsek
si je pridobil zaupanje članstva v takem
obsegu, da je večina vložila svoje iz-
kupičke v lastno hranilnico, v kateri
vsakdo razpolaga s svojim denarjem.
S tem uspehom se zopet vrača zaupanje
v domače denarne zavode. Vzporedno
z gospodarskim napredkom stremi za-
druga tudi za dvigom kulturno-prosvet-
ne ravni. S širjenjem strokovnega čtiva
»Kmečke knjige« in časopisov uvaja v
svoj okoliš napredno socialistično misel.
Podpira domačo kmečko-gospodinjsko
šolo in z njo širi obzorje našega kmeč-
kega naraščaja.
Tudi za knjižnico je pokazala zadruga
veliko razumevanje.
Nadzorni odbor je pravično ocenil
uspehe upravnega odbora ter pri tem
odkritosrčno prikazal tudi napake, zlasti
v obrtni dejavnosti, v živinorejskem
in hmeljarsko-kmetijskem odseku. Po
izvolitvi novega upravnega in nadzor-
nega odbora ter članov naštetih odse-
kov, ki so formirani tako, da ima vsaka
vas in vsako naselje svojega zastopnika,
je bil sprejet proračun, ki predvideva
2 in pol milijona din dohodkov. Poleg
tega je občni zbor pooblastil upravni
odbor, da sme v primeru potrebe najeti
posojilo v višini 34 milijonov dinarjev,
s čimer bi bilo zajamčeno uspešno in
koristno delo zadruge.
V živahni razpravi k podanim poro-
čilom so se oglašali poleg starejših in
izkušenih članov tudi mladi »ljudje in
s svojimi umestnimi predlogi podkrepili
velik pomen občnega zbora. Nepristran-
ski opazovalec je z užitkom opazoval
vsa ta plemenita stremljenja in dobil
vtis, da more zadruga le s takimi za-
vednimi in požrtvovalnimi člani do-
sezati zavidljive uspehe. Ne more pa se
strinjati z nezavednostjo velike večine
odsotnih članov, ki morda mislijo, da
naj zavedni delajo za nje in namesto
njih. Vsaj občni zbor, kakršen je bil ta,
bi zaslužil več j 6 pozornosti.
Komaj zaključenemu in najlepšega
uspeha obetajočemu občnemu zboru
kmetijske zadruge je v šoli še sledila
kratka odborova seja Zveze borcev, ki
se z vso vnemo bori za gradnjo Parti-
zanske ceste skozi Borovlje. Tudi to
delovno področje je velike važnosti ne
samo za Borovlje, ki bodo dobile z njo
zvezo z lepo in bogato Savinjsko dolino,
marveč za vso Slovenijo in našo širšo
domovino, O tem pa prihodnjič.
Kdor ne bo škropil,
ne bo obiral sadja
Ce pogledamo te dni po naših sa-
dovnjakih slišimo brnenje motork in
vidimo drevesa vsa rumena, kakor tu-
di one ljudi, ki se gibljejo po sadov-
njaku. Zakaj to? Pridni ljudje škro-
pijo naše sadovnjake, da bi na ta način
zatrli nevarnega škodljivca, ki ogroža
našo sadno drevje vedno bolj — ame-
riškega kaparja. Zakaj pa rumena bar-
va? Zato, ker barvo povzroča škropivo,
ki se imenuje Rumesan. Škropivo se
meša med vodo, tako da se ga vzame
1,5 do 2 kg za 100 litrov vode. To, škro-
pivo je, kot so dosedanji poskusi po-
kazali zelo učinkovito in zaradi niz-
kega odstotka porabe tudi poceni. Škro-
pivo ima tudi to dobro lastnost, da
obarva drevesa, kar je praktično za-
radi kontrole škropljenja. Škropivo ima
na zalogi Kmetijski magazin v Celju.
Na terenu se vidi, da so posebno ne-
katere KZ stvar dobro zagrabile in se
v to akcijo res zagrizle. KZ kar tekmu-
jejo med seboj, katera bo prej in tudi
več poškropila. Lahko rečemo, da je
v tem pogledu led prebit in da bodo
naši sadovnjaki v bodoče vsako leto po-
škropljeni, nekateri celo večkrat tudi
poleti.
Minili so časi, ko je kmet poznal
sadno drevje samo takrat, ko ga je
obiral. Onim, ki ne bodo drevja čistili,
gnojili in škropili jim v bodoče ne bo
potreba obirati, ker bodo to storili na-
mesto njih razni škodljivci. Priznati
moramo, da je škropljenje mnogo olaj-
šala mehanizacija, saj imajo že mnoge
KZ motorne škropilnice, ki so jih na-
bavile s pomočjo ljudske oblasti, ki je
za to stvar pokazala mnogo razumeva-
nja. Med tem ko nekatere KZ škrop-
ljenje že zaključujejo, se nekatere še
ne morejo odločiti, ali bi začele škro-
piti. Svetujemo zadružnikom teh za-
drug, da podregajo svoje sadjarske od-j
seke in jih zbudijo iz spanja, kajti časi
hiti in kmalu bo prepozno za zimsko;
škropljenje.
Ob tej priliki moramo pohvaliti KZ<
Ponikvo pri Grobelnem, Šentjur, Smar^
je. Tabor, Prebold, Griže, Gotovlje,!
Žalec, Petrovče, Galicijo, ki so škrop-
ljenje že končale ali pa so pri kraju.
Prepričani smo, da bo tudi KZ Braslov-^
če poškropila svoje drevje predno bo;
prepozno. K tej akciji je pripomoglai
s svojo organizacijo in s strokovnim^
nasveti tudi OZZ skupaj in Kmetijski;
odsek OLO. Trgovsko podjetje OZZ pa;
je v močno okuženih krajih podprlo!
akcijo tudi materialno. iz-
Komunalna podjetja v novih pogojih dela...
Doisleij je vsakoleitnii proračun idoločal
sr&disitva za komunailna podjetja, ki so
izvr'ševai-a kom!unalna dela na področju
miesta. Ce je bilo talkrat tako prav, je
bilo, venidair je danes MLO mišljenja,
da bi v tem pogledu izprem,enili odnos
do ipoidjietij. ki izvršuj ©j o uslužna dela
v kiomuinalni dejavnositii. Te odnose so
na zadnji seji MLO poitrdili z določili
v okviru mestnega statuta, ki bo vsak
čas obeloidanjen v uraidnem listu. Kak-
šen bo torej v bodoče odnos MLO do
raizmovirstnih iplo^djetij, ki vršiiijo komu-
naflne usluge:
Mestni ljudski odbor v 'bodoče ne (bo
dal na razpolago tem podjetjem celot-
nega zneska v proračunu določenega
za komunalna dela in vzdrževanje na-
pirav. MLO bo naročnik del, kot vsa
druiga podjetja in bo plačevail izvršene
uisliuige po lobračunih s podjetij i, ki bodD
dela izvajala. Tak: način je končno tudi
v 'Skladu z današnjim časom, ko de-
lovni lijudje'samostojno upravljajo pod-
jetja. Podjetja, ki so spadala v ipirisitaj-
noist Sveta za komunalne zadeve doslej
tega niso sodoživljala. Sredstva za oseb-
ne izdatike so jim bUa v proračunu za-,
gotovljena, zato tem kolektivom ni bilo
treba misliti tn se boriti za dosego
piačnega fonda, za dvig prioduktivnosti
dela, kot so morali že dolgo časa skr-
beti kolektivi is samostojnim upravlja-
njem.
Mestni ljudski odbor si od te reorga-
nizacije obeta tudi boljše izvrševanje
pogodbenih nalog teh podjetij. Brez dvo-
ma bo ta izprememba ■^livala tudi na,
cene, ker bo MLO sklepal pogodbe s
tis/tirni, ki bodo razne usluge ceneje iz-
vršili.
V nekaterih ipogodlbah, ki jih bo
MLO skilenil z navedenimi podjetji, bo
brez dvoma poitreibna množična kon-
trioila volivcev, ki so dejanski plačniki
teh del. Na primer: Podjetje »Snaga«
bo zaključila z MLO pogoidbo, da bo
to ali ono uliico tedensko dvakrat škro-
piljo in en'krat umivalo. Poleg tega bo
ta ulica dnevno čiščena ob tej in tej
uri. Dolžnost volivcev v tem primeru
bo, da vsako kršitev te pogodbe javijo
pristojnim organom, ki bodo taike lo"-
šitve potem s podjetji ixredili. Doslej
ip,a iso volivci kaj malo vedeli, kaj je
doilžnost teh piodjetij in kaj ni. Skrat-
ka, MLO bo odslej naročnik del in njilh
pilačnik po izvedenih storitvah.
Naloga poidjetij, ki iso doslej bile ne-
kake proračunske gospodarske ustano-
■ve, pa bo odslej težja in oidgovoimejša,
kajiti na njih samih bo odslej težišče
obstioga in rentabilnosti. Cim bolj bodo
znali uirediti poslovanje, nuditi čim ce-
nejiše in izdatnejše usluge, tem več
lahko pričakujejo naročil in toliko več
za komunadna dela predvidenega de-
nanja iz sredstev MLO bo njihovjega.
GLAVNI ODBOR POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE
apelira
na vse družbene organe, družbena podjetja in organizacije, obrtnike in
samostojne poklice, da podpro mladinsko vzgojno organizacijo Počitniško
zvezo Jugoslavije, tako da pristopijo kot podporni člani in plačajo pro-
stovoljni prispevek.
Glavni odbor Počitniške zveze Slovenije bo preko svojih družin
in okrajnih odborov razposlal omenjenim vabila za pristop, v katerih
bo podrobneje označen pomen, značaj in cilji te organizacije.
Prepričani smo, da se bodo družbena podjetja, družbene organi-
zacije itd. zavedale velikega pomena naše mladinske vzgojne organizacije
in da predloženih vabil ne bodo odklonile.
GLAVNI ODBOR
POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE

»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. marca 1958
Stram 8
(pred sedmo premiero
v celjskem gledališču
V sredo, dne 25. marca bo v celjskem
llestnem gledališču že sedma premie-
v letošnji sezoni. Uprizorjena bo
^namenita Molierova komedija »Namiš-
ljeni bolnik«.
S to uprizoritvijo je vodstvo celjske-
ga gledališča seglo v zakladnice kla-
sične dramske književnosti. Po novej-
jih in najnovejših dramskih delih, ki
go bila na repertoarju v prvi polovici
sezone, bo to za občinstvo nadvse za-
nimiva izprememba, za ansambl pa tr-
da preizkušnja. Ob uprizarjanju kla-
sičnih komedij, ali bolje, ob uprizarja-
nju klasičnih dramskih del sploh se
pokaže v vsakem gledališču umetniška
zmogljivost ansambla, pa tjadi zrelost
občinstva. Ansambl je zrelostni izpit
ob Molieru opravil že v lanski sezoni
ob uprizoritvi »Sole za žene«, ki so jo
kritiki uvrstili med največje doseda-
nie uspehe mladega celjskega gledali-
šča.
Dejal sem, da bo ob uprizoritvah te
Itolierove komedije pokazalo zrelost in
kulturno zavest tudi občinstvo. Po tem,
koliko bo ta nesmrtna Molierova umet-
nina, ki je že tri sto let v železnem re-
pertoarju svetovnih gledališč, priteg-
nila naše občinstvo in še posebej naše
preproste liudi in delavstvo, bo mogo-
če najbolj točno in jasno presoditi nji-
hovo kulturno zavest, njihovo žejo po
umetniških doživetjih, njihovo željo, da
se seznanijo s tako pomembnim dram- ^
skim delom svetovne književnosti, pa
tudi njihovo ravnodušnost, nezanima-
nje in malomeščansko lenobnost.
»Namišljeni bolnik« je Molierovo
zadnje delo. Pisal ga je že na smrt
bolan in pri sedmi ponovitvi v Parizu,
dne 17. februarja 1673 umrl. V tej ko-
mediji je še enkrat obdelal snov, ki se
je je bil v svojih delih že prej večkrat
dotaknil, in sicer snov o zdravnikih,
ki so v tedanji dobi ob učenih shola-
stičnih frazah spravljali bolnike na oni
svet, za življenja pa jih brezobzirno
odirali. Osmešil je oboje: zdravnike in
njihove lahkoverne bolnike. Osebe v
»Namišljenem bolniku« so nesmrtni li-
ki v galeriji Molierovih komičnih zna-
čajev. »Namišljeni bolnik« je ogledalo,
ki ga je Moliere pred tri sto leti s tako
pogumno in naravnost drzno umetni-
ško odkritosrčnostjo podržal pred obraz
tedanji družbi. Ogledalo, zaradi katere-
ga ga je tako brezobzirno preganjala
in napiadala družba, ki je v njegovih
delih morala gledati svojo resnično ne-
lepo podobo. .
. Da, skoraj tristo let je preteklo, od-
kar je nastal »Namišljeni bolnik«. Vseh
teh tristo let to delo ni izginilo s spo-
redov svetovnih gledališč. In izginilo
ne bo tako dolgo, dokler bo stal svet
in dokler bodo živela gledališča in gle-
dališka umetnost. Ne pripirajmo oči!
Poglgjmo pogumno v to ogledalo: mor-
da bomo v osebah, ki jih bomo videli,
spoznali same sebe ali vsaj ljudi, ki so
nam v čem podobni. In ko bomo to
spoznali, se bcmo nemara zamislili.
Med smehom nam bo Moliere povedal
resnico v obraz. Tudi v našem času!
Ta resnica bo morda vse prej kot pri-
jetna. Nad njo se bomo morali zami-
sliti. Ce se bo to zgodilo, je uprizori-
tev »Namišljenega bolnika« v celjskem
gledališču dosegla svoj namen.
Uprizoritev je režijsko pripravil star
celjski . znanec, režiser SNG Maribor
Fran Žižek. Scensko in kostumsko jo
je opremil Vladimir R i j a v e c , ki ga
celjsko občinstvo tudi dobro pozna.
Naslovno vlogo igra Janez S k o f , v
ostalih vlogah nastopajo vsi člani po-
klicnega ansambla, na pomoč pa so jim
priskočili tudi nekateri celjski nepo-
klicni igralci.
»Namišljeni bolnik« bo zadnja pre-
miera v starem celjskem gledališču \^
Stanetovi ulici. Prihodnja premiera bo
že v novi hiši na Šlandrovem trgu. Za-
radi selitve in priprav za otvoritev, bo
presledek do prihodnje premiere ne-
kolikp daljši kot po navadi. Otvoritvena
predstava bo namreč prve dni maja.
Ob tej priložnosti se obračamo na celj-
sko javnost z dvema prošnjama: Po-
silite nam kritične pripombe o našem
delu in predloge za repertoarni načrt v
prihodnji sezoni! Kdor ima kakršno ko-
li možnost, da v inozemstvu nabavi mo-
derna dramska dela, ga prosimo, da
nam jih posodi.
Za otvoritveno predstavo bo izšel
cel.iski gledališki almanah, ki bo zgo-
dovinski dokument o povezanosti celj-
skih in okoliških delovnih kolektivov
s svojim gledališčem. Zato vabimo de-
lovne kolektive vseh — prav vseh —
celjskih in okoliških tovarn, podjetij in
ustanov, da pošljejo za almanah svoje
pozdrave. Podrobne pogoje izveste na^
telefon 26—60 ali osebno v upravi gle-
dališča v novi hiši na Šlandrovem tr-
gu. Zadnji rok za oddajo rokopisov za
te pozdrave je 31. marec 1953!
Razpored abonmajskih predstav »Na-
mišljenega bolnika« je običajen. Delov-
ne kolektive, ki imajo abonmaje za so-
botne predstave, posebej opozarjamo,
da imajo predstavo v soboto 28. marca
ob 20. uri zvečer. Prva predstava izven
abonmaja bo v nedeljo, dne 29. marca
ob pol štirih popKDldne. Na to predstavo
opozarjamo odbore Svobod, KUD, vod-
stva šol, učiteljstvo in vse prebivalstvo
iz okolice kot tudi vse Celjane, ki ne
morejo obiskati večernih predstav.
Vstopnice za vse predstave (tudi pri
abonmajskih je nekaj mest v prosti
prodaji) so na razpolago od ponedeljka
21. marca dalje. Rezervirate si jih
lahko pismeno, ustmeno ali telefonično-
na številko 26—60!
L. F.
Plastični spomeniki v Celju
v pričujočem opisu želimo sprego-
voriti le o sodobnih spomenikih, pla-
stični spomeniki starega Celja pa bi
kdaj kasneje prišli na vrsto.
Uvodoma je treba naglasiti: Celje je
sorazmerno revno v pogledu kiparske-
ga okrasja izpod rok sodobnih kiparjev.
Celo mnogo večji Maribor ni v pogledu
javne plastike na boljšem. Le Ljubljana,
naša prestolnica se ponaša z nekaterimi
spomeniki (Prešernov, Trubarjev in dr.,
iz predvojnih časov, po osvoboditvi pa
je opažati tamkaj veliko kiparsko de-
javnost tematike NOB.
V Celju rešujejo poštarji čast mesta
z Napotnikovo »Glavo talca«. Plastika
stoji pred pročeljem poštnega poslopja.
Želeti pa bi bilo (iniciativo naj da Olep-
ševalno društvo), da, dobi ta intimna
umetnina primerno ozadje v zelenilu,
ki bo plastiko izolirala od fasade brez
estetskih vrednot. Naše novo gledali-
ško poslopje je pridobilo z umetnino VI.
Stovička gledališki timpanon, v katere-
ga je kipar vkomponiral dve igralski
maski ogromnih dimenzij, ki se nagi-
bata k strogo centrarini liri. Kiparsko
zamisel obroblja lipovo in lavorjevo
listje. Nedvomno je za Celje Stovičkova
plastika nekaj povsem novega. Za gle-
dališko zgradbo pomeni »posetnico«, ka-
tero bo znal brati sleherni pasant. Ce
je komu v spodtiko velika plastičnost
in nadnaravna dimenzija tega gleda-
liškega emblema v sorazmerno majh-
nem trikotniku arhitekturnega zaključ-
ka, je treba opozoriti, da je kipar imel
na umu »težo« srednjeveškega okrogle-
ga stolpa, ki s svojo masivnostjo nad-
viaduje gledališko fasado. Je nekak
protiutež kamniti gmoti srednjeveškega
stolpa. Vmesni členi, ki bi naj povezo-
vali okrogli gledališki stolp in vhodno
arhitekturo gledališča s Stovičkovo de-
korativno plastiko, bi naj bila poprsja
naših celjskih komponistov. Pisec si
predstavlja sorodno rešitev kot je ki-
par zamislil pred Glasbeno akademijo
v Ljubljani — kjer stoje herme slo-
venskih skladateljev. Pirnatov kip —
poprsje Ivana Cankarja, ki ga celjsko
gledališče ima še iz predvojne dobe
(mavčni odlitek) pa'bi se morda kdaj
odlil v bronu. Nemara bi kazalo Can-
karjevo bronasto poprsje, postaviti na
to stran novega gledališkega poslopja,
ki meji na Gledališko ulico. Seveda pa
bi moral biti prostor pred to fasado
primerno in dostojno urejen.
Na Šlandrovem trgu, v bližini celj-
skega gledališča je že za bližnjo bo-
dočnost, vsekakor še letos namenjen
sarkofag kot nagrobnik herojema, ki
počivata po prekopu v parku nasproti
gledališča. Sarkofag odtehtanih dimen-
zij žlahtnega materiala in oblik, v skla-
du z velikostjo trga mora biti kiparsko
prvovrstno delo. Nagrobnik naj bo ma-
nifestacija slovenske kiparske umet-
nosti 1 za mesto j::elje. Njegova idejna
vrednost bodi v večen opomin Celjanom
in slehernemu, ki se bo spoštljivo bli-
žal temu spomeniku.
Trubarjev gaj — za Maksimilijanovo
cerkvico ob cesti, ki vodi v Gaberje in
proti Mariboru, je določen za Trubar-
jevo poprsje. Spomenik je izdelal ki-
parski mojster B. Kalin,, podstavek pa
je zamislil arhitekt Glanz. Bronasto po-
prsje je odlito in deponirano v muzej-
ski zgradbi. Zdaj čakamo le še, da ka-
mnoseki izdelajo podstavek. Nato bo
zabetoniran temelj za postament in Ce-
ljani bodo v kratkem že prisostvovali
odkritju tega spomenika, v spomin na
400-letnico slovenske knjige. Ne bomo
se prenaglili, če izdamo čitateljem: spo-
menik je umetniško uspelo delo.
Najmarkantnejši plastični spomenik v
Celju (tudi po velikosti) bo vsekakor
spomenik NOB, ki je mišljen za Trg
svobode (pred bivšim Narodnim do-
mom). Za ta spomenik se je svoječasno
vršil idejni natečaj, ki ni dal povsem
ustrezajočih predlogov. Odsek za spo-
menik NOB pri Zvezi borcev za mesto
Celje živo posluje in se trudi pridobiti
Celju tak spomenik, ki bo tudi za vso
Slovenijo umetniško dejanje. Zorenje
idej in načrtov, izbira kiparja in arhi-
tekta, vskladnja tolikih problemov ter-
ja nujno svoj čas. Vsekakor pa člane
Zveze borcev in vse prebivalce Celja tn
zaledja opozarjamo, da zamisel ne bo
ostala na papirju, ker bodo letos pri-
stopili k realizaciji spomenika.
Olepševalno društvo namerava pri-
dobiti za Celje odlitek Kalinovega
»Splavarja«. Ce bo vrh vsega še po-
stavilo kak vodnjak v mestu, smo ne-
mara prepričali čitatelja, da deluje
mnogo sil za plastični okras in kulturno
obogatitev našega mesta. Ko bo izčrpan
program je misliti na daljnje naloge:
spomenik pesniku Aškercu (Maribo^ bo
letos pred muzejem postavil Jurčičev
spomenik). Aškercu se more Celje od-
dolžiti, saj je v mnogih umetninah po-
vezan s Celjem najbolj od vseh slo-
venskih poetov. Naši celjski mladini pa
bi svetovali, da iz njenih vrst izide po-
buda za Kajuhov spomenik (poprsje).
Njegov spomenik bi naj stal pred po-
slopjem I. gimnazije. Kaj pa naši šport-
niki? V bodočem območju plavalnega
bazena bi želeli videti kip atleta ali
atletinje. Kako mogočna manifestacija
je tu možna! Zdrav antični duh, ki je
v Celju povsem zamrl, bi prav naš«
športna mladina nemara oživela s ta-
kim dejanjem, ko že deluje na vsdi
področjih športa z velikimi uspehi.
Končno ne moremo prezreti: plastič-
ni okras ni le kulturna legitimacija
mesta Celja, izrednega pomena so te
vrste spomeniki za turistično področje.
Razgledan'turist, domačin ali tujec si
ustvarja prvenstveno sodbo ob spreho-
dih in ogledih mesta. Brž, ko ga po-
sameznosti pritegnejo, ne more svoje
vtise povsem brezbrižno pozabljati. Tu-
di plastični spomeniki nekega mest«
govore o kulturni zrelosti naroda, pe-
lež mesta Celja za razvoj slovenske ki-
parske umetnosti mora biti prepričljiv.
Slovenska skulptura je do predkratkim
bila v močnem zaostanku v primerjavi
z našim slikarstvom. Eden poglavitnih
vzrokov — preskromna javna naročil«
— je dušil njeno kvantiteto a tudi kva-
litetno zmogljivost. A. S.
Koncert iamhurašev DKD „Tine Rozanc'* iz
Lfubfjane in SKUD ,,F*fanc Prešeren" iz Celfa
v soboto 14. t. m. sta nastopila v Na-
rodnem domu v Celju oba orkestra na-
vedenih društev.
Pred ne preveč mnogoštevilno, pa po-
zorno publiko, sta pokazala oba orke-
stra znatne vrline ter jasno tendenco
k kvalitetnemu vzponu. Posebno velja
to za celjski orkester, čigar delo sega
šele v drugo leto. Dirigent Janko Ho-
čevar je p>ovedel 24-članski orkester z
mirnostjo in sigurnostjo preko precej-
šnjih tehničnih težav nekaterih skladb
(Požigalčeva hči) ter občutljivih izraz-
nih mest (Traviata, Faust). Labilna so
še posamezna mesta, posebno prehodi,
pojav, ki bo odpadel ob trajnem delu.
Partituri slednjih skladb, ki jih je ob-
vladal dirigent Hočevar na pamet, je
ustvaril dirigent sam. Verjetno pa bi
obe skladbi ob drugih instrumentacij-
skih pogojih izpadli zanimivejše in
tudi zvočno bogatejže.
Orkester »Tine Rožanc je nastopil v
znatno manjši zasedbi. Dodana mu je
harmonika, ki je z diskretnimi akordi
doprinesla celotni izve(^bi. Sestava pro-
grama tega orkestra, je bila enostav-'
nejša ter tehnično in izrazno manj za-
htevna. Zanimiv —^''čeprav nenavaden
— je bil nastop dveh mladih pevk, ki
sta zapeli 3 narodne pesmi. Spremlja-
va orkestra pa bi morala biti pri tem
mnogo diskretnejša.
Intonacija in sploh osnovna uglasi-
tev instrumentov obeh orkestrov nista
bili na višini.
V zadnjem delu sta nastopila oba or-
kestra skupno, ob menjavi obeh diri-
gentov. Polnejša zasedba je znatno po-_^
živila skladbe ter je občinstvo ob za-
ključku navdušeno nagradilo izvajalce.
In še nekaj! — Skrajni čas bi že bil,
da posvetimo nekaj pozornosti zunanje-
mu videzu — publike! Krasna dvorana,
izvajalci v okusnih, enotnih oblekah,
na ipnnogih koncertih solisti in solistke
v slavnostnih večernih oblekah! V ple-
menitem notranjem nastrojenju nudi-
jo svoje najboljše sicer dobri publiki
— pa vendar publiki v plaščih in ga-
lošah, pa s klobuki in morda še z dež-
niki v rokah... Mar res ne čutimo v
vsem tem neke disharmonije?
Res! Skrajni čas, da ožive celjske
garderobe pred koncertnimi dvoranami!
Noben posetnik koncertov jih ne bi
smel enostavno obiti!
Ing. D. F.
V Celju U ustanovljen Klub
kulturnih delavcev
v ponedeljek je bil v stekleni dv»-*
rani hotela »Evropa« ustanovni občni
zbor Kluba celjskih kulturnih delav-
cev. Navzočih je bilo 40 kulturnih de-
lavcev in gostov. Sprejeli so klubska
pravila, načelno sestavili program de-
la in izvolili upravni odbor kluba, ka-
teremu predseduje pisatelj Fran Rož.
O pomenu Kluba celjskih kulturnih
delavcev in o potrebi ustanovitve le-
tega, bomo napisali v prihodnji števiUd
Mi več......___
Svečanost oh 70-letnici smrti
Karla Marxa v Ttierlu
Svečanosti, ki jo je priredila ■ nemška
socialdemokratska stranka ob priliki 70-
letnice smrti Karla Marxa v Trierju,
so se udeležili poleg sekretarja sociali-
stične internacionale, razen zastopnikov
držav Sovjetskega bloka (!) zastopniki
skoraj vseh socialističnih strank za-
padne Evrope. Od jugoslovanske strani
je bil navzoč dr. Ivekovič, jugoslo-
vanski poslanik v Zahodni Nemčiji.
E. Ollenhauer, predsednik nemške
socialdemokratske stranke je zaključil
svoj pozdravni govor z besedami: »S
tem ko slavimo K. Marxa, prevzemamo
nase obveznost, poveriti vse svoje moči.
njegovemu in našemu cilju: osvoboditi
človeka zaradi človeka!«
Sekretar socialistične internacionale
Julius Braunthal je ostro nastopil proti
stalinističnemu revizionizmu rriarxizma,
ki zametuje socialno-etični smisel nau-
kov K. Marxa in ki »poizkliša z gran-
dioznim Marxovim pojmom svobode
opravdati obstoj suženjske države ua
brezobzirnega terorističnega despotizma
in ki je najdrznejšo revoluoionarn«
ideologijo, ki je bila kdaj formulirana
ponaredil v ideologijo najstrašnejše
kontrarevolucije, ki je kdaj koli prej
ogrožala duševni in socialni razvoj
človeštva!« 
Delo za Prešernovo družbo
Delo za Prešernovo družbo se je v
Celju kar lepo razmahnilo. Mestni od-
bor si ta čas prizadeva, da vzpostavi
čim boljše omrežje agilnih poverjeni-
kov. S posebno okrožnico se je obrnil
na vse sindikalne organizacije in po-
družnice v mestu, da podpro družbo
na njeni začetni poti, predvsem da iz-
berejo res prizadevnega poverjenika.
Nad polovica društev se je že odzvala
vabilu in so marljivi poverjeniki tam-
kaj že na delu. Vse ostale organizacije
in društva naj slede njihovemu vzgledu.
Poverjenike prijavljajte in za vse in-
formacije se obračajte na naslov Mi-
helič Stana, Svet za kulturo in pro-
sveto MLO Celje.
Poverjeniki naj dvignejo pri odboru
poverjeniška pooblastila in potrdila o
vplačani članarini. Redna članarina
znaša 240 din letno.
Vse interesente in poverjenike opo-
zarjamo, da bo zbiranje članov za leto
1953 predvidoma zaključeno 31. maja.
Pohitite tedaj s priglaševanjem in na- ■
hiranjem članov. Knjige bodo člani do-
bili v mesecu decembru.
Poleg rednih članov naj poverjeniki
še dalje nabirajo tudi podporne in usta-
novne člane, isfaša podjetja, društva,^
ustanove itd. naj se tudi samoiniciativ-i
no uvrščajo med podporne in ustanovne j
člane. \
Poverjeniki obdrže za kritje stroškov;
in za svoj trud pri končnem obračunu i
10% od redne in 5% od podporne čla-j
narine kakor tudi 5% od naročnine za|
Obzornik. • '
Te dni bo izšel Obzornik. Prvo šte-;
vilko bodo prejeli poverjeniki v nekaj,
izvodih. Revijo naj pokažejo interesen-;
tom in pridobivajo naročnike. Naroč-i
nina znaša letno 450 din za člane in]
500 din za nečlane. '
Celje s svojo kulturno tradicijo inj
spričo svoje kulturno-prosvetne dej a v-j
nosti se mc«:a izkazati v pravilnem-;
vrednotenju pomembnega kulturnega j
poslanstva Prešernove družbe za slo-]
vensld narod, za slovenske ljudi domaj
in v zamejstvu. •
Poverjeniki, tekmujte v nabiranju]
članov Prešernove družbe! — Celjani,,
uvrščajte se med članstvo nove knjižne^
družbe!
\)elo za Prešernovo družbo naj se raz-'
vije z vsem zanosom in z vso vnemo'
pod geslom: V vsako slovensko hišo\
knjige Prešernove družbe! i
Dr. Jos. Tominšek:
Jezični dohtar in sabljaštvo
»Pomlad mila«, sonce nad dvanajst
Ur, jug, fen, Matija je že daleč za nami,
trije »ledeni možje« nas bodo samo po-
redno razmrazili za kak danček— torej?
Kdor ni domišljen — ali domišljav? —
za »triglavski smuk« ali česa podobnega
v višini okoli 2000 m, ia osnaži, olika,
namaže, shrani smuči in drsalke ter se
pripravi za poletne in celoletne športe
— koliko jih je! — na travi v pesku,
V vodi, v zraku, v poslopjih, povsod.
Vsakdo si izberi in izbere svojega in
svoje po volji, povoljno, po sposobnosti,
Po sredstvih in možnostih.
Ni še dolgo, kar smo v Celju zopet
^nkrat videli, presojali, uživali sablja-
stvo na tekmi za prvenstvo Slovenije
^ed Ljubljano, Mariborom in Celjem.
šport ne kriči po javnosti in za njo;
je pa intimen in trdno druži svojce.
V Celju je nastopil dostojno; pomembno
Posebno zaradi prvovrstne udeležbe
okoličanov (Šentjur, Dob je, Gomilsko)
^ privlačnost torej brez kričavosti. —
Sablja je pri Slovencih popularno —
yse2nano in ljubo orožje. O našem vo-
jaku pojemo, da ima
sabljico prepasano,
puško pa nabasano.
To je narodna. Umetna pa pravi:
sabljica ojstra —
ta je moja žena ...
Kako ponosno — res z nosom kvišku —
je stopal vojak-dragonec, kranjski »Ja-
nez« ali štajerski Joža, ko mu je žven-
ketala težka sablja. To so bili časi, ko
je častnika-oficirja odlikovala dolga
svetla sablja, orožnika-žandarja čuvala
krajša, bolj zakrivljena v črnem, usnja-
tem toku. Tega zunanjega bleska v da-
našnjih časih totalitarnega, čimbolj pri-
kritega bojevanja s pritajenim strelnim
orožjem moderna strategija kajpada ne
pripušča. Sablje v vojski ni več. Je pa
v ljudstvu ohranjen spomin na njo. Še
mi pastirčki smo si na paši Lz leskovih
palic urezali in na obeh koncih pripra-
vili primerno dolge sablje in se potem
z iztegnjeno desnico borili z udarci in
s pariranjem; prepovedani so bili udar-
ci po glavi in vsak sunek-bodljaj. Naj
tu omenim, da smo se kot gimnazijci
dosti boksali, toda samo z rokama in z
udarci na roke, nikamor drugam; udar-
jalo se je (razen pri levičarjih — te smo
videli zadnjič v Celju tudi med sabljači)
z desnico, prestrezali so se udarci z
obema.
Ko je sablja pri Slovencih tako do-
mača kot orožje, bi spričo dejstva, da
je v slovenščini dokaj tujk, kdo vprašal,
da li je beseda sablja lastna slovenska.
Mari ni vzeta iz nemščine, ki ima Sabel
(v narečju Sabel), dasi kot moški spol
(der Sabel), medtem ko je v slovenščini
ženskega spola. Pleteršnikov slovar pri
besedi sablja trdi enostavno: »iz nem-
škega«. To pa ni res, in tem manj, ker
predmet sam, sablja, ni pri Nemcih do-
mača, ampak prevzeta od vzhodnih na-
rodov, kolikor toliko recimo tudi od
Slovencev; razmerje je torej obratno
nasproti Pleteršniku. Ni pa s tem re-
čeno, da je beseda izvirno ravno slo-
venska; od kod jo naravnost mi imamo,
ne vemo. Zgodovinski položaj je namreč
ta-le:
Sablje niso poznali niti stari Grki niti
Rimljani; služil jim je kratek širok meč
kot primeren za metež moža z možem.
Tudi ne Germani v srednji in zapadni
Evropi ... Šele krdela vzhodnih in azij-
skih plemen — kot vojaška četa sami
jezdeci — so se pojavila s sabljami;
z njimi so mahali dol s konj. Zato je
beseda sablja enotna oblika pri Rusih,
Poljakih, Jugoslovanih, Madžarih, se-
veda z lastnim pravopisom; madžarsko,,
n. pr. szablya, kar se bere točno sablja.
Potakem bi bila sablja prišla v srednjo
Evropo pred poldrugim tisočletjem s
Huni; tako se sklepa. Ni dognano, kaj
beseda pomeni in kje je njen prvotni
vir. Zapadni Evropejci so si besedo iz-
oblikovali po svoje.
V teku stoletij se je tudi sablja sama
preoblikovala, po značaju naroda in po
izpremembah v vojaškem orožju (vite-
štvo, strelno orožje s smodnikom). Ro-
manska plemena so uvajala čim lažje,
germanska težje sablje. Cim lažje je po-
stajalo orožje, tem bolj umeten je ix)-
stal način boja, izprva preprosto ma-
hanje, udrihanje. Prvi učbenik za sab-
ljanje je izdal 1606 Fabris v Kopen-
hagnu. Umevno pa je, da je vsakdo, ki
je poklicno nosil sabljo, se tudi vežbal
v njeni rabi. Berite Sienkieviča, tam
boste brali, kak spreten in izučen sa-
bljač je bil »mali vitez«. Vtem ko so
vzhodni, azijski narodi vihteli krive
sablje, pripravne razen za udar tudi za
rezanje (vratov i. dr.), je zapadnjakom
bolje prijala skoraj ravna sablja, pri-
pravna za sekanje in sunek.
Ker je sablja le ročno, samo ob sebi v
neučinkovito orožje, je bolj in bolj iz-
ginjala iz vojaškega standarda; zato pa
se je uvrstUa kot telesni in duševni
aktiv v telovadbo za gojitev krepke^
spretnosti in zavestnega poguma, iz-
prva dokaj primitivno, v zadnjih sto-
letjih, posebno v našem stoletju, pa se-
stavno in preudarno. Nastalo je »sablja-
nje«, kot učni predmet še v vojaških
šolah, civilno v obveznih dvobojih
(»menzurah« med nemškimi »burši« na
visokih šolah s posebnimi lahkimi sab-
ljami: »Schlager«) ter končno kot šport
v »sabljaških« klubih.
Ni tu mesto in ni prostora za zadostea
opis tega razvoja v teku stoletij, zlasti
zadnjih dveh. Zaključno le toliko povena
in ugotavljam: Sabljaštvo je s svojimi
sistematično sestavljenimi in disciplin-
sko izvedenimi sestavinami (8 drž, IC
sunkov, 9 udarcev) v napetosti vseh
mišic od prstov na nogi do temena na
glavi univerzalna telovadba in lahka
atletika (s skokom); obenem neposredna
preizkušnja poguma ter bistrosti uma
in presodka za odločen nastop; končno
neizogibna šola pravega, iskrenega, po-
štenega, plemenitega, recimo kar na-
ravnost — kavalirskega, res športnega
vedenja. Zdrava krepkost, preudarna
borbenost, športno vedenje — to kliče
in diči tudi naše ženstvo.
Pogumnih, plemenitih, bistrih borcev
je še premalo; pridite in se preizkusite.
Zaključno: Procvitaj, procvitaj sablja-
štvo brez — sabelj! * ^
Manj alkohola
pa več knjig delovnemu ljudstvu!
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK-. dne 21. marca 1953
Štev. U
Iz Celja...
Beseda o Teharski cesti
o Teharski cesti je bila izrečena v
javnosti že marsikatera pikra, a nič
manj upravičena beseda. V preteklem
tednu sta se na tej cesti pripetili dve
prometni nesreči. V prvem primeru se
je prekucnil z dokaj visoke ceste osebni
avtomobil na travnik, pri čemer so tako
ljudje kakor vozilo dobili resne po-
škodbe, v drugem primeru pa je tovorni
avto tako pritisnil ob hrib osebnega, da
ga je prilično sploščil. Obe nesreči sta
»e pripetili na istem mestu, na ovinku
▼ odseku med Zavodno in Cretom. Raz-
ne večje ali manjše nezgode in nesreče
pa na tej cesti niso niti tako redke,
čemer se pa niti ne moremo čuditi.
Morda narobe: še dobro, da nesreče niso
pogostejše in hujše.
Teharska cesta ne more biti in tudi
»i morda kaka lokalna zadevica tega
ali onega predmestja, temveč je ena
izmed zelo važnih vpadnih cest z vzho-
da, na katero je gledati morda celo
preko republiškega merila z ozirom na
tujski pi'omet v smeri Rogaška Slatina.
Ta cesta je zelo frekventna prometna
žila med Celjem kot zemljepisnim, go-
9p>odarskim in kulturnim središčem in
njegovim bližnjim in daljnim zaledjem
z obsežnim šmarsko-kozjanskim prede-
lom. Cim bolj se cesta približuje mestu,
živahnejši je na njej promet. To velja
zlasti za odsek Store—Celje, kjer so
Store s svojo industrijo na prometu
■nočno udeležene. Prav ta odsek pa opo-
zarja nase s kritičnim stanjem ceste.
Ves razvoj gre v pravcu vse večjega
zbliževanja Celja in Štor, kar je po-
polnoma naravno. Se hitrejšemu in
tesnejšemu zbliževanju pa stoji na poti
prav slabo stanje ceste in pomanjklji-
vosti v cestnem prometu.
Stvarnost pa je taka in jo je treba
resnici na ljubo podčrtati, da je stanje
ceste najslabše na mestnem področju,
to je na odseku, kjer cesta no^ ime^
»Teharska cesta«. Prva in najbolj bo-
leča točka na vsej dolžini je že v mestu
samem in jo predstavlja železniški pod-
voz. Sicer pa je cesta mnogo preozka
in zlasti brez ustreznih pločnikov in
hodnikov za pešce, ki so navezani na-
njo, ker druge poti ni. Skozi strnjena
naselja, kakor sta Zavodna in Cret je
zaradi neštetih vijug nepregledna. Cesta
je tudi brez trdne podlage. Poleg teh
za sodobni promet vsekakor zelo ne-
gativni strani pa je cesta tudi hudo za-
nemarjena, o čemer pričajo ruševine v
Zavodni in pa polzenje pa porušena
ograja na odseku med Zavodno in Cre-
tom, kjer se najčešče dogajajo nesreče.
Oskrbovanje ceste je zelo pomanjkljivo;
količina posipnega materiala je za njeno
cestišče manj kot nezadostna. Posipa-
vanje je največkrat nesmotrno in ča-
sovno neprikladno. Kupi kamenja leže
po travnikih in njivah in ni nikogar,
ki bi ga spravil nazaj na cesto. Obcestni
jarki že nekaj let sem niso bili očiščeni
_^in so pb nalivih • po sredi ceste bistri
'potočki, ki se nimajo kam odtekati.
Prav na mestnem območju stanje in
zmogljivost ceste ni v nikakem raz-
merju s prometom in tonažo vozil, ki
obratujejo po njej.
Pomen in stanje Teharske ceste je
treba ocenjevati v obsegu in s stališča,
kakršnega nakazuje priroda stvari same.
Temu ustrezno je treba problem reše-
vati in tudi brez dolgega zavlačevanja
rešiti. Cesto je treba čimprej moder-
nizirati in jo usposobiti za sodobni pro-
met ter poskrbeti za varnost prometa
in to na vsem odseku Celje—Store, to
je, treba jo je asfaltirati, mestoma tudi
razširiti, zgraditi hodnik za pešce in
oskrbeti z varnostnimi napravami, ne
nazadnje z ustrezno razsvetljavo. Pri-
četi in prednjačiti pa mora mesto na
svojem območju, kjer je potreba naj-
večja in zahteva najnujnejša.
PROSLAVA KARLA MARXA V CELJU
V okviru Ljudske univerze v Celju
je bila prirejena proslava 70-letnice
smrti K. Marxa. Delo in življenje tega
velikega moža je orisal v izčrpnem re-
feratu profesor tov. Svarc. Referent je
orisal osebni lik moža, ki mu človeštvo,
posebno proletariat toliko dolguje. V
orisih, ki jih je dovoljeval čas, je
postavil pred avditorij osnovne poteze
njegovega nauka. Dvorana je bila na-
bito polna, za to priliko skoraj pre-
majhna.
OGENJ V SREDINI MESTA
V noči od nedelje na ponedeljek so bili
•krog 2. ure alarmirani gasilci. Na dvorišču
hiše štev. 2 na Tomšičevem trgu so gorele dr-
varnice, ki jih je ogenj popolnoma uničil.
Zgorelo je tudi kurivo, ki so ga imele stran-
ke v drvarnicah. Ogenj se je pričel širiti že
■a nasprotni strani drvarnic stoječe skladiščno
poslopje. Gasilci so ogenj loknlizirali, da ni
zavzel večjega obsega. Povzročena škoda je
Itrecejšnja. Kako je nastal požar, bo dognala
|>reiskava.
VSEM GOSPODINJAM V OPOZORILO
Zgodaj zjutraj, dne 15. marca, ko sem šel
T službo, sem opazil v Razlagovi ulici 2 ;ia
balkonu dvorišča ogenj. Ko sem prišel bliže,
sem ugotovil, da gori zaboj za odlaganje .smeti,
v katerega je prejšnji večer neka stranka
odvrgla žareč pepel. K sreči smo ogenj po-
gasili, da se ni bolj razširil.
To naj bo vsem gospodinjam opomin, da
žarečega pepela ne mečejo v lesene zaboje,
če ga pa že mečejo, naj ga polijejo z vodo.
Podjetju »Snaga« pa predlagam, naj uvede plo-
čevinaste zaboje, ki so varni pred požarom.
Očividec.
OGENJ NA OSTROŽNEM
Pri posestniku Zagodetu na Ostrožnem je v
eni zadnjih noči pričela goreti hmeljska su-
šilnica. Gasilci iz Ostrožnega in Celja so po-
žar pogasili, da ni napravil večje škode. V
sušilnici je bilo nekaj zelo starega hmelja,
laje 28 let starega, ki bil uničen. Skoda
znaša okrog jO.COO din. Ogenj je nastal za-
rr-di  slabe električne  instalacije.
OČISTITI BI BILO TREBA LIPOV NASAD
Ob Zvezni cesti na Jožefovem hribu in oh
cesti proti Jožefovi cerkvi, so bile v bivši
Jugoslaviji zasajene lipe. Prišla je vojna in
za gojitev tega nasada se ni nihče več bri-
gal. Tako so se lipe divje razrasle,' imajo
pa tudi veliko polomljenih vej, kar oskrbjjo
▼saJio leto nev«stni obiralci lipovega cvetja.
Treba bi bilo drevesa obrezati in očistiti.
Zato je sedaj še čas. Lepo gojen lipov na-
sad bi bil kraju le v okras.
Iz sodne dvorane
OKRAJNO SODIŠČE
Brezovnik Frančiška je bila zaposlena v
Tovarni pohištva v Celju. Tam je mizarske-
mu pomočniku Mihaelu Kobrnetu iz neza-
klenjene omarice za obleko iz hlačnega žepa
Txela gotovine in industrijskih bonov v skup-
ni vrednosti 12.212 dinarjev. Obsojena je bila
na 4 mesece zapora. — Stopar Cecilija je v
zdravilišču Rimske Toplice vzela 5 namiznih
prtoT, vrednih 7000 din. Kazen 2 meseca za-
pora, odložili so ji kazen za dobo treh let.
— Einfalt Marija je 20. 9. 1952 na dvorišču
Kračun Ane v Gabrovljah pri Slov. Konjicah
v prepiru hudo telesno poškodovala Kračun
Ano. Obsojena je bila na 6 mesecev zapora,
pogojjio za dobo dveh let. — Zidanšek Franc
je 20. 7. 1952 v kleti Gračner Adama v Hrast-
aiku v medsebojnem prerekanju večkrat
■daril s pestjo Zelič Antona, ki je zaradi
tega dobil hudo telesno poškodbo. Zidanšek
je bil obsojen na 5 mesecev zapora, kazen
sa ma odložili za dob« treh let — HI»ee je
kradel Sušeč Ivan. Na Spodnji Hudinji je
vzel 2300 din vredne hlače Mastnak Jakobu,
Turk Valentinu pa hlače, vredne 5000 din.
Ker je bil Sušeč zaradi tatvine že pogojno
obsojen na 6 mesecev, bo sedaj sedel 9 me-
secev. — Poličnik Amalija je bila kot ma-
nipulant I. razreda zaposlena na pošti v Celju.
Ko jo bila 31. 10. 1952 v nočni službi in
opravljala posle kartista, je vzela iz nekega
inozemskega paketa ženski plašč iz balon-
ske svile v vrednosti 8000 din in žensko svi-
leno obleko, vredno iOOO din z namenom, si
oboje prilastiti. Izvršila je kot uradna oseba
poneverbo. Obsojena je bila na 4 mesece za-
pora. — Svojega starega očeta je hotela
braniti pred napadom Jožeta Kadilnika Koč-
vara Angela v Blatu pri Slovenskih Konjicah.
Kočvara; je Kadilnika z leseno kuhalnico tri-
krat udarila po levi roki in mu zlomila z
udarci levo podlakt. Kadilnik Jože je bil
njen oče, ki je z njeno materjo in otroci
vedno grobo ravnal. Obsojena je bila na 3-
meseca zapora, kazen pa so ji odložili za
dobo enega leta. — Jerič Srečko je kot ko-
mercialist Združenja gostinskih podjetij Ce-
lje mesto v juniju 1951 za Združenje kupil
10.500 kg krompirja in ga dalje prodal okr.
magazinu Goražde, od dobavitelja Hiti Sta-
neta, ki je bil dogovorno z njim izstavil
za Združenje račun s ceno 37 din za kilo-
gram, ki je bila višja od zahtevane nakup-
ne cene za 1 dinar, pa je za sebe in so-
obtoženo Peterman Matildo kot nagrado za
posredovanje pri prodaji prejel 10.500 din.
Peterman Matilda je v juniju 1951, ko je
bila uslužbena pri Združenju gostinskih pod-
jetij Čelje-mesto kot blagajničarka, povezala
soobtoženega Jerič Srečka v svrho kupčije s
Hiti Stanetom ter je vedela, da je v ceni 37
din za 1 kg prikrita nagrada, ki si jo je za
sebe in za njo izgovoril Jerič Srečko in iz-
poslovala, da je bila faktura Hitiju izplačana
z gotovino. Zaradi zlorabe uradnega položaja
sta bila oba obsojena vsak na 12.000 din. —
13 mesecev zapora je prejela Marija Pirnat,
gospodinja, stanujoča na Teharski cesti v
Celju, ker je v dveh primerih odpravila
telesni plod. — Krajnc Marjan je 24. 12. 1952
vzel iz krajevne gostilne v Laškem Rajh
Jožetu 22 novih lemežev v vrednosti 11.553 ^
din. Kazen 4 mesece zapora. — Kmetijsko
zadrugo V Vojniku je obrekoval po gostil-
nah v Vojniku čevljarski mojster Škrubej
Ignac iz Zadobrove. Obsojen je bil na dva
meseca zapora. — O^lež Jurij ni hotel pla-
čevati preživnine za svojim nedoletnim si-
nom, izven zakona rojenim Andrinek Mila-
nom. Obsojen je bil na 4 mesece zapora,
kazen pa so mu odložili za dobo enega leta.
6003 din bo plačal Martin Gajšek iz Vrb-
nega, ker je v Železarni v Štorah vzel 1312
din vredno 3,5 m dolgo vodovodno cev. —
Moško žepno uro, vredno 7000 din, je vzela
Sležič Marija Pukmajster Ani v Trnovljah.
Kazen 4 mesece zapora. — Kumare Alojzija
je vzela iz kokošnjaka kmetice Bele Marije
v Vezovju 4 kokoši, vredne 1500 din. Kazen
21 dni zapora. — Laubič Franc je 22. 10. 1952
kmetici Jakopin Frančiški v Lazah pri Dram-
ijah odnesel 10.000 din vredno konjsko opre>-
mo. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora. —
Zalokar Ivan je 15. 12. 1952 v oblačilnici Cin-
karne v Celju z odprtim žepnim nožem,
vinjen, napadel sodelavca Hajšek Leopolda
in ga lahko poškodoval. Obsojen je bil na
en_ mesec zapora. — Jelenko Ivan je 8. 9.
1952 v Stranicah s palico udaril po glavi
Podgrajšek Slavka; ter ga lahko te ledino
poškodoval. Zaradi neke pogojne še ne pre-
stane kazni, bo Jelenko skupno sedel 4 me-
sece in 5 dni.
Žurej Alojzija je -,t. 10. 19i2 v Zg. Zrečah
vzela Lniker .Mariji iz hleva ovco. vredno
okrog 3000 din. Obsojena je bila na 5 mesece
zapora. — Zarnbljeni radioaparat je skril Kn-
mer Ivan v Latkovi vasi z namenom, da bi
preprečil izvršbo. Aparat je bil zarubljen za-
radi davčnega zaostanka. Zaradi kaznivega
dejanjj* oškodovanja tujih pravic je hil Ku-
mer obsojen na 1 mesec zapora. — Runovec
Ivan je 16. 8. 195^ v Trnovljah grdo ravnal
z Zupane Jakobom. Nafprvo ga je pretepel,
nato pa vrgel v obcestni jarek. Bil je obsojen
B« 20 dni zapora. — 1 mesec in 15 dni za-
pora je prejel Hodej Rudolf iz Brezja, ker
ni hotel plačevati preživnine za svojesa iz-
ven zakona rojenega sina nedoletnega Franca.
Ilodej je bil že leta 1949 zaradi neplačevanja
preživnine obsojen na 8 mesecev poboliiev«'-
nega dela, pogojno za dobo dveh let. Sodišče
je mnenja, da bo sedaj izrečena kazen vzgoj-
il«' vplivala no obsojenca. — Kovačič Marija
iz Hraševca pri Št. Jurj« pri Celju je 25. 19.
I')?^ pretepla Zelič Alojzijo in jo lahko telesno
poškodovala. Obsojena je bila na 1 mesec za-
pcra. kazen pa se ji odloži za dobo enega
leta. Skrbiš Stane je dne 15. 12. 1952 v
l.ofah udaril z roko trikrat po glavi Frauoa
Prevorška in ga lahko telesno poškodovaj. Ka-
zen 1 mesec zapora, pogojno za dobo enega
leta. Safranko Ivan iz Prigorja pri Krapini
je \ L.iiibljani kupil opanke po 250 din, v
okoliri Ljubečtie jih je prodajal kmetom po
450 d'!i. Zaradi nedovoljenega trgo\anja je hil
obsojen  na 5C90 din. i
Postani in ostani čian
Prešernove družbe!)
STRELSKA   DRUŽINA   »IVO-LOl A   RIBAR
NE SPI ZIMSKEGA SPANJA
Poleg rednih treningov, ki se vršijo tedensko
dvakrat, ima družina »Ivo-Lola Ribar« tudi en-
krat na teden razna meddružinska tekmovanja.
V četrtek, dne 26. februarja je bilo v >et'er-
nih urah prijateljsko strelsko srečanje med
strelsko družino »ILR« in sindikalno podružnico
.Narodne Banke. V obeh moštvih so nastopale
po ena članska in ena ženska ekipa. Končni
rezultat tekmovanja je bil 7-45:661 krogov v
korist SD »ILR..
Od posameznikov sta se uveljavila pri čla-
nih Oder Jože z 120 krogli, pri članicah pa
mlada talentirana strelka  Birsa Neli.
V soboto, dne 7. marca je bilo meddružinsko
tekmovanje med družinama »Ivo-Lola Ribar«
in SI) »Tempo«.
IZ KOZJEGA
V nedeljo je bil v Kozjem občni zbor
društva Ljudske tehnike. Udeležba je
bila polnoštevilna, saj so prišli tudi
tisti, ki so bili vključeni v drugih dru-
štvih. Ustanovili so foto krožek, radio
amaterski krožek itd. Tako so v tem
oddaljenem partizanskem kraju vzbu-
dili zanimanje za tehniko. Zbora se je
udeležil tudi sekretar okrajnega odbora
tov. Peperko Rudi, ki je obljubil dru-
štvu nuditi tudi pomoč.
*
Za 8. marec je mladina gimnazije in
osnovne šole priredila materam in že-
nam lepo uspelo akademijo. Z zbornim
petjem, prizcrčki — enodejankami, de-
klamacijo so razveselili matere in žene.
Akademija je trajala skoraj dve uri.
Iro razdelitvi dobička so med drugim
krošnje sadnega drevja. Skoraj vsi brez
izjeme škropijo sadno drevje ter uni-
čujejo mrčes. Pri tem koristnem delu
jim vneto pomaga kmetijska zadruga.
V. B.
Z GOMILSKEGA
Zene so priredile proslavo 8. marca.
Poleg deklamacij učencev osnovne šole
so sodelovali tudi oddelki telovadnega
društva »Partizan« s prostimi vajami.
Med programom so pionirji prinesli ma-
teram šopke prvih pomladanskih cvet-
lic. Žene so 0'bdarovale sirote in pogo-
stile nastopajoče pionirje. Največ darov
so zbrale žene Gomilskega in St. Ma-
tevža.
*
Na rednem letnem občnem zboru KZ :
je bilo mnogo govora o slabem poslo-
vanju, kar dokazuje, da upravni in
nadzorni odbor nista bila dovolj budna.
Mnogi so izrazili mnenje, da bi bilo
treba izmenjati vse uslužbence, da v
prihodnjem letu spet ne bi bila takšna
zaključna bilanca kot letos.
Iniciativni odbor za pomoč poplav-
Ijencem v Nizozemski je tudi pridno
zbiral prispevke. Najbolj so se izkazali
kmetje iz Grajske vasi, ki so prispevali
nad 10.000 din. Slabše so se odrezali na
Gomilskem, Zaklu in Trnavi.
*
Igralska družina TVD »Partizan« je
zaključila predstave Žižkove »Miklove
Zale«. Poleg predstav doma so še na-
stopili v Braslovčah, Celju, Štorah in
Rečici ob Savinji. Ob priliki gostovanja
v Štorah so si ogledali tudi železarno.
IZ VRANSKEGA
V nedeljo je bil na Vranskem občni
zbor Kmetijske zadruge Vransko. Da
je ta zadruga dobro gospodarila doka-
zuje dobiček, ki so ga lani imeli 7 mi-
lijonov. Poleg tega so si lani nakupili
stroje kot traktorja Steyr in Unimog,
prikolico, kinoprojektor in sadno škro-
pilnico.
Pa razdelitvi dobička so med drugim
dali 600.000 din za elektrifikacijo oko-
lice Vranskega in manjšo vsoto rev-
nejšim dijakom. To je vsekakor hvale-
vreden ukrep.
K. J.
DROBIŽ IZ PILŠTANJA
Kmietijska zadruga Lesično je hvale-
vredno namenila skoraj ves dobiček za
dvig kmetijstva in zadružnega premo-
ženja. Občinskemu socialnemu skrbstvu
je darovala za leto 1953 primeren zne-
sek za podporo revnim in onemoglim
ljudem. Ljudski knjižnici na Pilštanju
so zadružniki poklonili 10.000 dinarjev.
Knjižnica je bila med okupacijo popol-
noma uničena in se sedaj obnavlja.
Zadružnikom gre za njihovo razumeva-
nje in naklonjenpst vse priznanje.
Deleži so bili že v jeseni zvišani na
1000 din, vendar ga je do občnega zbora
v celoti plačal le mali kmet Avgust
Kladošek iz Osojnika, ki je s tem iz-
pričal svojo zadružno zavest v posmeh
tistim, ki se izgovarjajo, da nimajo
denarja ali pa se boje povečanega jam-
stva.
Za Savinjski vestnik je pridobil tor.
Jože Kocman, poslovodja Kmetijske za-
druge Lesično, v enem tednu 27 novih
naročnikov. Naj bi njegovemu vzgledu'
sledili še drugod, pa bomo imeli na
Kozjanskem prav lepo število naročni-
kov našega lista.
Sadno drevje morajo lastniki poškro-
piti do 31. marca 1953. Kdor ne more
plačati škropiva sedaj, ga lahko plača
v jeseni, ko bo prodal sadje, so rekli
občinski odborniki na zadnji seji s pri-
stavkom, da mora biti do škropljenja
drevje tudi očiščeno.
1
*
Sobi v občinski hiši na Pilštanju sta
dograjeni in sta se v sobi naselili uči-
teljici. Tako je en člen, čeprav majhen,
i. v verigi triletnega gospodarskega plana
izvršen.
... in zaledja
TROJE LJUDI JE ŽIVLJENJSKO
ODVISNIH OD NEREŠENEGA AKTA
Dobili smo dopis tov. Zilnik Mihe iz
Brega pri Polzeli, ki se obrača na nas,
naj mu pomoremo pri njegovem ne-
vzdržnem življenjskem stanju:
Pisec je bil na železnici v službi 9 let
in 11 mesecev. Potem je zbolel na že-
lodcu ter ga je komisija spoznala za
delo popolnoma nesposobnega. Do ju-
nija je dobival stalno 1455 din pokoj-
nine. Takrat pa ga je komisija v Celju
spoznala za sposobnega za lahko delo,
čeprav se je osebno čutil bolnega. Ker
pa ni imel nobene strokovne izobrazbe,
je šel spet na progo, kjer je svojčas
delal. Toda tam ga je železniška komi-
sija poslala domov, češ, naj počaka, da
bo rešeno njegovo vprašanje in da mu
bodo našli lažjo zaposlitev. Tudi po-
sredovalnica za delo mu ni našla no-
bene službe. Pri tem pa je ponovno
resneje zbolel. Na bolniški list posre-
dovalnice je prišel na zdravljenje v
celjsko bolnico. Po odhodu iz bolnice
je bil na delavski komisiji potrjen za
75% delovnega invalida za dobo dveh
let. Dobil pa ni nobene odločbe ali po-,
trdila. Tako od septembra lanskega leta'
do danes ni dobil nobenega denarja.
Zavod za socialno zavarovanje mu je
oktobra lani poslal še 2220 din in 204
denarne bone, pozneje pa ničesar več.
Ima ženo in 2 in pol leta starega
otroka. V kakšnem pomanjkanju živijo,
ni treba posebej pripovedovati. Toda
kamorkoli ga jok otroka, ki joče po hra-
ni, poganja, da bi izposloval hitreje po-
moč in pripadajočo mu podporo, mu
povsod pravijo: Počakajte! — Mar se
na takih mestih res ne morejo vživeti
v to, da je lačnemu težko čakati, še
manj pa otroku, za katerega od ju-
nija meseca lani ni dobil nobenih do-
klad.
Ko nas prizadeti prosi za pomoč, smo
prepričani, da bo tele vrstice prebral
kdo od tistih, ki so sedaj opiraje se na
suhe paragrafe šli mimo tega primera,
le dobil trohico poskočnosti in zadevo,
zaradi nujnega primera hitreje uredil.
»BUGUNKA« V BLAGOVNI
Preteklo nedeljo je mladina iz Bla-
govne uprizorila Deteljevo »Begunko«.
Čeprav so razen tov. Merslaviča igrali
sarni mladi ljudje, nekateri so bili celo
prvič na odru, je igra dobro uspela.
Režirala je tov. Vrečkova, zasluge pa
ima tudi tovarišica učiteljica Stanka
Mastnakova.
TEČAJNICE V  ŠEMPETRU SO
DAROVALE VES DOBIČEK OD
PRIREDITVE ZA POPLAVLJENCE
Tečajnice zdravstveno-prosvetnega
tečaja RK v Šempetru v Savinjski do-
lini so priredile 1. marca družabni ve-
čer s kulturno prireditvijo. Cisti do-
biček (9693 din) so oddale OO RK, ki
bo ta denar odvedel na bančni račun
za poplavljence v Nizozemski.
IZ IRAŠKEGA
/
V Laškem so končno le začeli z zu-
nanjo ureditvijo stavbe MLO, imeno-
vane »graščina«. V njej so uradni pro-
stori MLO, Narodne banke in Ljudske
milice. Stavba je nujno potrebna po-
pravila, saj se nahaja v sredini mesta
in so se tujci, ki prihajajo v Laško
posebno v poletnih mesecih, upravičeno
zgražali nad njeno zunanjostjo. Sicer
pa je stavba zgodovinske vrednosti in
je zaščitena od Zavoda za zaščito kul-
turnih spomnikov.  .
Delo bodo opravili temeljito z zuna-
nje in dvoriščne strani, kar bo stalo
okoli 3 milijone dinarjev. S to preure-,
ditvijo bo Laško vsaj v tem delu do-
bilo nekoliko drugačno lice. Kljub temu
pa bi potrebovali samo za površno ure-
ditev mesta, ki je v zadnji vojni zaradi
bombardiranja močno trpelo, še lepe
milijone. Vsekakor čakajo Mestni od-
bor tudi na tem področjli težke naloge.
k.
*
V soboto, dne 14. marca zvečer je bil
v Laškem I. trgovski ples po zamisli
sindikalne podružnice trgovskih name-
ščencev.
Prireditev je bila v spodnjih prosto-
rih zdravilišča. Lahko rečemo, da so
bili prostori najbolj posrečeno izbrani,
dekoracija, godba in postrežba odlična
in gre prireditelju vse priznanje. Ce
omenimo še humani značaj prireditve
— saj je čisti dobiček namenjen laškim
revežem — potem lahko v imenu ude-
ležencev upravičeno rečemo: takih pri-
reditev si Laščani še želimo in bi naj
prišle v tradicijo.
k.
Dne 8. marca je bil v Laškem občni
zbor Združenja rezervnih oficirjev, ka-
terega so se udeležili skoraj vsi člani
združenja.
Predsednik Cede Alojz je opisal delo
združenja in ugotovil, da je organiza-
cija držala dobre stike s celjsko garni-
zijo. Predavanja in vaje so bile
redno, predavatelji so bili rezervni ofi-
cirji sami ali pa aktivni oficirji. C-lani
združenja so v razpravi sprejeli vrsto
sklepov, s katerimi se bodo v bodočem
delu uvrstili med najboljše organizacije
združenja v okraju. Pri izvolitvi odbora
so z malimi izjemami potrdili znova ves
stari odbor.
*
Proslava Dneva žena, ki jo je orga-
nizirala AFZ, je dobro uspela. Akade-
mija, ki je bila v obnovljeni dvorani
gostinskega podjetja v La«kem je bila
dobro obiskana. Svečani referat je ime-
la tov. Špan Mara, nato pa je ženski
pevski zbor društva »Svoboda« izvedel
samostojen koncert, v katerem so pre-
vladovale Bučarjeve pesmi. Navdušeno
ploskanje je bilo priznanje za njih po-
žrtvovalno delo na prosvetnem polju.
K. T.
KAJ JE KRAJŠE — 80 km ali 11 km?
Iz Laškega smo od tov. Gombačeve
dobili pismo, v katerem nam sporoča
kako je Mestna stanovanjska komisija
dodelila neko stanovanje. Pravi, da se
njen mož vozi iz Maribora v Laško,
kjer izvršuje svojo obrt. Cez teden spi
v delavnici in šele ob sobotah se lahko
pošteno odpočije, ko pride spet k dru-
žini v Maribor. Kakšno je družinsko
življenje Gombačevih ni treba posebej
povdarjati. Gombačevi so računali na
stanovanje v Laškem, katerega lastnik
je bil sporazumen, da se vselijo. Toda
kaj je stanovanjska komisija storila.
Stanovanje je ne glede na pristanek
hišnega lastnika in na upoštevanje več-
je potrebe Gombačevih dodelila neke-
mu, ki se je vozil le iz Celja v Laško,
kjer službuje.
Razmislimo logično in ncDristransko.
Komu je v tem slučaju bolj potrebno
stanovanje? ^Tu je vsako tehtanje' od-
več. Državljan je eden kot drugi, če-
ravno je eden privatnik, ki pa tudi ni
»nekoristen«. Mnenja smo, da tu za
pravično rešitev ne bi bilo treba »Sa-
lamonske pameti«, da bi mogli spoznati
kaj je dalje 80 ali 11 km.
šE VEDNO TAKE ODPOVEDNE ODLOČBE
»Predmet« Slimšek Stanko
, splošno slikartsvo
___               , ] Laško
Odpoved iz službe
Odpuščam zaradi pomanjkanja dela Mihe-
lak Vili, in sicer od 1. 2. — 1. 3. 1953
Za pleskarske stroke
pri Slimšek Stanku, slikar in pleskar Laško,
Laško, 7. 2. 1953
Slimšek Stanko '
splošno  slikarstvo
Laško
Če pri nas ne bi imeli nobenih časopisov
in nobenih Uradnih listov in če bi živeli v
neki, ne vem kako isaostali državi, bi mogoče
taka odpoved še bila sprejemljiva in opravič-
ljiva. Danes pa, po tolikih letih pojasnje-
vanja in po tolikih izdanih predpisih, prav
gotovo nihče več ne more najti izgovora, zi
neupošte_vanje obstoječih predpisov glede časa
odpovedi, utemeljitve takega ukrepa in upo-
števanja oblike odpovedne odločbe, ki bi
morala biti že vsakemu znana.
Če je tov. Slimšek v tem pogledu storil
napako, ne bo ostala brez posledic zaradi
tega, da bo vsaj v bodoče postopal tako, ka-
kor je predvideno in kakor to naši predpisi
zahetvajo.
KAJ JE Z VODOVODOM
V RIMSKIH TOPLICAH
Že večkrat je bilo govora o tem, da
je potrebno železniško postajo in Okr.
gostinsko podjetje v Rimskih Toplicah
»Nova pošta« oskrbeti z dobro pitno vo-
do. Vodo, ki jo sedaj uporablja železni-
ška postaja in restavracija »Nova po-
šta« ni pitna, pač pa pride v poštev
samo za kuho. Mnenja ^em, da bi bilo
potrebno vzeti za zgled upravnika Okr.
ekonomije v Rimskih Toplicah tov.
Sevčnikarja, ki bo v kratkem končal
z vsemi deli za izpeljavo vodovoda na
ekonomijo.
Občinskemu LO Rimske Toplice, Okr.
gostinskemu podjetju in železniški po-
staji bi predlagal, da stopi v stik s
tov. Sevčnikarjem in se sporazume z
njim glede oddajanja vode za omenjeni
kraj z istega rezervoarja, ki bo napajal
ekonomijo. Seveda je potrebno, da se
tudi glede finančnega prispevka t)ogo-
vorijo. Ta pa po vsej verjetnosti ne bi
bil tako velik, če bi se vodovodna na-
peljava postavljala z združenimi silami
.   .       ...


»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. marca 1953
Stran 5
Po šoštanjskem okraju
Rudnik Velenje
za obnovo turizma v Logarski dolini
Eden največjih delovnih kolektivov v
porečju Savinje, rudarski kolektiv v
zelenju, je sirom po Sloveniji znan po
svoji podjetnosti in iniciativnosti. Kaj
^ge si je naložil za prihodnja leta, je
razvidno iz posebne števUke lokalnega
lista, ki ga izdajajo, omenjam le novo
šolsko poslopje in moderen stadion, ki
ga grade ob jezercu, ki je nastalo v
ygreznini pod Skalami. Poleg tega je
daroval rudnik PD Celju stavbni les,
cenjen na 2,5 milijona dinarjev ter zni-
žal to vsoto na 400.000 din. Stavbni les
je PD Celje že lani zvozilo v Logarsko
dolino, kjer ga bo uporabilo za gradnjo
vveekend-postojank, gostinsko vezanih
jia Planinski dom v Logarski dolini,
podpora rudarskega kolektiva je v ve-
liki meri pripomogla k temu, da bo dom
začel obratovati s 1. majem, saj so iz
tega lesa vsa tla v 18 sobah, kar pred-
stavlja že lepo površino in precejšnjo
vrednost.
NOV DELAVSKI SVET RUDNIKA
VELENJE BO IMEL 55 ČLANOV
V četrtek je imel lO sindikalne po-
družnice drugo redno sejo. Razpravljali
so o novem tarifnem pravilniku. Skle-
nili so podvzeti vse korake, da bi vdo-
ve ponesrečenih rudarjev dobivale po-
kojnino neglede na njihovo starost.
Sklenili so tudi, da bodo volitve v de-
lavski svet 28. marca. Sestavili so kan-
didatno listo 70 kandidatov, od katerih
bo izvoljenih 55.
UVEDE NAJ SE JUTRANJI VLAK
IZ CELJA DO VELENJA
Iz naših velikih središč Ljubljane iii Mari-
bora odhajajo <v vse smeri jutranji vlaki že
zgodaj zjutraj. Z njimi se lahko vozijo de-
lavci in uslužbenci, ki delajo izven svojega
kraja službovanja. Tako lahko pridejo pravo-
časno v službo. Z jutranjimi vlaki prevažajo
tudi pošto, ki pride v vse kraje že v jutra-
njih urah, kur je predvsem važno za dnevno
časopisje, da pride pravočasno v roke naslov-
nika.
Tega ni na savinjski progi. Prvi vlak v smeri
Šoštanja in Dravograda odhaja iz Celja šele
ob r.^O uri. S tem vlakom se vozi precej usluž-
bencev, ki so v službi v teh krajih, največ v
Velenju in Šoštanju, ki je sedež okraja.
' Nujno potrebno bi bilo, da bi vozil jutranji
vlak iz Celja vsaj do Velenja, in sicer naj bi
odhajal iz Celja tako, da bi bil v Velenju vsaj
nekaj pred sedmo uro. Uvedba tega vlaka
se bi vsekakor izplačala, saj ima ta proga
močno zaledje. Važna je predvsem v turistič-
nem pogledu. Turist, ki hoče v Zg. Savinjsko
dolino, pride od sedanjega vlaka v Solčavo šele
ob 12. uri, kar je precej pozno. D. J.
ZAKAJ V LJUBLJANI NE PRIZNAJO
NEDELJSKIH VOZOVNIC ZA
PESJE PRI VELENJU
Tako izrazit delavski kraj, kot je
Pes je pri Velenju, še vedno nima pra-
vice, kot ostali delavski kraji, ki jim
omogoča polovično vožnjo ob nedeljah.
Delavci, ki želijo na izlete, morajo 20
minut v Velenje ali pa pol ure v Šo-
štanj, ker šele tam lahko tak popust
koristijo.
DIJAKI GIMNAZIJ OKRAJA ŠOŠTANJ SO
SE V  SMUČANJU  POMERILI  NA
MOZIRSKI  PLANINI
Svet za prosveto in kulturo — odsek za
lizkulturo — je organiziral preteklo nedeljo
na Mozirsko planini smučarsko tekmovanje
za najboljše smučarje, dijake nižjih gim-
uaiVj okraja  Šoštanj.
Ker je vršilo tekmovanje v treh disci-
plinah in sicer v teku, veleslalomu in sko-
kih, je poslala vsaka gimnazija po 9 di-
jakov, za vsako disciplino po 3 in pa po
tri dijakinje, ki so tekmovale samo v teku.
Tekme so bile izvedene v najlepšem redu,
zato so tudi ^ rezultati temu primerni. Teh-
nično vodstvo je bilo v rokah agilnega fiz-
kulturnika, tovariša Kojca, predmetnega
učitelja iz Mozirja. Za dosežene uspehe gre
T prvi vrsti zasluga tovarišem učiteljem te-
lesne vzgoje, ki so storili vse, da so dijake
za to tekmovanje temeljito pripravili.
V veleslalomu so med 14 tekmovalci za-
sedli prva tri mesta: Germel Daniel (Mo-
Mrje) 49,2,, Peičnik Rafko (Mozirje) 51,2,
Kotnik Ivan (Velenje) 58,2. (800 m in 20
vrat.)
Tek na 3 km (17 tekmovalcev): Kolenc
Ivan (Gornji grad) 12:11, Deleja Mitja (Mo-
zirje)  12:13, Šinkar Marjan (Mozirje)  12:28.
Deklice: Sedovnik Ida (Mozirje) 12:43,
Škrjanc Jelka (Mozirje) 13:46, Rakun Ma-
rija (Šmartno ob Paki) 17,51.
Smučarski skoki na 20 metrkski skakalnici:
17 tekmovalcev: Fevžer Franc (Šmartno ob
Paki) 209,2 (16, 18), Dobnik Anton (Mo-
zirje) 181,9 (13,5 16), Deleja Mitja (Mozirje)
181 (13,5 in 15) metrov.
Kot ekipa so zmagali dijaki nižje gimna-
ziji^ Mozirje. Na naslednja mel^ta s« se
zvrstili Gornji grad, Šmartno ob Paki, Šo-
štanj,  Ljubno  in  Velenje,
Pohvaliti moramo Svet za prosveto in kul-
turo v Šoštanju, ki kaže posebno zadnje
čase veliko zanimanje za vse panoge udej-
stvovanja naše mladine in ta udejstvovanja
tudi materialno podpira. Ker spada k splošni
izobrazbi tudi telesna kultura, zato taka
prizadevanja toplo pozdravljamo. Zdrav in
močan rod, močna in trdna domovina!
MLADINSKA AKADEMIJA OB
DNEVU ŽENA V REČICI OB SAVINJI
Za ^ marec sta mladinski aktiv Re-
čica ob Savinji in mladinski aktiv Sp.
Rečica—Prihova, priredila akademijo
v čast ženam. Mladinci in mladinke iz
Rečice so izvedli zelo uspele telovadne
točke. Najbolj so se izkazali Felicijan
Dana, Stiglic Zdravko in Kunst Jože.
Nič pa niso bili navzoči gledalci za-
dovoljni z nastopom mladincev iz Sp.
Rečice—Prihove, ki so nastopili z
neokusno burko. Rečičani želijo, da bi
se s takšnimi burkami nikoli več ne
srečali.
R. A.
»ROKOVNJACI« v MOZIRJU
Gledališka skupina mozirskega SKUD
je naštudirala »Rokovnjače«, ki so bili
že trikrat uprizorjeni. Vse tri predstave
so bile dobro obiskane. Glede pred-
stav samih je treba reči, da so popol-
noma uspele. Vloge so bile dobro po-
razdeljene in dobro izvedene. Skupinski
prizori so bili razgibani, pevske točke
vpete. Publika je igralce večkrat na-
gradila z burnim ploskanjem. Pri iz-
vedbi so sodelovali nekateri mladinci.
Režijo je imel tov. Štajner. Gledališka
družina je s tem nastopom dokazala, da
je njen obstoj koristen in življenjski.
F. V.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
GOSTOVANJE  ŠOŠTANJSKE »SVOBODEc.
Preteklo nedeljo popoldne so pri nas go-
stovali člani igralske družine »Svobode« lz
Šoštanja. Uprizorili so veseloigro »Okence«.
Z izvedbo so bili i^slušalci prav zadovoljni.
Reči moramo, da jih želimo videti še večkrat
v svoji sredi. Želimo pa tudi, da bi bila v
prihodnje vabila pravočasno nabita. Ljudi
bi bilo lahko še mnogo več, žal pa mnogi
niso vedeli, da se igra vrši. Prihodnjič pa
nam naj Šoštanjčani pokažejo na odru dobre-
ga vojaka Švejka, katerega bodo v najkraj-
šem času uprizorili v Šoštanju. Takrat pa na
svidenje!
ZANIMIVO PREDAVANJE
Ljudska univerza priredi prihodnjo nedeljo
zanimivo predavanje o atomski energiji. Ker
je predavanje aktualno, zato upamo, da bo
tudi udeležba temu primerna. Predavanje bo
22. III. ob pol 9, uri v prostorih stare šole.
TO PA NI V OKRAS VASI
2e jeseni so posekali pred zadrugo lipe,
zato bi bil že čas, da odstranijo hlode tja,
kamor spadajo. Posebno pa moramo grajati
to, da so tam še veliki kupi zemlje, ki ovi-
rajo promet, in pa odprt jarek, ki se v času
deževja spremeni v pravcato mlakužo. Cestno
upravo prosimo, da naj to vendar enkrat že
uredi. V Šmartno prihaja mnogo tujcev in
kaj si ti mislijo, ko vidijo sredi vasi tako
navlako. To pač ne pospešuje boljšega in
kulturnejšega izgleda vasi.
IZ VOJNIKA
8. marca je bilo v Vojniku zelo pestro. Po-
leg nastopa otroškega vrtca in žena so upri-
zorili mladinci nižje gimnazije nekaj pri-
zorov iz Finžgarjeve »Verige«. Želeli bi jih
večkrat videti.
Po proslavi je bil zaključek gospodinjsko,
izobraževalnega tečaja v prostorih nižje gim-
nazije. Tečaja se je udeležilo 24 deklet iz
kmečkih, delavskih in nameščenskih družin.
Trajal je tri mesece. Skupnega pouka je bilo
preko 200 ur. Vse materialne stroške za te-
čaj so krile tečajnice same. Z malenkostnimi
stroški so pokazale velike uspehe. Tečaj je
vodila predmetna učiteljica nižje gimnazije
tov. Brinarjeva.
Ob koncu tečaja so imeli lepo prireditev s
kulturnim programom, ki ga je naštudirala
učiteljica tov. Kušar Božena, s pevskim na-
stopom, ki ga je vodila .tov. Brinarjeva in s
pogostitvijo predstavnikov oblasti, preda-
vateljev in staršev tečajnic. Za zaključno pri-
reditev so nam denarno pomagali: KZ Višnja
vas, Vojnik in SKUD Vojnik. Soba je bila
okusno okrašena, razstavljena so bila mrzla
jedila, mize so bile kar najlepše napravljene,
dekleta so pokazala, da so se v tečaju na-
učila ne samo pripraviti jedila, temveč jih
tudi kulturno postaviti pred gosta.        K. P.
ZGORNJA RECICA PRI LAŠKEM
Dne 31. avgusta 1952 je bila v Hudi jami
veselica. Ko so se posamezniki že razhajali,
je pri rudniku uslužbeni mehanik G. A. v
družbi Krašovec Aleksandra napadel pri go-
stilni Tager v Zg. Resici l?a"išak Ivana, sa
pretepel in lahko telesno poškodoval. V bli-
žini iste gostilne sta nato napadla, Sevšek Ju-
rija in njegovo setro Katarino, ki pa je po-
begnila. Sevška sta G. in njegov tovariš po-
drla na tla, ga pretepla, mu vzela steklenico
likerja, eno salamo in nekaj gotovine. One-
sveščenega Sevška sta nato vrgla v bližnji po-
tok Rečica ter ga pustila v potoku ležati.
Nato sta pretepla še Nemec Vinka in ga tudi
lahko telesno poškodovala. G. A. je bil pri
okrajnem sodišču v Celju obsojen na 1 leto
zapora, proti Krašovcu, ki služi vojaški rok,
pa bo razprava pozneje.
PRAVIČNA KAZEN ZA TATVINO
KOLESA
32-letni Ludvik Gradišnik iz Lokavca pri
Rimskih Toplicah je dne 5. 2. 1953 izpred »De-
likatese« na Tomšičevem trgu v Celju ukra-
del Brglez Minki iz Celja žensko dvokolo,
vredno okrog 20.000 din. Za izvršeno tatvino
je bil obsojen na 14 mesecev zapora.
Celjski in savinjski delovni ko'ektivl
obnavljajo turl^enn v Logarski dolini
Znano je, kako je tujski promet pred
vojno cvetel tudi v Savinjski dolini,
znano pa je tudi, da je ta gospodarska
panoga po vojni popolnoma zamrla. Da
se delovnemu človeku odpre vsaj Lo-
garska dolina, je PD Celje leta 1950
začelo obnavljati planinsko bazo v Ple-
stju, najlepši lokaciji te klasične U do-
line. Ker samo nima nobenih večjih
investicijskih sredstev, je bilo vse do
letos navezano na PZS in na Upravo za
turizem in gostinstvo ter na skromne
lastne vire. Letos pa je naletelo na
razumevanje mnogih podjetij, ki so
društvu priskočila na pomoč s tem, da
so dala ha razpolago sredstva za opre-
mo ene ali več sob v hotelu. Taki de-
lovni kolektivi so naslednji: Tovarna
emajlirane posode, Metka, Hmezad,
Volna. S tem je obnova doma zagotov-
ljena. Seveda problem turizma s tem
še ni rešen. PD Celje ima dovoljenje,
da zgradi na svojem posestvu mično tu-
ristično bazo, večjo dependanso v.alp-
skem slogu in nekaj weekend-hišic.
Nekaj lesa za to je že pripravljenega,
so pa tudi nekateri delovni kolektivi,
ki se zanimajo za to in nameravajo po-
staviti svoj idilični počitniški dom pod
šumečim Palenkom. Ker bodo vse te
zgradbe gostinsko vezane na Planinski
dom, gradbeni stroški ne bodo visoki.
PD Celje ima za to že načrte in apro-
ksimativne predračijne. Draga pa je
seveda oprema, saj stane skromna pla-
ninska postelja 25 do 30.000 din. Po za-
nimanju, ki ga kažejo delovni kolektivi
za obnovo letoviščarstva v Logarski do-
lini, bo že letos kar lepa letoviščarska
sezona.
Novice iz Slovenskih Konjic
Zene v Slov. Konjicah so se letos
zelo dobro pripravile za svoj praznik
— 8. marec. Ze dober mesec pred praz-
nikom so začele s prvimi pripravami,
ki so bile zaključene s prireditvijo na
dan pred samim praznikom. V soboto
zvečer so v novem kulturnem domu
pripravile zelo dober program z raz-
ličnimi točkami, kjer so nastopali tudi
pionirji. Po prireditvi so bile žene po-
goščene, za kar so potrebna sredstva
prispevala konjiška podjetja in mno-
žične organizacije.
Vsa večja podjetja v Konjicah in
okolici so že razpisala volitve v nove
delavske svete, ki bodo večji del pov-
sod v drugi polovici marca. Postavljene
so že bile posebne tehnične komisije,
ki bodo izdelale volilne sezname, dolo-
čile volišča in pripravile volilni mate-
rial. Sindikalne podružnice v teh pod-
jetjih pa bodo izvedle vse politične pri-
prave. Tako so na sestanku sindikal-
nega aktiva v TKO Zreče in Tovarni
usnja KONUS sprejeli sklep, da bodo
za nove kandidate razpisali ankete, kjer
bo vsakdo imel možnost predlagati lju-
di, ki so že sedaj z delom pokazali, da
bodo lahko opravljali odgovorne naloge
pri vodstvu podjetja.
*•
V Slovenskih Konjicah je bilo te dni pre-
davanje o IV. kongresu UFJ, ki ga je imel
delegat kongresa tovariš Karel Kač. Na pre-
davanju je bilo poleg članov OF navzočih
tudi več funkcionarjev vaških frontnih odbo-
rov in ostalih množičnih organizacij. Ob po-
moči in sodelovanju članov ZKS bodo v tem
mesecu podobna predavanja po vseh večjih
vaseh na področju konjiške občine, tako da
se bodo ljudje v celoti seznanili z delom in
nalogami, ki jih je sprejel kongres.
0-0-0
Ujudski odbor mestne občine v Slovenskih
Konjicah je te dni izdelal predlog proračuna
za leto 1953. Da bi se volivci seznanili z njim
in dali k temu svoje pripombe, ga bodo med
tednom obravnavali po volilnih enotah na
zborih volivcev. S tem bo omogočeno, da
bodo volivci neposredno sodelovali pri tako
važnem gospodarskem aktu.
Elektrifikacija Stranic pri Slov. Konjicah
precej dobro napreduje. V zimskem času so
vaščani s prostovoljnim delom postavili ve-
čino potrebnih drogov za glavni vod, zdaj pa
so že pričeli z napeljavo žice. Tudi notranje
instalacije so večji del že gotove, zato je
trenutno najbolj važna napeljava lokalnega
omrežja. Z ozirom na raztresenost posameznih
naselij bo zato potrebno še precej denarnih
sredstev in dela.
0-0-0
Anketa za novi delavski svet, ki jo je raz-
pisala sindikalna podružnica v tovarni usnja
KONUS v Slov. Konjicah, je pokazala zelo
dobre rezultate. Pri njej je sodelovalo dve
tretjini zaposlenih delavcev, kar je precej
več kot pri anketi za sindikalni odbor. Iz
predlogov, ki so jih podali člani te podruž-
nice, se jasno vidi, kakšne ljudi hočejo imeti
v svojem gospodarskem organu. Razumljivo
je, da so nekateri dosedanji člani DS, ki
niso bili dovolj delavni, dobili sorazmerno le
nizko število predlogov. Na podlagi rezultatov
iz ankete je sindikalni odbor sestavil kandi-.
datno listo, ki jo je nato potrdil še celotni
kolektiv. Ker je na listi nekaj več kandi-
datov, kot pa bo izvoljenih članov za novi
delavski svet, bodo pri volitvah imeli vo-
livci možnost, izbrati najboljše izmed njih.
0-0-0
Vinogradniki v okolici Slov. Konjic so v
večini že končali z rezanjem v vinogradih.
Mnogokje pa so že začeli s kopanjem ter z
ostalimi spomladanskimi deli.
L. V.
IZ ZREC
Pred kratkim je imela svoj letni obč-
- ni zbor tudi KZ v Zrečah, ki je lani
zelo dobro gospodarila, saj je dosegla
nad 5,000.000 din čistega dobička. Na
tem zboru so zadružniki zahtevali, da
naj bodo volitve v novi odbor tajne,
kar se je tudi izvršilo. To pa verjetno
ni bilo po volji dotakratnemu predsed-
niku zadružnega odbora Vuhrer Albinu,
ki je takoj po volitvah izjavil, da bodo
potrebne nove volitve (morda zato, ker
on ni bil izvoljen v novi odbor). Istega
mnenja je bila tudi njegova žena, ki
je dejala, da tajne volitve niso bUe
pravilne, ker v nasprotnem primeru bi
njen mož le še ostal predsednik zadru-
ge. Pa si poglejmo, zakaj jima je bUo
tako hudo.
Kot predsednik upravnega odbora za-
druge je prejemal mesečno nagrado po
1500 din, razen tega pa je dobil za prvo
polletje še 10.000 din, za drugo_pa celo
18.000 din nagrade. Na službenih poto-
vanjih je vedno prejemal dnevnice, od
zadruge pa je zahteval, da mu odstopi
par kubikov tesanega lesa, ki je bil pri-
kazan kot višek. Zato, ker je »nadziral«
delo pri gradnji novega mostu preko
Dravinje, je zahteval ves stari les od
starega mostu, ki ga je tudi dobil. Ko
je sedaj na ta način izpadel iz zadruž-
nega odbora, je še dejal, da iz zadruge
še ne gre, temveč bo v bodoče nadziral
ceste in zadružno posestvo, da bo zato
dobil primerno plačo. V Zrečah pa vsi
vedo, da poseduje nad 4 ha dobrega
posestva in lep vinograd, ki mu daje
precejšnje dohodke. V hlevu raje redi
konja namesto krave, ki bi mu več ko-
ristila, toda z njo se ne more voziti k
vinogradu v Škalce. Zato mu prav nič
ne moremo pomagati, če ga zreški za-
družniki niso izvolili v novi odbor, saj
so bile volitve dovolj demokratične. Ce
pa meni, da je KZ ustanova, ki naj bi
podpirala posamezne ljudi, se pa zelo
moti.
TRGOVSKO    PODJETJE
POVRTNINA -
SADJE<
CELJE, Tomšičev irg 9
TELEFON 21-51 IN 21-52
ODKUPUJE na celotnem področju FLRJ kmetijske proizvode po dnevnih
cenah proti gotovini in preko bančnega računa ^ Lastni avtopark za
odkup večjih količin ^ Kmetijskim zadrugam dajemo maržo
Trenutno iščemo predvsem naslednje proizvode:
RDEČE KORENJE * RDECO PESO ^ KROMPIR
Nudimo pa cenjenim strankam:
SLAMO ^ SENO IN DRUGO
po dnevnih najnižjih cenah
Prodajamo na debelo in na drobno!
Oglejte si zaloge v naših trgovinah
»ZELENJAVA« ^- TOMŠIČEV TRG
»MARELICA« ^ TOMŠIČEV TRG
in v moderni, na novo urejeni trgovini »HRUŠKA« v Stanetovi ulici
Dnevno prodajamo sveže proizvode v lastnem paviljonu na tržnici po
konkurenčnih cenah!
Južno sadje v široki izbiri po znižanih cenah! ^ Strokovna postrežba!
Pri nakupu večjih količin vam nudimo popust! ^ Večje količine po
želji dostavljamo na dom ^ Gostinskim obratom in zdraviliščem dajemo
grosistični popust!
Se priporočamo!
Obveščamo vsa kulturna, fizkulturna in ostala društva, da se
V bodoče ne obračajo na naše podjetje za dodelitev raznih sub-
vencij, ker je namreč naše podjetje prispevalo večji znesek v
te namene in ga oddvojilo na račun Sveta za kulturo in prosveto
MLO Celje, Zainteresirani naj se obračajo na ta naslov.
»TEHNOMETAL« CELJE
NOVOOTVORJENA
RESTAVRACIlfl POŠTA
CELJE   •   NASPROTI  KOLODVORA
V prvovrstni domači Ruhinji bodo na razpolago vedno mrzla In topla
Jedila^ prirejena na razne načine, RaRor tudi sladkovodne In morske
ribe ter raznovrstna doma pr?rejena močnata Jedila • Sprejemali bomo
ludi abonent^ na dobro domačo brano • Vsak se bo lahko okrepč&|
tUdI s prvovrstnimi domačimi in dalmatinskimi vini • Kolektiv se bo
trudil, da bo nudil vsem delovnim ljudem vzorno In vljudno postrežbo
stran 8
>SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. marca 1953
Stev.
Zanimivosti iz kmetijstva
Jahalni konj ras*
Morgan.
Basa Morgan vodi
rodovnik že bd
XVIII. stoletja.
Žrebec, od katere-
ga izvira, Justin
Morgan, je zagle-
dal svet leta 1789,
Njegovi   potomci
so   se   kot   naši
lipicanci pokacali
zelo prikladni za
jahanje, vožnjo in
t«žka poljedelska
d»l».
Na neki ameriSki
živinorejski raz-
stavi   prikazujejo
vlačilno sposob-
nost   Morgana.
Vprežen je v sani,
na katerih so štiri
osebe in precej
tttžkega kamenja.
Telesna vzgoja in šport
Oh deseti obletnici pohoda XIV. divizije
na Štajersko
Smučarji — tekmovalci in izletniki, skupno
160 udeležencev, je preteklo nedeljo počastilo
spomin padlih borcev herojske XIV. divizije
na zgodovinskih tleh, na terenih, kjer so
partizani pred 10 leti izvajali zaključne ogor-
čene borbe z nemškimi fašisti. Mestni odbor
ZB Celje je kot prireditelj te svečanosti ob
izvedbi veleslaloma v organizaciji smučarske-
ga odseka PD Celje poka''al vsem ostalim od-
borom ZB v Sloveniji, kako se naj združujejo
športna tekmovanja s politično-moralno vse-
bino. Brez dvoma je spominski veleslalom na
Golteh nosil takšno obeležje.
Nepozabni so vtisi, ki sem jih takrat od-
nesel z Mozirskih planin, pa čeprav sem že
neštetotkrat oblezel vse vrhove in terene ob
letnem in zimskem času teh prostrinih pla-
nin. Že planinska koča sama je slehernega]
opozarjala po parolah in slikah, kakor tudi |
po  pripovedovanju  aktivnih  udeležencev  in j
borcev XIV. divizije o težkih dneh, ki so jih;
na teh terenih preživljali partizani. Tovariij
Anzelc,   bivši  komandir  1. čete  II. bataliona
Sercerjeve brigade in major JLA tov. M-loš
Riitar   sta   prijetno   kramljala   s   številnimi
smučarji in jim pripovedovala o težkih tre-
nutkih, ki sta jih pred desetimi leti preživ-
ljala na teh terenih. Po živem pripovedovanju
Anzelca in Rutarja sem tokrat s posebnimi
občutki smučal po terenih Med ved jaka, Starih
stanov in smflčiščih nad Badegundo. Mislim,
da  jo  sleherni udeleženec  te  prireditve  —
tekmovalec in izletnik — s prav istimi ob-
čutki lezel in smučal po teh tleh, ki so bila
pred 10 leti polne žrtev.
In prav je tako! MO ZB Celje in PD Cel.je
sta našla pravilno pot, ker sta priš'a do spo-
znanja, da naj vsaka športna prireditev vzsraja
naša mlada pokolenja ob svetlih vzorih iz
naše bližnje preteklosti, ker s takim načinom
dela krepita patriotsko zavest šnortnikov in
navsezadnje, ker v zdravem šnortnem tekmo-
vanju vzbujata, v mHdih Ijiid"^ h-^r^^enost,
tovarištvo, voljo, hrabrost in kaj bi Se na-
števal — vse tiste vrste psihofizičnih lastno ti,
ki jih prinaša sleherno plemenito športno tek-
movanje in ki v največji meri vpliva na obli-
kovanje našega značaja.
Kaj pa tekmovanje samo? In reTiil+at'?
Celjskim smučarjem tokrat ni šlo! Imeli so
svoj »dan« in so polagali svoje odrevenele
ude večkrat v sneg. V superlativih lahko pi-
šem o Mariborčanih, ki so na tem tekf^^ovanjn
dosegli prodoren uspeh. Brata Sevčnikar, ki
sta zrasla na Mozirskih plauinah, sta se na
»domačih« tleh odlično odrezala. Kdo bi pri-
čakoval od neznanega Blažiča iz ^aribora
takšen uspeh? Celo sam je bi! ves iS »sebe«
ob ugodnem plasmamu . . . Modric iz Zagreba
smuča res modro, kar nam dokazuje doseže^
4. mesto. Kako bi opravičili neuspeh Celjanof^
Smola, nerazpoloženost, neznanje, premajh^^
pazljivost, prevelik optimizem ... Ne ven,
katera beseda bi zadela v bistvo! Uršič
minko je imel v prvem delu proge najbolj||
čas, potem pa je na ravnini na izredno lahkei^
delu proge »pogrnil«, izgubil dragocene
kunde in boljše mesto. Prav na istem megti
jo počival tudi favorit tekmovanja Četi^
Janko, ki se je pa le hitro pobral in še d^
segel 6. mesto. In tako je zmagal mladi $t«t,
Drago iz Tržiča, sorodnik soimenjaka drž%^
nega prvaka, na katerega ni nihče resno r^,
čunal. No, Tržičani so pokazali visoko kvai),
teto in dokazali, da pri njih ne bo zmanjk«].
dobrih smučarjev.
Pri starejših mladincih je prvo mesto PK,
padlo Mariborčanu Šobru Duahu. S svoji^
časom bi se pri članih uvrstil na 4. mest*
takoj za bratoma Sevčnikar. Mariborčanoi|
se pozna, da imajo izkušenega trenerja t«T,
Čopa in pa žičnico! Šobru sledi Franter |j
Triča, nato Skudnik iz Mežice in zop«
Tržičan Švab.
Ženske so imele krajšo progo, pokazale i,
pa bore malo znanja. Zmagala je prepričeval,
no mladinka Belej Amalija, slovenska mladin,
ska prvakinja v tekih! Izgleda, da tej mlv
dinki iz Celja leži tudi alpsko smučanje.
Tudi pri starejših mladincih, ki so imtH
isto progo kot članice, je zmaga pripadit
celjskim smučarjem. Res dovršeno je pt^
smučal tekmovalno progo Krivec Milan, kj,
teremu sledi z 8 sek. razliko Kovačič Gora^
(oba PD Celje), nato pa Kranjc (Mežica) i|
Bornšek (Partizan, Šentjurij).
Po končanem tekmovanju je v imenu Z|
Celje-mesto pozdravil tekmovalce tov. Golj
Kdi, ki je v jedrnatih besedah orisal heraj
stvo 1100 borcev XIV. divizije. Okusna spi
minska značka bo spominjala še dolga Ie(
vso udeležence na to vzorno prireditev, n^
boljše tekmovalce pa še diplome in praktiii
darila. V imenu borcev XIV. divizije je pi
zdrav*il zbrano smučarje major JLA tov. B
tar, ki je sam nastopil na prireditvi k
tekmovalec, in jih pozval, da se vsako le
udeleže te svečanosti še v večjem števil«, fc
se bodo na ta način najbolje oddolžili sp
minil padlih borcev te udarne divizije.
Vso mi je bilo razumljivo, le tega ne m(
rem razumeti, da se te svečanosti kljub p<
vabilom ni udeležil nihče iz okraja Šoštaij
Mislim na predstavnike oblasti in množični
organizacij, zlasti pa na Zvezo borcev, saj h
jo ta prireditev vršila na njihovih tleh, vseri
dobre štiri ure hoda iz mesta Šoštanja! M
je za to abstinenco kakšno opravičilo . .Tj
OBJAVE IN OGLASI
POZIV VSEM PODJETJEM, URADOM
IN USTANOVAM
Vsa podjetja, uradi in ustanove so dolžne
ob popisu prebivalstva za vse svoje zapo-
sleno osebje izpolniti pomožne popisne liste
— obrazce PS-1 b, v katerih so odgovorni na
4 gospodarska vprašanja za osnovno popis-
nico. V to svrho so se vršili sestanki z od-
govornimi uslužbenci vseh enot.
Pozivamo pa ona podjetja, urade in usta-
nove, ki se iz kakršnih koli razlogov teh in-
struktaž niso udeležili, da se zglase naj-
kasneje do vključno 23. marca na Uradu ža
statistiko in evidenco MLO, zaradi obrazcev
in tozadevnih navodil.
Mestna popisna komisija za popis
prebivalstva Celje-mesto
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
V četrtek, dne 26. marca t. 1. bo predaval
T predavalnici učiteljišča ob 19,30 ravnatelj
I. gimnazijo tov. Tine Orel o temi: »Ob
60-Ietnici slovenskega planinstva. Skioptične
slike. Vsi vljudno vabljeni!
KONCERT
umetnih in narodnih pesmi prireja Centralni
dom JLA Beograd, dne 21 marca ob 20.
uri v dvorani Narodnega doma. Sodeluje
90 članov. Predprodaja vstopnic v poslo-
valnici »Putnik«.
OPOZORILO
Dolžnost nam je opozoriti vse hmeljarje,
katerih hmeljski nasadi ležijo pod visoko-
napetostnimi elektrovodi, da je pri postav-
ljeni hmeljevki obvezno upoštevati najmanj
2,4 m razdalje, ki jo je ^ računati od vrha
hmeljevke do najbližjega tokovodnika.
Pri postavljanju samem (zara,di zamaha) pa
na vsak način povzroči smrtno nezgodo vsako
pribli^^anje hmeljevke na najmanjšo razdaljo
kot 83 cm do tokovodne žice.
V kolikor hmeljarji gornjega opozorila ne
bi upoštevali, bo podpisano podjetje zahte-
valo odstranitev ali skrajšanje hmeljevk, če-
tudi bi bil hmelj že v rasti. Kontrolo bodo
izvedli naši organi. Odstranitev ali skrajšanje
hmeljevk bo ilovol.ieno izvajati edino-le pod
strokovnim nadzorstvom teh organov. Do nji-
hovega prihoda pa bo bremenila odgovorne
hmeljarje vsaka morebitna nezgoda ali smrtni
primer, ki bi nastonil zaradi neunoštevanja
tega našega opozorila. Poleg navedenega so
hmeljarji materialno in kazensko odgovorni
za škodo, ki bi nastala zaradi oviranega obra-
tovanja daljnovoda.
Istočasno opozarjamo, da je prenovedano
vsako sekanje drevja v bližini daljnovoda, ne
da bi bil predhodno o tem obveščen najbližji
rajonski elektromonter. pod čigar nadzor-
stvom je edino-le dovoljen posek.
Bele7imo primere, ko so posamezni nepre-
vidne*! z nepravilnim nosekom povzročili pa-
dec drevesa na tokovodnike ter s tem povzro-
čili "skupnosti ogromno škodo. Takega sfo_
rilca srno dolžni prijaviti pristoinemu Jav-
nemu tožilstvu, ker je za to dejanje kazen-
sko odgovoren.
Pripominjamo, da je rajonski monter na-
šega podjetja za nadzor pri teh delih brez-
plačno na razpolago.
Podjetje Elektro-Celje, Celje
MESTNA   GOSPODARSKA   USTANOVA
»SNAGA« CELJE
potrebuje 400 komadov bregovih metel brez
držal. Ponudniki naj stavijo ponudbe naj-
kasneje do 31. marca 1933 z navedbo cene
za 1 komad gornjemu naslovu, Zidanškova
ulica štev. 18-1.
LASTNIKI   RADIO   APARATOV
Sprejemamo v komisijsko prodajo dobro
ohranjene radio aparate, prednost imajo tudi
»Kosmaj 49«, ugodna prilika za prodajo —
pohitite! Na zalogi radio-elektrotehnični ma-
terial.
JUGOTEHNIKA
Celje, Stanetova 5, telefon 22-64
Radio-elektrotehnična delavnica
JUGOTEHNIKA, Celje, Ulica XIV. divizije 6,
poleg železniške postaje
Vam solidno in poceni popravlja vse vrste
radio aparate in električne naprave. Manjša
popravila  izvršimo  v 24  urah.  Sprejemamo
elektroinstalacije.
Se  priporočamo!
POSREDOVALNA PISARNA z  nepremični-   '
nami   in   premični^nami   Ljubljana,   Pukl
Filip,  Celje,  Ložnica  38,  kupi takoj eno
do dvostanovanjsko hišo, vilo, v Celju do
2,(X)0.000   dinarjev,   nadalje   ima  kupce  za
parcele,   stanovanja  in  posestva.
V nedeljo, dne 22. marca bo otvoritev tu-
rističnega gostišča pri »PIRHU« v Šentilju
pri Velenju. Nudimo okusna jedila in dobro
kapljico! Se priporočamo!
KUPIM LEPO POSESTVO v ravnini. Na-
slov v upravi lista.
ZAMENJAM enosobno stanovanje s sKrambo,
za   dvosobno  v  centru  mesta.   Naslov  v
upravi lista.
KUPIM HIŠO, stanovanje, parcelo v Celju.
Naslov v upravi lista.
PISALNI  STROJ,  prenosljiv v brezhibnem
stanju kupim. Ponudbe na upravo lista.
VINOGRAD   in   stanovanjsko   hišo,   1.5  ha
zemlje, ugodno prodam v Lipoglavi. Vpra-
šati na postaji v Ponikvi.
VINOGRAD v zelo dobrem stanju, žlahtna
trta, ugodno na prodaj. Tramšek Stanka,
Podplat, Sv. Peter.
ENOSTANt»VANJSKO  hišico  z  vrtom pro-
dam. Naslov v upravi lista.
PARCELA v Arclinu in baraka za sprav-
lianje orodja na prodaj. Naslov v upravi
lista.
ZAMENJAM enostanovanjsko hišo s kovaško
delavnico  (primerno tudi za vsako drugo
obrt),   za   enosobno   stanovanje  v  Celju.
Naslov v upravi lista.
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico za do-
poldanske   ure   in   dvakrat   tedensko   po-
poldne. Naslov v upravi lista.
V SLUŽBO SPREJMEM dva sposobna po-
močnika  tehtničarja.   Hrana   in  stanovanje
v hiši.  2nidar Franc,  izdelovalec tehtnic,
' Maribor,  Pobrežka 9.
KUHARICO-gospodinjo* išče Mozirska koča.
Ponudbe pošljite PD Celje.
ZDRAVNIŠKA   NEDELJSKA  DEŽURNA
SLUŽBA
Dne 22. marca 1953, tov. dr. Fišer Jože,
Celje,  Gregorčičeva ulica  7.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
Or.EI>AI.IŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 22. marca 1955 ob 15. uri: Ivan Potrč:
KREFLI. Gostovanje v Škofji vasi.
Sreda,   25.   marca  ob 20.  uri:   Premiera. Mo-
liere: NAMIŠLJENI BOLNIK. I. abonma.
Četrtek.  26.  marca ob  20.  uri:  Moliere:  NA-
MIŠLJENI BOLNIK.  I.  abonma.
Sobota,  28.   marca   ob  20.   uri:   Moliere:   NA-
MIŠLJENI BOLNIK. Abonma za del. kolektive.
Nedelja, 29. marca ob 15.50 uri: Moliere: NA-
MIŠLJENI BOLNIK. IV. abonma.
Torek, 31. marca ob 20. uri: Moliere: NA-
MIŠLJENI BOLNIK. IV. abonma.
KI ir O__
KINO UNION,  CELJE
Od 17, dO 23. III. nemški film
MAJA V TANČICI
Od 24. do 30 III. francoski film
BONIFACIJ MESEČNIK
KINO DOM, CELJE
Od 20. do 26. III. angleški film
ZA KVLOVE NI PROSTORA
Od 27. do 30. III. ameriški film
ASFALTNA DŽUNGLA
Predstave v kinu Union Celje, dnevno
ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18.
in 20. uri.
Predstave v kinu Dom Celje, dnevno ob
18.13 in 20.13 uri, ob nedeljah ob 16,15,
18.15 in 20.15 uri.
KINO ŽALEC
Od 21. do 22. III. ameriški film
TRETJI ČLOVEK
Od 25. do 26. III. angleJki lilm
POT K USPEHU
DROBIŽ IZ PILŠTANJA
TEČAJ, ki ga je priredil odbor PAZ Le-
sično na Pilštanju, je bil te dni zaključen
8 prav dobrim uspehom. Izpite je izmed 22
polagalo 19 udeležencev in udeleženk, skoraj
istočasno je bil zaključen tudi tečaj Rdečega
križa za žensko mladino, kjer je opravilo
izpit 11 udeleženk.
SADNA SUŠILNICA v Lesičnem, ki jo je
nameravala prevzeti občina, bo ostala ie
naprej v upravi Kmetijske zadruge Lesično,
kamor po svoji panogi tudi spada. Upamo,
da se bo našel tovariš, ki bo v korist vse
občine in sosednih krajev energično pokre-
nil, da pride sušilnica do obnove in obrata.
Čas je že.
SMRTNA NESREČA. Tukajšnje prebival-
stvo je te dni sočustvovalo z Jankom Zako-
škom iz Penkovega sela, ki je izgubil svo-
jega osemletnega sinčka Milana, na katerega
se je med vožnjo zvrnil voz, da je deček
kmalu nato podlegel poškodbam.
Pred devetimi leti je bila 19. marca nad
Pilštanjem ZRAČNA BITKA med ameriškim
štirimotornikom in nemškimi lovskimi letali.
Šestim smrtno ponesrečenim ameriškim letal-
cem se je pridružil še sedmi, ki se je zdrav
zatekel v hišo Šturbeja na Gubnem, a ga je
tam vojni zločinec Darovič ustrelil. Zrušeno
jo bilo tudi nemško letalo. Značilno je bilo,
da so naši ljudje obkolili ameriške letalce,
ki so se s padali rešili, jih kljub strogi pre-
povedi pogostili in jih v gručah spremili iz
Polano in Lesičnega na okupatorsko posta.io
na Pilštanju, medtem ko je nemški padalec
sameval z najetim spremljevalcem vso pot
od Lediinške Slatine do Pilštanja.
Padli ameriški letalci so bili pokopani na
pokopališču na Pilštanju, pozneje pa so nji-
hove zemeljske ostanke prepeljali v domovino.
IZ ŠENTJURIJA PRI CELJU
I TREPANC JOŽE |
Pred dnevi je v starosti 73 let .umrl
Trepanc Jože, dolgoletni mizarski mojster v
Sentjuriju pri Celju. Pogreb, ki je bil v ne-
deljo 15. t. m., je pokazal, kako priljubljen
jo bil pokojnik, saj se je zbrala velikanska
množica ljudi, da ga pospremlja na njegovi
zadnji poti. Bil je gasilski veteran, dober,
agilen član tukajšnje gasilske čete že od
leta 1912.
Pokojnik je vzgojil v svoji mizarski de-
lavnici 28 vajencev, ki so danes vsi dobri
mizarski mojstri v Sentjuriju in okolici.
Naj mu bo lahka domača šentjurska zemlja!
F. K.
IZ ŠTOR PRI CELJU
POPRAVEK IN POJASNILO
V »Savinjskem vestniku« št. 9 z dne 7. t. m.
je bilo pod rubriko »Izpred sodišča« objav-
ljeno, da je Lubej Ivan vzel paralelni primož
v Železarni v štorah z namenom, da bi si ga
pozneje prisvojil.
Ker se pa v livarni Železarne v Štorah
nahajata v službi dva delavca s popolnoma
istim imenom »Lubej Ivan«, sporočamo, da
je bil kriv nameravane kraje paralelnega
primoža iz čistilnice: Lubej Ivan iz vajeniške
delavnice in stanujoč v Prožinski vasi —
nikakor pa »Lubej Ivan«, jedrar v cevni li-
varni ter stanujoč v Repnem št. 12, občina
Šentjurij pri Celju, ki je — kakor smo iz-
vedeli — zelo priden, zanesljiv in pošten
delavec.
ZAHRBTNI NAPAD
V jeseni 1951 so v vinogradu Antona Laha v
Drenskem rebru trgali grozdje. Lah je nosil
brento z grozdjem v svoj hram. Njegov so-
sed Cepin je po Lahovem svetu istega dne vo-
zil na njivo gnoj, česar pa Lah ne dopušča.
Zaradi tega se je v razdalji 30 m Lah pre-
rekal s Cepinom. Med tem je prišel od za-
daj Sinkovič Viljem, kateri goji sovraštvo do
Laha, slednjega podrl zahrbtno na tla in ga
začel pretepati. Pri tem je Lah dobil hude
telesne poškodbe. Sinkovič je bil pri okraj-
nem sodišču v Celju obsojen na 6 mesecev
zapora.
NESREČA PRI ORANJU
V Kasazah pri Petrovčah je oral s traktor-
jem Alojz Lovenjak. Po oranju je popravljal
traktor. Ker pa najbrž ni izključil motorja,
ampak prestavil menjalnik na prosti tek, se
je ta vključil v brzino in pognal traktor sam
naprej. Pri tem je bil Lovenjak težko poško-
dovan in so mu v celjski bolnici morali od-
rezati nogo pod kolenom.
TUDI PREDAVANJA O ZDRAVSTVU
SO POTREBNA
V počastitev praznika žena 8. marec je vaški
AFŽ in OF odbor Vrhe nad Teliarjem sklical
skupni množični sestanek, na katerem je na-
vzočim predaval o splošni higieni in boleznih
zdravnik iz Štor dr. Ludvik Jože. — Ljudstvo
si želi še več takšnih predavanj.
TURNIR ZA PRVENSTVO CINKARNE
Sindikalna šahovska sekcija je pred
dnevi zaključila prvenstveni turnir za
leto 1953. Med dvanajstimi udeleženci
je zmagal Snajder Jože z 9 točkami
(brez poraza), sledijo inž. Pipuš 8 in pol,
Dečko (CSK) 8, Hojnik (CSK) in inž.
Stegenšek po 7, Arh in Kolar G. po 5,
Piki (CŠK) 4 in pol, Kolar A. 4, Marko-
vič 3, inž. Marjanovič in Mraz p>o 2 in
pol točke. Na tem turnirju sta dosegla
normo za IV. kategorijo Dečko in Arh.
Takoj po končanem turnirju za prven-
stvo sekcije je razpisan kvalifikacijski
turnir in turnir petokategornikov. Oba
turnirja bosta prirejena v Šahovskem
domu. Prvo kolo obeh turnirjev bo dne
17. marca.
TELOVADCI CELJSKEGA OKROŽJA —
ZMAGOVALCI
Preteklo nedeljo se je v telovadnici »Par-
tizana« v Gaberju vršilo z^^nimivo tekmo-
vanje mladih telovadcev iz Maribora, Ljub-
ljane in iz celjskega okrožja v vajah na
orodju. Mladinke so tekmovale v obeznih
sestavah za II. razred, mladinci pa le v
poliubnih sestavah za I. razred. Tekmovalci
celjskega okrožja — mladinke in mladinci
— so pokazali največ znanja in so dosf^gli
kot posamezniki in vrste vsa prva mesta.
Kar 33 mladih telovadcev je nastopilo na
teh tekmah, vendar ,ie bila med posamezniki
in vrstami tako velika razlika, da gostje
niso resno ogro-ali domačinov. Tu mislim
predvsem na kvaliteto posameznih vaj no
temini in izvedbi, številne glerla^ce so najT-iol1
zadovoljili mladinci z dovršenimi poljubnimi
prostimi sestavami in efektnimi preskoki.
Skaza, Veber Tine in Hus pa so pokazali
na vseh orodiih skoraj za razred boljšo kva-
liteto od ostalih tekmovalcev, ženske so po-
kazale slabše znanje, res pa je, da so tek-
movale v vajah za razred nižje. Najboliša
od vseh je bila Jazbec Anita (Celje), tesno
pa ji sledijo Golobova, ?ilnikova in Pla-
zerjeva — vse iz celiskega okrožja. Mla-
dinci Celja so zmagali pred Liubljančani
z razliko 21.6, ženske pa pred Mariborčan-
kami z razliko 40,2 točke. Sodniki na tem
tekmovanju so bili zopet poglavje zase. Na-
vada je, da na sličnih tekmovanjih sodijo
javno in morajo vsi sodniki istočasno po-
kazati ocene brez predhodnega snorazume-
vanja. Tu smo pa opazili medsebojno de-
bato vseh sodnikov po vsaki izvedbi tek-
movalca, nakar je bila gledalcem šele po
krajšem obdobju obiavljena skupna ocena.
Številni gledalci seveda niso bili zadovoljni
s takim načinom sojenja.
Brez dvoma pa je v celoti nedeljska pri-
reditev prispevala nadaljnji krepitvi parti-
zanske organizacije, med številnimi mladimi
gledalci pa večje zanimanje za športno te-
lovadbo na orodju,
ATLETIKA
Presenečen.ia na atletskem prvenstvu celjskih
šol  v  pokritih  prostorih
V ponedeljek je AD Kladivar organiziral
v telovadnici II. osnovne šole I. atletsko
prvenstvo celjskih srednjih šol za leto 1953
v pokritih prostorih. Nastopilo je preko
130 mladih atletov in atletinj iz petih celj-
skih zavodov. Na tem ekipnem tekmovanju
so zopet pokazali mladi atleti in atletinje
ekonomske srednje šole in II. gimnazije, da
bo primat I. gimnazije v atletiki za to šolo
kmalu izgubljen. Vsa leta po vojni je I.
gimnazija absolutno dominirala v atletskem
športu nad vsemi ostalimi šolami v Celju.
No, pa poglejmo zadnje rezultate, ki nam
potrjujejo napredek ostalih šol. Moški in
ženske so tekmovali v 4 disciplinah — metu
krogle, teku na 20 m, skoku v daljino in
višino. Vsaka šola je lahko postavila v vsak
disciplini le po štiri tekmovalce, le ti pa s'
lahko nastopili samo v eni disciDlini. To'ko
vanje je dalo naslednje rezultate: mošk
1. I. gimnaziia 250,5 točke, 2. II. gimn^izfj!
209,5 točke, 3. IKš 136.0 točk, 4. ESš 132,!
točk in 5. Učiteliišče 90,0 točk. Vrstni ri>c
ženskih ekin: 1. ESŠ T48,5, 2. 11. gimnaziji
142.5, 3. Učiteljišče 133,0 in 4. I. gimnazii;
107,0 točke. V skunnem plasminii, mošk
in *enske, pa je vrstni red odlof^il le bolji
količnik nabranih točk v posameznih disci
plinah, saj po ekipnem vrstnem redu šo
imajo vse prve tri šole enako število toči
Končna tabela izgleda takole: 1. I. srimm
ziia. 7 točk, 357,5; 2. II. gimnazija 7 toči
235,0 (razlika le za 7,5 v količniku!); 3. BSS
7 točk, 280,5 točke; 4. TTčiteliisče, 3 to^k«
223.0 to-k; 5. IKš, 3. točke, 136,0 (nastopil
le moška ekipa).
številni mladi gledalci so burno nav\j^
vsak pač za svojo šolo. Vsaka šola je jm
gledala za dosego čim boljšega uspeha,TB
nekateri učiteliiščniki — tekmovalci, nir
hoteli razumeti pomena tega tekmovanja ii
so raje odšli v kino. Vsekakor je ta njihovi
gesta vredna vsega obsojanja.
Nogomet I
KLADIVAR :BOBAC   (Zagreb)   3:0   (3:0)1
Okrog 1000 gledalcev ni v nedeljo z A
dovoljstvom  zapuščalo  Glazije  kljub  zmgj
domačinov. Igra ni bila zanimiva in je
stojala le v nesmiselnem nabijanju. CeljjB
so  imeli  precej  sreče,   da  gostje  niso 1
boljši  igri v II.  polčasu  izenačili  rezult«
Naitaoljši  pri  domačinih je bil čater, nt
slabši pa Stamejčič. Za Kladivarja so X
uspešni Pikel, Kokotec in Podobnik,      i
Nogometaši ŽŠD Celja so v neideljo
Ptuju proti članu slovenske lige Dravi d
segli lep uspeh z neodločenim rezultati
3:3, v polčasu pa so celo vodili s 2:1. M
dinci pa so v predtekmi premagali mladi
Drave  s  2:0.
Nogqmetaši Partizana iz Žalca so gos
vali v Velenju in dosegli proti Rudar
neodločen rezultat.
Kegljanje
ZMAGA   IN   PORAZ   V   LJUBLJANI
Pretekli teden so kegljači Kladivarja g
stovali v Ljubljani. V prvenstveni tekmi
premagali Ilirijo in se s tem revanžirali
poraz v Celju, izgubili pa so proti Krim
Na lestvici so Celjani ostali še na 6. mest
Strelstvo
KOVINAR   (štore)   :  IVO  »LOLA« HIBA
1754:1701
V prijateljskem srečanju omenjenih stn
skih družin, v katerem so nastopili pionir)
mladinci, člani in ženske v streljanju
zračno puško so strelci iz štor slavili «
služeno zmago. Pri članih je zmagal Rat
s 123 krogi, pri članicah Birsa s 104 krol
pri mladincih Krošelj s 117 krogi in J
pionirjih Leban s 94 krogi.
ŠAH
ŠAHOVSKA TEKMA V ŠOŠTANJU
Šahovska  sekcija  Betona  je  prejšnji '
trtek nastopila v Šoštanju proti moštvu G'
disa na desetih deskah  in izgubila  teK'
3:7. Na prvih deskah so izgubili šnaid'
Tome,  Kovačič in Vodičar,  na zadnjih
Glinšek   in   Krajnc,   neodločeno   sta   igr«
Vajcer in Pelko, dobila pa sta Zentner
Tavželj za Beton, medtem ko so dobili i'
Čadež,   Kos,   Bambič,   Rus,   inž. Cvahte
Sašek, izgubila Praprotnik in Radosavlie<
neodločeno   pa  igrala  Erhart   in   Kosec
Gradiš.  Povratna tekma bo v aprilu ali
maju v Celju. M
ŠAHOVSKA SEKCIJA IMPOL V CKsM
Minulo nedeljo je nastopila v Celju irij
ska   eskcija   IMPOL   iz   Slovenske   BisW
proti moštvu Cinkarne in odločila tekm"'
svojo korist z rezultaom 6 in pol : 3 in P
OBČNI ZBOR ŠAHOVSKE SEKCIJE ,
»SVOBODE« V ŽALCU ]
Agilna šahovska sekcija »Svobode« v 2^
je  imela redni občni  zbor  v  soboto, J
28. februarja. Po izčrpnih poročilih in ži^
razpravi je zborovalce pozdravil predse«
Okrožnega šahovskega odbora Celje  to*''
Pipan in izročil sekciji pismeno pohvalo^
doseženo prvo mesto v tekmovanju izv«^
šahovskega tedna. Pohvali sta prejela "
bivši predsednik sekcije  tov. Rudi  G -
in tajnik tov. Franc Rovan. Za pred.-
je bil soglasno izvoljen tov. Debevc
Pozor! Važno opozorilo! Pozor!
Vsakdo, ki pride v Celje in ki stanuje v Celju,
naj ne pozabi obiskati trgovini
„HMELJAR" (bivši Hladin)
»SOLČAVA" (Kolbezen)
v obeh trgovinah boste kulturno in solidno postrežem
s tekstilnim blagom in trikotažo v bogati izbiri in
po dnevnih, konkurenčnih cenah!
Se priporoča kolektiv podjetja
»MANUFAKTURA« * CELJE
I