ueije - SKiaaisce D-Per III 19/1973 C0BI5S e q |_/\51L O KOLE KTIVA LETOIX- št- 89 * celje- oktober 1973 Preventivni ukrepi na strojih in orodjih za razrez mesa in mesnih izdelkih ROČNO ORODJE — iNoži za rezanje mesa in mesnih izdelkov morajo imeti ročaj izdelan tako, da ne morejo prsti ali dlan zdrseti na ostrino noža. Opremljeni morajo bita torej z varnostnim ročajem (slika 1). Izjema so noži za rezanje povrtnine. Ttjpp in—ar Sl. 2. Škatla za odlaganje nožev, izdelana iz nerjaveče kovine in obešena ob stranski steni prodajne ali delovne mize. Zgornja konca pločevine sta nekoliko zakrivljena navzven, da laže vložimo nož v škatlo tej Jr- ' . ... Sl. 3. Škatla za odlaganje nožev, vgrajena poleg tnala za sekanje mesa. škatla je spodaj odprta, tako, da se ostanki mesa ali masti ne morejo nabirati v njej Noži, sekire in drugo nevarno orodje morajo biti, kadar niso v uporabi, spravljeni na varnem mesitu (na polici za nože, v žepu za nože itd.) in ne smejo ležati prosto na mizah, okenskih policah, skriti med mesom ali pod drobovino (slika 2, 3, 4). Pri uporabi nožev, sekir in drugih nevarnih orodij pazite na svojo varnost in na varnost drugih. Posebno nevarno opravilo je odstranjevanje mesa od kosti, ker si pri tem delavec lahko poškoduje trebuh. Zaradi tega je pri takem opravilu 'treba nositi zaščitni mrežni predpasnik, ki mora segati itako globoko navzdol, da so pokriti vsi izpostavljeni deli telesa (slika 5). Sl. 1. Dvodelna škatla za odlaganje nožev, ki se pri čiščenju lahko odpre in očisti V letošnjem iletu smo že imeli 6 nesreč z raznimi urezi, bodisi z noži ali na stroju, zato se mi zdi potrebno, da se nekoliko po bližje ogledamo, kako bi moralo biti urejeno okolje oz. orodje in stroji, ki so največkrat povzročitelji takšnih nesreč. Pravilna ureditev kot jo prikazujejo slike ne predstavlja nikakršen finančni strošek, ampak le nekoliko truda in natančnosti, s čimer pa bi se lahko izognili morebitnim lažjim ali celo težjim nesrečam. Sl. 4. škatla za odlaganje nožev in sekir, nameščena ob delovni mizi. Škatla je zaprta tudi na strani delovne mize in se jo da razstaviti, ter ima vgrajene pregrade za posamezne nože in sekire Sl. 5. Mesar pri ločevanju mesa od kosti. Opremljen je z zaščitnim predpasnikom iz žičnega pletiva, ki mu sega tako globoko, da ima pokrite vse ogrožene telesne dele Sl. 6. Kovinski locen, ki služi kot opora odloženi sekiri za sekanje mesa Sl. 7. Pri snemanju salam iz S-kljuk si lahko prodajalka poškoduje prste. Pri uporabi topih S-kljuk je to nemogoče Sl. 8. S-kljuke za nabadanje mesa morajo imeti samo en priostren konec. Primernejše so S-kljuke, katerih ena stran je zasukana. Z njimi prihranimo na prostoru, poleg tega je nasajanje mesa nanje varnejše — Priprava za shranjevanje nožev naj bo nameščena v dosegu delavca, naj bo spodaj odprita ter naj se da lahko razstaviti, da se lahko enostavneje čisti. Zaprta pa naj bo tudi na notranji strani. — Za odlaganje sekire je ,treba predvideti primerno oblikovan locenj. Mesto za odlaganje sekire mora biti tam, kjer ni možnosti, da bi zaradi naključnega sunka lahko sekira padla na tla in pri padcu poškodovala mimoidoče (slika 6). — Priprava za shranjevanje nožev naj bo iz nerjaveče pločevine in ne iz lesa, ker se tako lahko laže čisti in razmasti. — 'S — kljuke za obešanje salamin drugih mesnih izdelkov morajo imeti tope konice (slika 7), — S — kljuke za nasajanje mesa smejo imeti ostro samo eno konico, druga mora biti topa. — Zasukane S — kljuke za nasajanje mesa so varnejše kot neza-sukane, poleg tega pa pomagajo štediti prostor, ker se kosi mesa lahko obešajo bolj skupaj (slika 8). ZA VARNOST PRI DELU CIRIL BLAGOTINŠEK Dopisujte v svoje glasilo! Gradnja skladišč za živila V letošnji peti številki našega glasila sem obljubil, da bom v eni izmed naslednjih izdaj napisal nekaj o gradnji novih, sodobnih skladišč za potrebe poslovnice 1 in 3 pni našem podjetju. Nerad ostajam dolžnik in moje misli vam bom danes poskusil tudi povedati. Ko smo se pred petimi leti združili v veliko gospodarsko celoto, smo — za tiste razmere — imeli na razpolago še kar zadovoljiva skladišča tako po velikosti, kot za takratne prilike potrebno tehnologijo. Količinski promet je v tem času neprestano naraščal. Naši kupci pa so čedalje zahtevnejši glede kakovosti in glede časa, ki mine od naročila do dostave blaga. Medtem smo se, v duhu ustavnih dopolnil in po določilih zakonskih predpisov, sporazumeli ter u-stamoviili tudi TOZD »Grosist«. Ta bo v bodoče povezovala skupne interese grosistične dejavnosti. Že pni načrtovanju bodočih nalog smo zopet naleteli na resno oviro, ki jo predstavljajo premajhna in nesodobna skladišča. To velja predvsem za poslovnico 1 in 3. V nekaj boljšem položaju je pasllorvnica 2, M je v preteklih letih dobila nove silose za žita. Prav bi bilo, da probleme v zvezi z delom radi zastarelih lin premajhnih Skladišč v poslovni oi 1 napišejo tisti, ki razmere poznajo in najbolj občutijo. Za poslovnico 3 »Agropromet« so dokazi o nujnosti novo gradnje sledeči: V začetku junija 1958, ito je pred 15 leti smo kupili stari del zgradbe bivše tovarne sadnih sokov. Poslopja so 'bila popolnoma dotrajana in potrebna velikih popravil. Tekom let smo jih preuredili ter nekako usposobiti za promet s kmetijskimi pridelki. Ta promet pa je v večjem letnem porastu kolt smo predvidevali in prostori so postali neprimerni. Že pred leti smo uvedli dvoizmensko delo, kar pa je samo delno pomagalo pril odpravi slabosti v preskrbi naših in (tujih prodajaln. Ker finančni pokazatelji prometa, z ozirom na divjo rast cen niso realni, naj primerjavi služi količina blagovnega prometa. V zadnjih šestih letih se je ta odvijal tako — le: Leta 1968 je bilo prodanih 11.213.000 /kg, oz. 1 blaga — tod. 100 Leta 1969 je 'bilo prodanih 13.500,000 kg, oz. 1 blaga — tod. 124 Leta 1970 je bilo prodanih 15.339.000 kg oz. 1 blaga — tod. 137 Leta 1971 je bilo prodanih 19.687.000 kg oz. I blaga — tod. 176 Leta 1972 je bilo prodanih 22.970.00 kg, oz. 1 blaga — tod. 205 Leta 1973 bo prodanih cca 27.700.000 kg, oz. 1 blaga — tod. 246 V patih letih se je količinski promet dvignil torej za 250 % kar je več kat smo takrat načrtovali za obdobje 10 let. To pa nujno povzroča vse tiste nevšečnosti o katerih sem pisal in na katere nas dnevno opozarjajo naši kupol, ko nestrpno čakajo na blago. Za prevzem, kratkoročno skladiščenje in pripravo blaga za odpremo, so nam v Celju na razpolago prizemna skladišča na površini 1937 m2, oziroma 5420 m3. V tej izmeri je že zapapadeno 162 m2, oziroma 490 m3 hladilnice. Tudi laik lahko iz teh številk izračuna koliko fizičnega dela morajo opraviti delavci vsak dan, da zmoremo prej navedeni letni količinski promet. Skladišča so namreč brez ramp in razpored prostorov ter notranja delitev ne dopuščata uporabe ustrezne mehanizacije. Takšno siromaštvo prostorov ter opreme pa zahteva nesorazmerno veliko delavcev. V lanskem latu smo imeli na plačilni listi povprečno 146 zaposlenih, kar je nedvomno mnogo preveč in predvsem predrago za tolikšen obseg dela ter za tako skopo odmerjeno razliko v ceni. V TOZD »Grosist« smo se odločili, da vsaj do leta 1976 zgradimo Analizirati stanje našega podjetja oziroma primerjati Stanje iz leta 1972 z stanjem v letu 1968 je sedaj mnogo lažje kot pred meseci, ker imamo že izdelano analizo pogojev za formiranje TOZD. Ta analiza precej realno prikazuje stanje v našem podjetju per. 31. 12. 1972. Piri konstituiranju TOZD pa je potrebno še veliko storiti v pogledu sporazumevanja. Vzporedno s tem pa tečejo intenzivne Celotni dohodek Stroški vfclj. nab. vredn. Izplačani OD brutto — 4 % Amortizacija do predp. St. Amortizacija nad predp. st. Dobiček ali izguba Sklad skupne porabe Dobiček + Amort. nad 100 Sklad skupne porabe Investic. vzdrž. formira. Investic. vzdrž. porabljeno Saldo tovest. vzdržev. Dobiček + vsa amartiz. skl. -Sk. por. + ali tovest. vzdrž. Formiranje stan. skl. 4% Del stan. skl. za podjetje od 4% Povprečni OD netto Zaposleni nova, dovolj velika in sodobna skladišča. V njih bodo ustrezni prostori tudi za dejavnost poslovalnice 3 »Agropromet«. Lokacija bodočega objekta je predvidena na prostoru celjske prehrambene industrije — sever. Itn sicer južno od obstoječe hladilnice KK »Hmezad« Žalec. Tam bomo lahko najbolj koristno uporabili obstoječe to bodoče komunalne naprave ter koristili že zgrajene hladilne kapacitete in po potrebi tudi tiste, ki jih bodo začeli v kratkem še dograjevati. Objekt bo stal v neposredni bližini »Merxovih« skladišč oziroma mlina ter bo vse skupaj enkrat lahko funkcionalno zaokrožena celota, Naša tekoča naloga je, da skupaj z delavci poslovalnice 1 pripravimo vse tisto, kar bo projektantu 'lahko služilo za podrobno obdelamo investicijskega elaborata, čas nas priganja! Še bolj pa nas preganjajo zahteve našiti odjemalcev. Resna nevarnost namreč preti, da se bomo sicer z uslugami, ki jih lahko nudimo v sedanjiti prostorih in s sedaij mogočo izbiro, sami čedalje bolj izločevali itudi iz prometa v lastni maloprodajni mreži. Steblovnik Edo priprave za izdelavo razvojnega programa, programa investicij in razreševanja kadrovskih vprašanj. Že v uvodu je bilo omenjeno, da bo primerjava obsegala obdobje 1968 do 1972. Za to obdobje smo se odločili, ker je v letu 1968 dobilo podjetje sedanjo velikost in otililko z združitvijo več manjših podjetij. Spodnja tabela prikazuje primerjavo poslovanja. 346.591.508,61 952.845.078,55 275 307.785.436,35 850.800.552,66 276 26.377.563,53 68.788.877,40 261 2.799.194,87 7.446.453,25 266 1.377.302,66 7.446.453„26 541 8.252.011,20 18.362,741,98 223 — 3.566.246,16 —- 9.629.313,86 22.242.949,08 231 1.884.438,64 3.506.668,68 186 1.245.102,65 3.972.379,37 319 639.335,99 465.710,69 — 13.067.844,72 29.223.691,64 224 1.018.741,90 2.713.089,35 266 850.649,42 1.946.641,61 229 1.000,15 1.900,79 190 1.516 2.071 136 Op i s 1968 1972 % Iz tabele je razvidno, da je o-sehni dohodek od leta 1968 do leta 1972 porasel za 190 indeks zaposlenost za 136 in celotna realizacija za 275. Dinamika porasta osebnih dohodkov je zelo velika. V letu 1971 je bil porast 24%, v letu 1972 pa 21%. Razmerje osebnih dohodkov in skladov je balo v letu 1972 79 : 21. V obdobju 1968 do 1972 pa 78 : 22, kar pove, da je to razmerje precej konstantno. V tem razmerju pa ni upoštevam 4% stanovanjski prispevek. Če ta porast osebnih dohodkov primerjamo s porastom celotnega dohodka vidimo, da so osebni dohodki v skladu s samoupravnim sporazumom. Obenem pa je potrebno pripomniti, da v letošnjem letu osebni dohodki občutno zaostajajo za povišanimi ŽM jenskimi stroški. Pni primerjavi celotnega dohodka moramo upoštevati količinsko povečanje in rast na osnovi višjih cen. Ker imamo za posamezne e-note izdelan plan na podlagi finančne realizaci j e, je skoraj nemogoče ugotoviti, koliko je piti povečanju realizacije sodelovalo količinsko povečanje in koliko povečanje na osnovi višjih cen. Kompleksno reševanje kadrovske problematike spada med težje če ne nerešljive probleme celjske regije in tudi našega podjetja. Cela vršita strokovno usposobijenih ljudi je v zadnjem času zapustila naše podjetje in ravno to moramo preprečevati. V kompleksno reševanje, te problematike spadajo: urejevanje stanovanjske problematike, plan kadrov, stimulativno nagrajevanje,. sistem urejenih odnosov nadrejeni -— podrejeni, vodilni in o-staii, štipendisti in podjetje itd. Vse. to so faktorji, ki urejerii, ustvarjajo ugodno počutje v kolektivu. V našem podjetju imamo samo 2% zaposlenih z višjo šolsko alti visokošolsko izobrazbo, kar pa je pod normalo. Ras je, da Objavljamo prosta delovna mesta potom razpisov in razglasov, vendar ni od-zrva. Zato bo potrebno najti druge naorne pridobivanja strokovnjakov, ki gotovo obstojajo. Na področju povezovanja gospodarstva je naše podjetje’ precej «vdo, saj je v obdobju od tem 1966 do leta 1970 povezalo 8 trgovskih, 3 gostinska ter 1 trgovsko in proizvodno podjetje in pekarno. S tem i.e napravilo zelo velik korak naprej v združevanju zmogljivosti, ikompleitiiranositi asortimana din podobno. Tudi regionalno se je izredno razširilo, saj deluje v 18 občinah. Ne glede na te uspehe pa bo potrebno izdelovati program na-daljnega združevanja. Treba se bo odločiti bodisi za vertikalno ali za horizontalno integracijo, najverjetneje pa za kombinacijo obeh. V zadnjih letih nismo ničesar storili v smeri združevanja in to zaradi konsolidacije podjetja. Vprašati pa se moramo, ali smo za notranjo ureditev podjetja tudi dovolj napravili? Vse bolj je čutiti, da smo se teritorialno preveč razširili in 'sedaj ne obvladujemo trga. Tu je zlasti mišljeno področje južno od Save. Nujno potrebno je, da se umaknejo .iz teh področij, zato pa .poskrbimo za razširitev asortii-mana in za opravljanje kvalitetnejših uslug. Razvojni program je izdelan v osnovnih konturah. Primarno vlogo pri tem razvoju ima maloprodajna mreža, ki ffinaiiizira delo ostalih dejavnosti podjetja in je 'to 'tudi upoštevano v razvoju podjetja. Neodvisno od drugih investici j j e potrebno graditi modeme trgovine — markete, bifeje in podobno, seveda v okviru danih možnosti. Predvidena pa je gradnja tudi ostalih potrebnih kapacitet kot so skladišče, pra-žarna in embalimice, pekarne, transportnih dejavnosti itd. Dokončna izdelava .razvojnega programa ima nalogo izdelati vrstni ,in .rokovni red za posamezne investicije, iki si morajo slediti po nujnosti potreb. Za pripravo investicij so zadolženi direktor ji TOZD in so v tem v zvezi že prejeli ustrezna navodila. Posebne investicijske skupine nimamo, Iker so investicijska sredstva še premajhna. Takšno skupino je smdtmo ustanoviti pri letnih investicijah 4 do 5 milijard dinarjev. Osnovna sredstva so bila v letu 1972 odpisana z 32%, sedanja vrednost pa je 68%. To vrednost zelo dvigajo novo zgrajeni objekti: silos, mlin, hotel in nekatere trgovine. Investicijska poraba v osnovnih sredstvih za obdobje od 1968 do 1972 je bila v absolutnem znesku 6,5 milijarde. To je sorazmerno malo, čeprav lahlko vzporedno ugotovimo, da je bilo to Obdobje krizno zaradi znanih gspodarskiti razmer. Prerez virov obratnih .sredstev nam pove, da imamo lastnih sredstev 17,93 % in tujih 82,07%. Raziskovanje trga je pri nas razvito do takšne mere, kolikor nam je potrebno. Nimamo za to posebej strokovne službe, ker to delo opravljajo bolj ali manj uspešno trgovski potniki in šefi maloprodaje. Prevladuje mnenje, da nismo še na takšni stopnji razvoja, da bi to Službo formirali. Ta služba hi morala imeti nalogo raziskati rentabilnost naložb in katere so tiste investicije, ki bi 'bile najbolj .rentabilne.! Družbeno politične organizacije SKLEPI 1. To kratko analizo morajo obravnavati (tudi ostali forumi OZKin do nje zavzeti stališče. 2. Potrebno je vztrajati, da ise dokončno izdela plan investicij in vztrajati na njegovi izvedbi brez kakršnihkoli odstopanj. 3. Ponovno moramo zavzeti stroga stališča pri kadrovski politiki in vztrajati pri kriterijih, ki jih Ije izdelala kadrovska komisija. Zahtevamo, da te (kriterije obravnavajo vsi člani ,ZK. 4. Izdelati je potrebno sistemizacijo delovnih mest in jo dokončati. 5. Zavzeti moramo stališče do izplačanih osebnih dohodkov. Do sedali so raistili v skladu s samoupravnim sporazumom .in na j bi 'tako tudi v bodoče. 6. Potrebno je izdelati analizo nadur, in njihovo število čimbolj zmanjšati. 7. Iovesliieiijiskii elaborat bi morala izdelati posebna komisija ali služba, ker za ito niso usposobljeni direktorji TOZD. Ekonomska a-naliza bi morala biti izdelana za vsak nov objekt, da ne bi prišlo ponovno do spodrsljajev in da 'se lotimo tistih investicij, ki bi bile ekonomsko najbolj upravičene. Če smo mnenja, da sami tega ne zmoremo, bo potrebno angažirati zunanje sodelavce in .institucije, ki so usposobljene za te naloge. Izobraževanje permanentna potreba vsakega človeka »Industrija znanja« bo glede na izpopolnjene izobraževalne sisteme brez dvoma dosegla v svetu dominanten položaj, enak tistemu kot so ga imeli nekoč družbe z naj-večjiim naravnim bogastvom ali industrijskim potencialom. Izobraževanje bo prihajalo zaradi pospešenega znanstvenega, tehnološkega in družbenega razvoia vedno bolj v ospredje in postajalo permanentna potreba vsakega človeka, če se bomo zavedali, da je leda dejavnik napredka naše družbe. Rešiti ustrezne kadrovske zasedbe je dolgotrajna naloga, Od se prične pri štipendiranju in prav štipen- diranje pomeni osnovni odnos do kadrovske politike. Izobrazbena 'Struktura Slovenskega prebivalstva je pokazala (podatki iz leta 1961), da ni imelo končane osnovne šole okrog 65 % prebivalstva, končano osnovno šolo 18 %, srednjo šolo 15 % ter višjo in visoko šolo okrog 2 % prebivalstva. Kljub desetletnemu razdobju se struktura ni 'bistveno spremenila. Prav talko kaže kvalifikacijska struktura zaposlenega prebivalstva za leto 1970, da ima Slovenija slabšo kvalifikacijsko strukturo .kot Jugoslavija. Zaradi primerjave bomo prikazali obe: Tovariši, ali so pokojnine vaših svojcev res ogrožene? (Iz internih informacij republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenile) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji odgovarja na to vprašanje: »Ne, če bomo skupaj poskrbeli zanje. Ne, če bomo zanje še naprej pripravljeni. prispevati toliko, kot rabijo, da bi v miru preživeli jesen .svojega življenja. Ne, če jim ne bomo skušali jemati njihovih pravic, da bi razbremenjevali gospodarstvo.« Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je vsako leto pa tudi letos programirala potrebna sredstva, ki naj bi ji omogočila izpolnjevanje z zakoni naloženih dolžnosti. Svojih programov pa ni mogla uresničiti. V letu 1971 je na zahtevo tedanjega izvršnega sveta skupščine SRS prvič pristala na nestvarno znižanje prispevne stopnje, ki naj bi po svečanih ugotovilih trajalo le eno leto. Od tedaj je poslovala deficitno, vendar je lahko razliko krila iz svojih rezerv. Ob taki finančni politiki republike Slovenije so se rezerve pokojninskega zavarovanja manjšale. Leta 1970 so bile 20,3 % letne porabe, leta 1971 17,7 %, leta 1972 14,4 in letos na začetku leta 8,1%. Konec letošnjega leta rezerve ne bo več, poslovanj e pa bo zato nezakonito! Za normalno poslovanje brez tujih kreditov potrebuje sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja rezervo v višini približno 15 % letne porabe, ker se mora kreditirati do 40 dni in pokrivati sezonska IZOBRAŽEVANJE PERMANENTNA POTREBA VSAKEGA ČLOVEKA Stopnja strokovne izobrazbe Jugoslavija Slovenija visoka strokovna izobrazba višja strokovna izobrazba srednja strokovna 'izobrazba nižja strokovna izobrazba VKV KV PKV NKV 5,0 % 3.6 % 13,9 % 8,4 % 6.7 % 25,5 »A 13,0 »/o 23,7 % 3.6 % 2.7 O/,, 12,3 »/n 8,5 % 5,0 o/n 26,0 «/o 15,7 °/» 26,0 »/j, Vir: Načrt razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji do leta 1975. V Sloveniji je primanjkovalo leta 1969 po podatkih SR Slovenije 33.036 visoko, višje in srednje strokovnih kadrov, 73.493 KV in PKV delavcev, preveč pa smo imeli nižje (24.235) iin nekvalificiranih delavcev (82.294). Torej po iteh podatkih -nima 21,4% zaposlenih delavcev (82.294). Torej po teh podatkih nima 21,4% zaposlenih ustrezne kvalifikacije, za sedanje zahteve gospodarstva in dražb enih služb. Tako lahko trdimo, da je vzrok za počasnejši napredek gospodarstva v veliki meri v neustreznih kadrovskih strukturah ter v nepravilnem odnosu do proizvodnje na sploh, zlasti v odnosu do najuspešnejših nosilcev naprednih gospodarskih procesov. Zahteve dolgoročnega -družbenega razvoja zahtevajo smotrnejšo kadrovsko politiko, kar pomeni, da moramo poenotiti zlasti štipendijsko politiko in zagotoviti njeno u-činkovitost. Kolikor bi imeli izdelano sistemizacijo delovnih mest, bi lahko prikazali primerjavo med dejansko strokovno usposobljenostjo in zahtevano po sistemizaciji za naše podjetje, S spodnjo tabelo pa želimo prikazati pregled naših štipendistov po poklicnih Skupinah (poklicih) in stopnji izobrazbe: Pdkl-icna skupina (poklic) .stopnja strokovne izobrazbe visoka višja srednja skupaj biotehniška 5 — ’ — 5 filozofska 1 — — 1 1 pravna 1 — — ekonomsko komercialna — 6 — 6 ekonomska — 2 15 17 strojna — — 1 1 gradbena — —■ 1 1 -aranžerska — — 1 1 Skupaj: 7 8 18 Janez 33 FEDRAN nihanja pri izplačilih. Taka rezerva je potrebna za stalna obratna sredstva in za -tekočo valorizacijo pokojnin do meja, ki jih predpisuje pokojninska zakonodaja. Dohodki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji se zbirajo po 12,7% stopnji od bruto osebnih dohodkov. Ta izvirni priliv dosega le 90 % letošnjih izdatkov, zato je razumljivo, da so za poslovanje v letošnjem letu potrebni čedalje večji krediti. V juniju mesecu si je morala skupnost izposoditi že 200 milijonov dinarjev ali dobre dve tretjini svoje mesečne izplačilne mase, -tako da je julija prvič v svoji zgodovini poslovala ves mesec s tujimi izposojenimi sredstvi in da ne bo prišla na pozitivni saldo poslovanja. To pa pomeni, da bo treba za izplačevanje pokojnin prvič angažirati tudi denarna sredstva republike Slovenije, saj banka po lastnih pismenih izjavah ne sme in ne more dajati takih kreditov. Rešitev problema vidijo vsi poznavalci razmer: (Informacija izvršenega sveta skupščine SRS od 10. 5. 1973 — podpisan Pavle Gantar; Zapisnik SDK o opravljeni kontroli 5. 4. 1973; Pismo SPIZ skupščini SRS 20. 3. 1973 20. 3. 1973 in pismo SPIZ zvezni skupščini 10. 5. 1973) v povečanju izvirnih dohodkov do mere, ki bi omogočila skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi poslovala brez izgub, dokler si ne obnovi rezerve na ravni 15 % letne porabe. Za take izvirne dohodke bi bila potrebna 13,84 % stopnja od bruto osebnih dohodkov -ati pa bi bil potreben kak drug vir v isti višini. Zato bo po vsej verjetnosti v zadnjih letošnjih mesecih morala skupnosit pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako stopnjo tudi uveljaviti! Navidezno izgleda to kot povečanje obremenitve gospodar-sit-va, vendar že sedaj -mora Ljubljanska banka dajati skupnosti visoka posojila, da sploh lahko izplačuje pokojnine, s tem pa jih posredno odvzema gospodarstvu in na tak način že sedaj obremenjuje gospodarstva, Gre itorej le za to, ati je -ta obremenitev neposredna in s čistimi računi, ali pa je posredna in z zamegljenimi računi! In ne nazadnje! Kakršne pravice boš sedaj priznal in kolikor boš sedaj pomagal uresničiti svojcem, take boš užival na starost -tudi sam . ...! Bolj kot kjerkoli drugje velja v zavarov-apju obrnjen pregovor »Danes tebi, jutri meni«. IZ SODNE PRAKSE Delni izvleček sodbe Pk 4/73 Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je v gospodarsko kazenski zadevi zoper obd. podjetje »MERX« Celje, obd. Anton Žvegliča in obd. Rudija Kocijana, zaradi gospodarskega prestopka po čl. 60 odst. 1 tč. 1 Tem. zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, po dne 21. 3. 1973 opravljeni glavni obravnavi razsodilo: I. obd. trg. podjetje >xMERX« Colje je v svoji poslovalnici Pekarna Sevnica prekršilo odločilo čl. 11 Tem. zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili s tem, da je dne 22. in 23. 2. 1972 dalo v promet z blatom onesnažen bali kruh, s čemer je storilo gospodarski prestopek po čl. 60 odst. I, tč. 1 Tem. zakona nad zdravstvenem -nadzoru nad živili. II. Obd. Kocjan Rudi, sin Jožefe, roj. 18. 12. 1941 v Nemčiji, v -Milhauzn-u, stan. Studenec iti, p .-Studenec pri Sevnici, Slovenec, drž. SFRJ, poročen, oče enega otroka v v starosti 5 -let, dovršil 8. r. osnovne šole in poklicno šofersko šolo, šofer, z mesečnim prejemkom 1.300,00 din, nekaznovan — je odgovoren za kršitev opisano pod I. s čemer je prav tako storil gospodarski prestopek po čl. 60 odst. I, tč. 1 Tem. zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, pa se po tem zakonitem določilu OBSODITA I. Obd. trg. podjetje »MERK« Celje na 15.000,00 din denarne kazni, plačljive v roku 1 meseca po pravnomočnosti sodbe. II. Obd. Kocjan Rudi na 500,00 din denarne kazni, plačljive v roku 1 meseca po pravnomočnosti sodbe. Obd. gospodarska organizacija na plačilo stroškov gospodarsko kazenskega postopka s povprečnino din 200,00. Obd. Žvegl-ič Anton, sin Alojza in Marija, raj. Gorišek, roj. 7. 2. 1951 v Canjah, stan. Sevnica, Glavni trg 8, Slovenec, -drž. SFRJ, poročen, oče dveh otrok v starosti 6 in 5 ilet, dovršil 6 r. osnovne in 2 r. obrtne šole, po poklicu pek, zaposlen pri obd. GO, z mesečnim dohodkom 1.800,00 din, lastnik stanovanjske hiše, nekaznovan se v smislu ČL 321 tč. ZKP oprosti obtožnega predloga, in sicer, da je odgovoren za kršitev opisano pod I, s čemer naj bi storil prestopek po čl. 60 odst. 1 tč. 1 cit. zakona. Že iz dispozitiva sodbe je razvidno, zakaj je bilo podjetje v postopku. V prvotnem postopku smo bili oproščeni krivde in kazni. Ker se je pa zoper prvotno oprostilno sodbo pritožil okrožni javni tožilec in je višje gospodarsko sodišče v Ljubljani pritožbi ugodilo, je s .tem oprostilo sodbo razveljavilo in je moralo prvo sodišče zadevo ponovno obravnavati. Na ponovni obravnavi pa smo bili obsojeni. Zoper obsodilno sodbo se je podjetje MERX pritožilo skupaj z odgovorno fizično osebo. Vendar Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani pritožbi ni ugodilo in je potrdilo sodbo sodišča I. stopnje. Iz delne obrazložitve sodbe Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani: Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče nima pomislekov zoper bistveno pravilno u-g-atovitve in zaključke prvega sodišča niti v dejanskem niti v pravnem pogledu. K pritožbenim izvajanj em pa še pripominja. Pritožbena izvajanja, da so bile štruce -kruha umazane z blatom, ki se je nahajalo pred poslovalnico št. 12 trgovskega podjetja Sevnica in da so jih umazali delavci -te poslovalnice, ko so jih vlačili po hodniku v priročno skladišče, nimajo v dokaznem gradivu nobene opore. Priči škrabec in Podpadec sta sklene izpovedali, da se v itrgiovski poslovalnici oziroma priročnem skladišču ne more -kruh umazati, ker je pred poslovalnico betonska plošča v izmeri ca 2 x2 m. Na te plošče je obd. -Kocjan zlagal košare s kruhom. Delavci poslovalnice pa so te košare prenašali v priročno skladišče in med posamezne sloje košar vlagali lesonit. Obd. Kocjan je pri soočenju s pričo Skrabcem povedal, da se mu je strgal karton, k,i ga je podlagal med spodnje in zgornje košare in je zato možno, da se je kruh zaradi itega umazal. Z ozirom na navedeno ni pomembno, da je obd. podjetje imelo na razpolago dovolj lesonit-nih plošč. Priča Podpadec je dalje izpovedala, da je inšpektor našel umazan kruh v zgornji košari v priročnem skladišču. Iz -tega -sledi nujen in logičen zaključek, da se je kruh umazal med prevozom ne pa v trgovski poslovalnici. Zaradi -navedenega je bilo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo. Zaradi nedovoljenega kreditiranja ponovno obsojeni (Delni izveleček iz sodbe) Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru je ponovno obsodilo odgovorne osebe in maše podjetje zaradi nedovoljenega kreditiranja v Rušah. Tako je v sodbi Pk 15/73-4 z dne 13. 3. 1973 rečeno: I. Obd. trgovsko in proizvodno podjetje »MERK« Celje je storilo gospodarski prestopek iz 3. -točke 96. člena zakona o bankah -ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Ur. L SFRJ, št. 58/71) s tem, da je v nasprotju z dolodi-ln Uredbe o splošnih pogojih za dajanje potrošniških kreditov (Ur. 1. SFRJ, št. 17/66) brez obveznega pologa, prepovedi na o-sehni dohodek, sklenjene pogodbe, mimo fcnjiigovod st vene evidence At-d. dajejo potrošnikom razno bl-a-g-o na up in sicer: 1) v svoji poslovalnici Bistrica v -letu 1972 dalo najmanj 37 kupcem blago na up v skupni vrednosti najmanj 25.415,12 din, ta znesek pa pni -inventuri par 23. 9. 1972 izkazalo kot terjatve, 2) v svoji poslovalnici -v Rušah v letu 1972 dalo najmanj 94 kupcem na up v skupni vrednosti 61.741,49 din, ta znesek pa pri inventuri -par 23. 9. 1972 izkazalo -kot terjatev, tedaj -dajalo potrošniške kredite v nasprotju s predpisanimi pogoji. II. Obd. MITHANS Ivan, vodja poslovne enote v Rušah (gen. v sodbi) je odgovoren kot vodja PE v Rušah za -storitev dejanja po opisu zgoraj pod I ter za kršitev cit. zakonitih določil. III. Obd. SUŠA Vlado, (gen. v sodbi) je odgovoren kot poslovodja poslovalnice Ruše za storitev dejanja ,po opi-su pod 1-2 -ter za kršitev cit. zakonskih določil. IV. Obd. MIUC Maks (gen. v sodbi) je odgovoren kot poslovodja poslovalnice v B-istriai za -storitev dejanja po opisu pod 1-1 ter za kršitev oit. zakonitih določil. Zaito se obsodijo: 1. Obd. trgovsko in proizvodno podjetje »MERX« Celi, j e za gospodarski prestopek -po opisu pod I, po čl. 96 zakona o bankah -tar o kreditnem im bančnem poslovanju, z denarno kaznijo 30.000,00 din, 2. Obd. MITHANS Ivan za gospod, prestopek po opisu pod I, po čl. 96 zakona o bankah ter o kreditnem In bančnem poslovanju z denarno kaznijo 700,00 din, 3. Obd. SUŠA Vlado, za gosipod. prestopek po opisu pod 1-2, po čl. 96 zakona o bankah rter o kreditnem in bančnem poslovanju z denarno kaznijo 1.000,00 din, 4. Obd. MIUC Maks, za gospod, prestopek po opisu pod 1-1, po 61. 96 zakona o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju z denarno kaznijo 700,00 din. Obd. podjetje je dolžno plačati stroške gospodarsko kazenskega postopka in -sicer povprečnino v zneSku 500,00 din. Zoper obd. JAUK Manijo, .računovodkinjo pri PE Ruše se po 61. 320 tč. 3 zavrne obtožba zaradi gospodarskega prestopka iz 3. tč. čl. 69 zakona o bankah ter o bančnem in 'kreditnem poslovanju, z dejanjem kot je opisano v izreku pod tč. I. Stroški zavrnilnega dela postopka bremenijo sredstva sodišča. Obrazložitev: Obd. trgovsko in proizv. podjetje »MERX« Celje ima v Rušah svojo poslovno enoto s 6. prodajalnami. Interna kontrola obd. podjetja je opravila pregled poslovanja prodajaln v Rušah in Bistrici ter pri tem ugotovila, da ije poslovodja poslovalnice Ruše Vlado SUŠA dajal kupcem blago na up v vrednosti 61.741,49 din tar poslovodja Mak MIUC v prodajalni Bistrica prodajal na up v vrednosti 25.415,12 din to pa so neplačani zneski v .trenutku pregleda. Nadalje je bilo u-gotovljeno, da takšno kreditiranje ni bilo opravljano v Skladu z veljavnimi predpisi o kreditiranju potrošnikov; Takšno dejansko stanje izhaja iz dveh zapisnikov, ki sta jih sestavili interni kontrolni komisiji obd. podjetja, iz zagovora predstavnika podjetja, Obeh poslovodij, ki sita ravnanje odkrito priznala in tudi vodjo posl. enote Ruše Ivana Mit-hansa iter računovodkinj e Marije Jauk. Obd. Vlado Suša in Maks Mine sita v zagovor navajala, da sta na ta način hotela pospešiti prodajo oz. da je do tega prišlo iz praktičnih razlogov v zvezi s prodajo premoga. 'Predstavnik podjetja lin tudi vse odgovorne osebe so priznali, da so bili ,seznanjeni z veljavnimi predpisi in da je podjetje v svojem internem glasilu objavilo sodbo gospodarskega sodišča, s katero je bilo podjejite obsojeno zaradi istovrstnega gospodarskega prestopka. Obd. Vlado Suša in Mak Miuc sta itudi priznala svojo odgovornost. Vodja poslovalnice Ivan Miithaus je glede na navedbe predstavnika podjetja, češ da je dolžan skrbeti za zakonito poslovanje posl. enote izjavil, da to drži, vendar pa njegovih predlogov za disciplinski postopek ob ugotovljenih drugih kršitvah niso upoštevali in da .njemu itak poslovodje ne 'bi povedali, da prodajajo na up. Zato je sma- tral da za kršitev ni odgovoren. Sodišče mi sledilo njegovemu zagovoru, saj je interna kontrola brez težav ugotovila, nezakonito kreditiranje potrošnikov, takšno ravnanje je brez nadaljnjega priznal vodji pravne službe Ladislavu Cmera tudi obd. Suša. Slednjič izhaja tudi iz knjige dolžnikov, katera je priključena preiskovalnemu spisu tuk. občinskega sodišča, da je bil med dolžniki vpisan tudi sam obd. Mat-hanis in poli tem zadeve nič ne spremeni Okoliščina, da poslovodja Suša ob nabavi blaga z obd. Mithansa še ni vedel točne cene. V 61. 94 Zakona o bankah ter kreditnem in bančnem poslovanju je določeno, da organizacije združenega dela smejo v mejah sredstev s katerimi razpolagajo lin v Skladu s svojimi samoupravnimi akti dajati kredite občanom oz. v skladu z uredbo o splošnih P<>S°Tih za potrošniške kredite (Ur. 1. SFRJ, št. 16/66) ob določenih pogoian kreditirati potrošnike. V konkretnem primera kupci niso dali Obveznega pologa, rii bila izdana prepoved na osebni dohodek, niso 'bile sklenjene pogodbe itd., kar vse ne določeno v cit. uredbi. Takšno ravnanje ie sankcioniramo kot gospodarski prestopek iz 3. točke 96. Člena Zakona o bankah in kreditnem ter bančnem poslovanju, za katerega je zagrožena denarna kazen za pravno osebno od 10.000,00 do 200 000 00 dan in za odgovorno osebno "od 200,00 do 6.000,00 din. Pri tem je še opozoriti na 'spremembo zakona o gospodarskih prestopkih, kjer je z veljavnostjo Od o. 3. iy/3 biila povišana splošna spodnja mera denarnih kazni izrečenih rizičnim osebam na 500,00 dm. Glede na določilo čl. 13 ZGP pa te novele še ni bilo uporabiti, saj je bil storjeni prestopek pred njeno uveljavitvijo in gre za Strožji predpis. Obd. podjetje je odgovorno za predmetni 'gospodarski prestopek v iskladu z določilom 7. člena ZGr kot pravna oseba objektivno. Odgovornost obd. Ivama Miithamsa, Via-da Suše in Maksa Miuca temelji na določilu čl. 8 ZGP, saj je do kršitve prišlo z njihovim ravnanjem oz. opustitvijo dolžnega nadzora. Pri obd. Suši in Miucu pa je podan naMan. Pri odmeri kazni obd. pravni o-sebi je sodišče upoštevalo kot ob-iteževalno okoliščino predkaznova-miosit, kot olajševalno pa Okoliščino, da je podjetje uvedlo interno kontrolo in da je samo ugotovilo kršitve ter uvedlo zoper 'kršilce tudi disciplinski postopek. Pri obd. Maksu Miucu je sodišče upoštevalo kot olajševalne okoliščine nekaznovanost in odkrito priznanje ter skrb za 2 nedl. otroka, pri obd. Suši pa odkrito priznanje in prav tako skrb za 2 nedil. otroka. Obteževalnih okoliščin sodišče pri obd. Miucu ni našlo, pri obd. Suši pa je bilo upoštevati, da je bil že doslej 2-krart obsojen po čl. 322 KZ. Pri obd. Mit-kanisu je sodišče upoštevalo kot o-lajševalno okoliščino skrb za 2 nedl. otroka, kot obtoževalno pa predkaznovanost za gospodarski prestopek. Piri vseh obdolžencih je soidšče upoštevalo ob odmeri kazni premoženjske prilike, pri odgovornih osebah itudi krivdno obliko. V zvezi s predlogom namestnika javnega tožilca za izrek varnostnega ukrepa obd. Suši je še dodati, a sodišče temu predlogu ni sledilo, ker bo bolj umestno o tem varnostnem ukrepu odločati v kazenskem postopku, ki je v zvezi s poslovanjem obd. Suša v prodajalni Ruše že v teku pri trik. občinskem sodišču. Obd. podjetje ki je storilo gospodarski prestopek, je po čl. 47 ZGP v zveza s čl. 91/1 ZRP dolžno plačati stroške gospodarsko kazen-iskega postopka dn v pavšalnem znesku kot povprečnina odmerjene 'Stroške sodnega poslovanja. iNamestnilk javnega tožilca je na glavni Obravnavi umaknil obtožbo zoper obd. Marijo Jauk, da bi bila kot računovodkinja odgovorna za storitve cit. gospodarskega prestopka. Glede na umik >je sodišče po navedenem določilu ta del tožbe zavrnilo, izrek o stroških, ki se nanašajo na zavrnilni del sodbe pa temelji na določilu čl. 47 ZGP v zvezi s čl. 92 ZRP. Zoper to sodbo se je pritožil Ivan Mithams zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlagal, da ga pritožbeno sodišče oprosti od obtožbe, oz. da zadevo v tem obsegu razveljavi in vrne prvemu sodišču v ponovno sajenje. Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani pa pritožbi ni ugodilo in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Iz obrazložitve sodbe: Pritožba nii utemeljena. Pritožbeno sodišče nima pomislekov zoper pravilne ugotovitve prvega sodišča niti v dejanskem niti v pravnem pogledu. K pritožbenim izva-jianjem pa pripominja naslednje: Kolikor so za nedovoljeno kreditiranje zvedeli od interne kontrole tudi nekateri dragi delavci podjetja, ki niso bili obtoženi, to ne izključuje odgovornosti obd. Mithansa za gospodarski prestopek. Ta je po svojem položaju ,in delovnih zadolžitvah kot vodja PE Ruše bil dolžan skrbeti za zakonito poslovanje na svojem področju. Po 61. 8 ZGP pa odgovarja odgovorna oseba za gospodarski prestopek toda tedaj, če opusti dolžni nadzor in če pri tem ravna malomarno. Obd. Mitbans bi s primemo kontrolo dokumentacije v poslovalnicah moral in mogel ugotoviti, da jx>s!oval-nice dajejo 'kredite v nasprotju s predpisanimi pogoji. Dejstvo, daje bil tudi sam na seznamu dolžnikov, ga je moralo še posebej opozoriti na nepravilnosti in bi moral v sled Kadrovske vesti Junij V mesecu juniju so se zaposlili: Kopmajer Franc, prodajalec, Prevalje, Hren Ivica, poslovodja, Šoštanj, Reber Danica, prodajalka, Šoštanj, Zolak Angela, delavka, uprava Celje, Grešak Jelka, saldakontist Ravne, Bricman Slavko, delavec II, sklad. Slovenj Gradec, Kojnik Angela, pomivalka posode, Ravne, Tovornik Jožefa, delavka, MM Planina, Grešak Nada, prodajalka, SP Ga-berje, Rozman Jože, delavec, poslovalnica 3, Vavkan Angela, natakarica IV, Prevalje, Robnik Dora, natakarica, Prevalje, Kolenc Marjan, obrtnik IH, hladilne naprave, Palčič Miro, delavec, MM Otok, Demovšek Daniel, vratar-čuvaj, poslov. I, Celje, Kokot ec Martin, prodajalec, Laško, Raško Alojz, kuhar, Prevalje, ZARADI NEDOVOLJENEGA KREDITIRANJA PONOVNO OBSOJENI tega kontrolo še poostriti. Kolikor itega ni storil, pa je ravnal pri o-prajvijanju _ svoje dolžnosti malomarno in je itorej za prestopek odgovoren. Ostala pritožbena izvajanja pa za razsojo te zadeve niso pomembna. Tudi pritožba glede izrečene kazni ni utemeljena. Prvo sodišče je pri _ odmeri kazni upoštevalo v dovoljni meri prav vse ugotovljene olaj silne in obtoževdlne Okoliščine. Izrečena kazen pa je preje mila kot stroga. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče moralo pritožbo zavrniti in potrditi v izpodbijanem delu prvo sodbo. Vprašamo se ali ni bila objava sodb v štev. 10/1971 in 1/1972 našega glasila dovoljeni pouk in signal za delo v bodoče? Tudi rtu je vsak komentar odveč. Ali se ljudje zavedajo, da s takim nezakonitim ravnanjem povzročajo sebi in delovni skupnosti materialno škodo in ne nazadnje tudi škodo na ugledu? Urednik Radojoič Vera, delavka, sklad. Krško Habinc Maks, šofer, skladišče Krško, Petauer Marija, administator, MM Otok, Šketa Marija, delavka, Marelica Prebold Stršak Štefka, delavka »Ada« Celje, Jamnikar Bogomir, delavec, pra-žama kave, Celje, Leskovšek Jernej, delavec, sklad. Trbovlje, Tovornik Franc, oblikovalec, pekarna Gaberje, Čeme Slavko, prodajalec, MM Dolgo polje, Borovnik Marjan, delavec, pekarna Velenje, Stritih Branko, delavec, pakerna Velenje, Pelko Anton, delavec, pekarna Dolgo polje Švigelj Vlado, delavec, pekarna Sevnica, Klanjšek Alojz, delavec, pekama Hrastnik, Petauer Jože, šef EOF, Bavdek Marija, saldakonisf, RGS Uršnik Janko, delavec II, sklad. Slovenj Gradec, Kolšek Milan, aranžer III, airan-žerstvo Celje, Leskovšek Ivan, šofer, pekarna Brežice, Kamenšek Ivan, delavec II, Laško, Kos Fanika, delavka, MM Dolgo polje, Pelko Boža, obračunovalec, pekarna Zagorje, V istem času so odšli: Pelko Ivan, šef pek. proizvodnje upokojitev, Gračner Vida, prodajalka, Prevalje, na lastno željo, Zakelšek Viljem, natakar, Ravne na lastno željo, Zakelšek Barbara, natakarica, Ravne, na lastno željo, Ledinek Angela, kuharica, Prevalje, samovoljno, Mikuljan Edi, delavec, poslovalnica 3, na lastno željo, Hvalec Bogdan, oddelkovodja, SP Šentjur, Gregorčič Olga, delavka, komerciala, pogodba, Slokan Martin, delavec, poslov-nica 1 Celje, samovoljno, Lorbek Valentin, mesar MM Lipa Štore, samovoljno, Meke Irena, prodajalka, MM Ljub. cesta, na lastno željo. Tominšek Boris, pek, pekama Velenje, na lastno željo, Bernik Regina, natakarica, Radlje, na lastno željo, Verber Ivan, poslovodja, »Plavž« Stre, upokojen, Bezovnik Miroslav, mlinar, Slov. Konjice, v JLA Rigel Stane, delavec Ravne, v JLA, Polak Stane, slaščičar, pekama Hrastnik, v JLA, Černelč Marta, prodajalka, »Toplice«, Dobrna, na lastno željo, Čadej Silva, prodajalka Dobje, na lastno žel jo, Banovdč Albina, delavka, hotel MERX, samovoljno O krožnik Jože, vratar, poslovalnica I, Celje, na lastno željo, Lpbšina Ivanka, delavka, sklad. Krško, na lastno željo, Muslija Cilka, prodajalka, Laško samovoljno, Sabo Jože, prodajalec, Laško, na lastno željo, Gornjak, Breda, delavka, poslovalnica 3, na -lastno željo, Čeh Marjan, delavec, pekarni Žalec, v JLA, Forstner Ivan, delavec, Prevalje, v JLA, POROKE: Zakonsko zvezo so sklenili: Pfajfer Cvetka, Krk Nežika, Po-srpnjak Metoda, in Šerbak Milena. Kolektiv vam želi mnogo sreče in osebnega zadovoljistva. ROJSTVA: Ludvik Nevenki, Pečnik Alojzu, Slemnik Roziki, Nikolič Mirkotu in Felicijan Rudolfu so se rodili sinovi. Čerenak Darinki in Bakič Magdi pa so se rodile hčerkice. Čestitamo! Slavica PERME Julij V mesecu juliju so se zaposlili: Berdnik Angela, natakarica, Kozjak, Radlje, Burjak Dragica, prodajalka, MM Čecovje Ravne, Mesner Lijana, natakarica, K. D. Prevalje, Štavdeker Danica, natakarica, Bife Espresso Prevalje, Štavdeker Pavlina, K. D. Prevalje, Palčič Mirko, delavec, poslovalnica 3, Lipovšek Marija, prodajalka, Otok, Lipovšek Daniel, mesar, MM Dolgo polje, Zorko Vojko, delavec, pekarna Center, Sadek Anton, mesar, MM Vojnik, Golež Irena, prodajalka, SP Šentjur, Doberšek Drago, delavec, »Silos«, Meh Miro, mesar, MM Otok, Pečnik Stanislav, delavec, »Silos«, Romih Jožefa, delavka, Hotel Mera, Krajnc Drago, »Obrtservis«, Slov. gradeč, Pušnik Anton, »Silo« Celje Višnjar Angela, prodajalka, Fu-žinar Vitanje, Colf Alojz, delavec, Sektor Ravne, Arbanas Marjana, Hotel Mera, sobarica, Murn Mira, delavka »Izbira« Vojnik, Raško Roman, oblikovalec, Pekarna Velenje, Šrot Elizabeta, administrator II, Proizvodni sektor, Mastnak Franc, delavec, »Silos« Celja, Lipičnik Ljubica, prodajalka SP Teharje, Kajba Ciril, oblikovalec, II, Pekama Velenje, Bežan Slavko, kontrolor kornisi-onov, Skl. Slov. Gradec, Bračun Vinko, mesar II, SP Gaberja, Pintar Irena, Poslov. Dramlje, Šentjur, Lužar Franc, slaščičar, Slaščičarna »Ada«. Žaler Stanka, delavka, poslovalnica 3, Olenšek Dušan, oblikovalec, pekarna Vojnik, Grobelnik Sonja, prodajalka, SP Trnovlje, Napret Dragica, prodajalka, MM Laško, Grobin Marija, prodajalka, Bonboniera, Vede Erna, prodajalka, SP Soča, Stergar Justika, prodajalka, MM Sevnica, Ferle Marija, prodajalka, SP Rimski dvor, Vrečar Ana, prodajalka, MM Hudinja, Trop Bogomir, prodajalec, »Kovina« Prevalje, Kunc Adolf, prodajalec, »Oprema« Prevalje. Čas Marjan, prodajalec, »Kovina« Prevalje, Pavlovič Katica, prodajalka, MM Sevnica], Pečnak Jelka, natakarica, Hotel Mera, Pustek Milena, prodajalka, SP Teharje, Žnidar Jožefa, prodajalka, »Livar« Štore, Kajtnar Karlina, kuharica, »Es-presso« Ljubljanska cesta, Stvarnik Marjana, pripravnik, M. H. Švenabir Krešo, pripravnik, u- prajva, tu, Jager Hijansita, pripravnik u-prava, tu, Kolšek Agata, pripravnik, uprava rtu, Budin Tadeja, pripravnik, uprava, tu, 'Krajcer Marija, delavka »Hotel Mera, Žnider Jožica, prodajalka, MM Vojnik, Krumpak Ivan, delavec, poslovni ca 1, Šumih Agica, prodajalka, »Živila« Šoštanj, Pahole Silva, prodajalka, »Delikatesa« Šoštanj Navršnik Marta, kuharica, Mera »Hotel«, Mravljak Jožica, prodajalka, SP Šentjur, Maruša Drago, prodajalec, SP Šentjur Jakop Marija delavka, »Market« Vojnik, Lipovšek Stanislav, oblikovalec, Pekama Hrastnik, Kolman Bojan, prodajalec, MM Slivnica, Šentjur, Žerovnik Hedvika, prodajalka, SP Lindek, Lesjak Damjan, mesar, SP Slivnica, Krbaivac Silva, prodajalka, MM Hudinja, Kolar Mirko, prodajalec, MM Hudinja, Keglevič Majda, prodajalka, MM Ponikva, Gmajnič Jože, delavec, Pekarna Cerklje, Kozole Karl, oblikovalec, pekarna Sevnica, Žolnir Riharda, natakarica, Hotel, Mera, Rudolf Marjeta, prodajalka, MM Dolgo polje, Mesojednik Jože, oblikovalec, Pekarna Cerklje, Maj orane Zdenka, prodajalka, MM Dolgo polje, Trebovc Miroslav, prodajalec, S'P Šentjur, Štorman Helena, prodajalka. Povrtnina Žalec, Borlak Anton, obrtnik, hladilne naprave, Klemenc Milan, komisionar, poslovalnica 1, Škoberne Franc, prodajalec, SP Šentjur, Lavrinc Martin, prodajalec, Laško, Šetina Matjaž, komisionar, poslovalnica 1, Prašnikar Marjana, prodajalka, Laško, Zaveršek Štefka, administrator, proizvodni sektor, V istem času so odšli: Cvikl Franc, šofer, transport, mirovanje. Palčič Mirko, delavec, MM Otok, prekinitev poskusne dobe, Tertinek Ljudmila, natakarica, Radlje, na lastno željo, Mastnak Vinko, oblikovalec. Pek. Gaberje, na lastno željo, Vrečko Branko, delavec, Silos, na ,lastno željo, Gramc Jožefa, prodajalka, Ruše na lastno željo, Rajh Jožica, prodajalka, Laško, na lastno željo, Modemdorfer Vinko, kurir, u- prava, na lastno željo, Radšel Vinko, komisionar, sklad. Slov. Gradec, samovoljno, Hauptamn Štefka, prodajalka, Zelenjava Celje, na lastno željo, Svetel Jože, delavec, poslovalnica 1, na lastno željo. POROKE: Zakonsko zvezo so sklenili: Trobiš Milena, poročena Ravnak in Kač Milena poročena Golič. Mnogo sreče! ROJSTVA: Pohajač Alojzu se je rodil sin Andrej. Čestitamo! Slavica PERME Avgust V mesecu avgustu so se zaposlili: Kotnik Peter, obrtnik III, v mehanični delavnici, Kyar Miran, obrtnik III, v mehanični delavnici, Š kor jak Drago, delavec IX, v poslovalnici 3, Korez Andrej, delavec IV, v em-balimici sladkorja, Kolar Alberta, aranžer, v aran-žerskem oddelku, Podjavoršek Ivana, delavka-či-stilka v MM Ljubljanska cesta, OIup Anton, mesar-sekač, v MM Lipa Štore, Kunej Ivan, šofer C kat. v skladišču I Celje, Knez Herman, prodajalec, »špecerija« Ravne, šmon Maksimiljana, prodajalka, »'Na vasi« Prevalje, Matul Miljana, prodajalka, MM Ljub. cesta, Grum Mihael, šofer C kat, v pekarni Hrastnik, Zorko Jerica, prodajalka, sektor Ruše, Šerc Ida, prodajalka, sektor Ruše, Erič Kerna, dclavka-čistilka, v pekami Brežice, Gologranc Vili, komisionar, IV, IV, v poslovalnici 3, Rumpf Svetlana, prodajalka IV v SP Gaberje, Feržan Marija, prodajalka IV, v »Opeka« Ljubečna, Ramšak Marija, delavka IV, v poslovalnici 3, Kogelnik Pavla, delavka III, v »Koroški dom« Ravne, Praznik Friderik, kuhar, »Dom Železarjev, Ravne, Kričej Fanika, kuharica »Dom Železarjev, Ravne, Kaiser Irena, natakarica, »Dom Železarjev«, Ravne, Š kruh e Milica, natakarica, »Dom Železarjev«, Ravne Mlatej Danica, administrator-komtiroilor, »Dom železarjev«, Ravne, Zupanc Milena, delavka — čistilka v pekarni Gaber j e, Mesner Silva, kuharica, »Dom Železarjev, Ravne, Mesner Rudolf, prodajalec IV, v SP Prevalje), Mafcasn Cvetka, kuharica, »Dom Železarjev« Ravne, Bizjak Frida, natakarica IV, »Espresso« Ljub. cesta, Valek Milan, delavec V, v MM Ljubljanska cesta, . Vrbovšek Jožica, prodajalka IV, v »Lava« Stanetova ul.. Voh Jožica, kuharica IV, »Kolodvorska restavracija« Podvelka, Geroid Silvestra, kuharica, IV, gostilna »Marčič« Slovenj Gradec, Okrožnik Jože, vratar-čuvaj, v poslovalnici I Celje. V istem času so odšli: Majcen Cvetka, delavka v hotelu Marx Celje, na lastno željo, Gaberšek Branka, prodajalka v MM Lipa Štore, na lastno željo, Vinkšel Zvonka, referent, VIII, v računovodstvu, sporazumno, Drolc Albin, delavec v Silosu, na lastno željo, „ , Kukovičič Adolf, šofer C kat.,, v poslovalnici 3, sporazumno, Kus Franc, delavec v embalirni-ci sladkorja, na lastno željo, Grešak Nada, prodajalka v SP Gaber j e, sporazumno Babič Magda, poslovodja v SP Trg Ravne, sporazumno, Kračun Marija, saldokontist v računovodstvu, sporazumno Merkač Jernej, prodajalec, v »Železo« Ravne, na lastno željo, iKlemec Milan, komisionar, v skladišču I, Celje, v JLA, Klančnik Stanko, delavec v poslovalnici 3, samovoljno, Kokotec Irena, prodajalka v Rečici Laško, samovoljno, Miklavc Boris, Šofer, v _ transportnem odd., na lastno željo,_ Keglevič Valentin, poslovodja v Lipoglav Šentjur, na lastno željo, Darko Voglar, referent, v komercialnem sektorju v JLA, Kopitar Franc, mesar, v MM Ljub. cesta v JLA, Zorko Vojko,_ delavec v pekarni Center, samovoljno, Gonič Nedo, natakar, Espresso Ljub. cesta, po pogodbi, Drobne Viljem, prodajalec, v SP Šentjur, na lastno željo, Zdolšek Karlina, ref ene t. v računovodstvu, invalid, upokoj., Godec Anton, delavec v pekarni Štore, samovoljno, Sušnik Božidar, šofer v aranžer-stvu, na lastno željo, Žaren Milan, delavec v skladišču Krško, na lastno željo, Potisk Helena,^ delavka v emba-limici, na lastno željo, Javornik Ferdinad, komisionar v sklad. Slovenj Gradec, v JLA, Starček Franc, pek v pekami Center, invalid, upokoj., Šket Bernarda, prodajalka v Rečici Laško, samovoljno, Čretnik Marjan, delavec, v pekarni Gaberje, v JLA, Hribernik Ivan, šofer v sklad. Slovenj Gradec, na lastno željo, Golob Danica, prodajaka v »Gozdar« Mislinja , na lastno željo, Reasman Alojz, poslovodja »Dom Železarjev« Ravne, na lastno željo, Tovšak Jelka, prodajalka, v »Planinka« Mislinja, na lastno željo, POROKE: Zakonsko zvezo so sklenili: Verbuč Stanislava poročena Hra-pot, Oprešnik Sonja poročena Špe- gel, Fedran Janez, Šrot Elza poročena Poljski, Grobelnik Julijana poročena, Jezernik, Berglez Marija poročena Jug, Romih Silva poročena Arzenšek, Kolar Elizabeta poročena Koštomaj. ROJSTVA: Tanšek Milanu, Melanšek Vandi, Fedran Janezu, Eler Julijani, Džor-dževič Jelki in Klepič Mariji so se rodile hčerkice. Žolnir Ljudmili, Oberžan Zofiji, Šardi Cvetki, Šuligoj Alfonzu, Hoh-kraut Mariji in Plank Mihaelu so se rodili sinovi. Čestitamo! Slavica PERME Sindikalne športne igre Spomladanski del NOGOMET V nadaljevanju sindikalnih športnih iger srno po slabih igrah zasluženo skoraj vedno ostali praznih rok. Tako nas je najprej premagal Aero, čeprav smo imeli najmanj deset stOnprocentnih priložnosti, ki pa jih zaradi nerazumljive nespretnosti nismo izkoristili. Ves čas smo držali igro v svojih rokah, vendar so bili napadalci vse preveč neiznajdljivi. V tekmi s Kovinotehno smo vodili že 3 : 1, vendar smo zadnjih 15 minut prejeli 5 golov in tako že tretjič zapuščali igrišče sklonjenih glav. V četrti tekmi nas Lje premagal EMO pa mnogo boljši igri s 5 : 1. V zadnji tekmi spomladanskega dela pa smo vendarle dočakali svetlejši trenutek. Premagali smo Žično s 5 : 2. Igrali smo mnogo bolj povezano, v obrambi ostro, v napadu pa učinkovito. Rezultati: AERO : MERK 4:1 (4:0) MERK : KOVINOTEHNA 3 : 6 d : D EMO : MERK 5:1 (3:1) MERK : ŽIČNA 5:2 (2:1) ROKOMET Podobno kakor v nogometu, smo tudi v rokometu imeli več neuspeha kot uspeha. V prvi tekmi z Li-belo smo igrali zelo oslabljeni, brez treh ključnih igralcev, ter smo tako zasluženo izgubili s 7 : 13. V igri z Aerom, ki ho letos verjetno prvak, smo igrali kompletni in smo se zelo dobro upirali. Vodili smo skoraj vso tekmo, na koncu pa so nam pošle moči, tako da smo izgubili s 13 : 14. S Kovinotehno smo predali tekmo brez borbe, v _ zadnji tekmi pa smo premagali Ingrad z rezultatom 17 : 8. Rezultati: MERK : LIBELA 7 : 13 (4:7) AERO : MERK 14 : 13 (7 : 8) MERK : KOVINOTEHNA 0 : 10 (b. b.) INGRAD : MERK 7 : 18 (6:8) LESTVICA: itekm. točke razlika 1. Prosveta 5 10 87 : 61 2. AERO 5 9 84 : 57 3. EMO 5 9 80 : 68 4. Kovinotehna 5 8 90 : 41 5. Libela 5 4 68 : 70 6. Klima 5 4 45 : 47 7. Ingrad 5 4 66 : 79 8. Elektro 5 0(—1) 54 : 84 9. Elektro 5 0(—2) 24 : 84 10. Žična 5 0(—2) 24 : 84 Jože TAVČAR Micka,če at dve postaje vedriii ,pa prihraniva *a MERK VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo šar-lah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Čmer, dipl. iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna. Krško Naklada: 2.100 Izvodov