Knjiga Slovenska V XVIII. veku. Kar P. Marko itnenuje ngrammatica slavica" — je uienda nVadenje za brati v' usse sorte pissanji za šolarje teh deželskeh šol v' cessarskih krajlevih deželah — Leseiibungen . . . Krainersche Uibersetzung . . von Blasius Kumerdey — knjižica v 2. natisku nekoliko popravljena v Lublani per Egerju 1796. 8°. 95 str. V njej se nahaja na pr.: Ta leni, inu hudobni šolarski fant. Ta dobri šolni fant (Schulkind). Ta serčnovustni otrok (Das aufrichtige Kind) . . Podoba, ali blisk golfa (Das Bild od. der Schein betiiiget) . . Od prida branja, inu pissanja . . Od družbe, gospodske, zapovd, inu žolnirjov . . Kratki zaderžni navuki (Kurze Sittenlehren) . . Modus ministrandi et respondendi sacerdoti celebranti Missam secundum novuin usum Romanum (2. Weil man die Schulknaben auch mit diesem so heiligen Amte bekannt machen will. 3. Weil man zur Uibung im Lateinlesen auch etwas in der Ursprache hat versuchen wollen). — V tej knjižici se kaže njegova lastna beseda in pisava na pr.: Ta skrivavic. Hehlemann ni sam kradel, al tatje so per njerau vkupej prišli, inu kir je on vol (Biei) točil, toku so zacerali per njemu veliku iz predajanja tiga vkradeniga iz kuplenih dnarjov. Tudi je Hehleuiann za tatje to vkradenu predajal. Zadnič se je ta tatinska zveza vjela, inu Hehlemann od njih ovajen (angegeben), kateri tedej z' njimi vkupej je postrafan bil. Aku bi nebil en skrivavec, toku bi tudi nebilu eniga kradlivca. Kateri vidi kradsti, ta se njima nazajderžati vendati (muss sich nicht scheuen, es anzugeben). Kateri vej, de on kej vkradeniga kupi, ta je en pomagavec teh tatov. . . Pohajanje je vse pregrehe začetik. Sorta, inu sorta se rada druži (Gleich und gleich gesellt sich gern). Hudi vgledvi potero dobre zaderžanja (Bose Beispiele verderben gute Sitten). Kdu veliku govori, ta more al veliku vedit, al veliku legat itd. — Mnogo, premnogo je Bl. Kumerdey (Kumerdaj vid. S. pis. nov. test. 2. nat. 2. zv. 1. 1804. praef. in to je prava, domača ali Ijudska izreka) deloval za naše šolstvo v smislu tedanje dobe, kar bi bilo posebej popisati; koliko je storil še za naše slovstvo, kažejo mnogoteri njegovi rokopisi, ki se iz S. Zoisove hranijo v c. kr. javni kujižnici ter spričujejo njegovo učenost in marljivost. Sedaj naj se naštejejo le po Šafafikovem opisu: u) Versuch uber die krainerische Rechtschreibung, den Mitgliedern der Akadetnie der Operosorura Labacensium zur Beurtheilung vorgelegt von Blasius Kumerdey, Direct. d. Normalsch. in Laibach, 1779. Hs. 4°. 33 Bog. Mit dem Motto: Longior, dummodo utilior (Šaf. 52), b) Krainisch-Slawische Graramatik. Hs. vom J. 1793. Fol. 234 Bog. — Eine vergleichende slawische Grammatik, die iibrigens noch bei weitem nicht das ist, was sie nach des Vf. Plan sein sollte. Die krainische Grammatik ist der Text, und nebcnher werden alle iibrigen slawischen Mundarten verglichen. Sie ist ganz druckfertig, und mit dern Imprimatur dd. 6. Mart. 1793 versehen. In der gedruckten Ankiindigung derselben sagte der Vf.; nSchon mehrere Gelehrten haben den Wunsch geaussert, fiir alle so vielfaltige slawische Nationen eine Grammatik zu haben, worin das Hauptsachlichste einer jeden dieser Mundarten in eines zusammen gezogen, das Besondere aber so beriihret vviirde, dass einem jeden Sprachliebhaber frei gelassen sei, was ftir einen Dialect er sich vorziiglich beilegen \vill. In der Grammatik, die ich hier ankundige, suche ich dieseu Wunsch zu erfiillen, uud wahle dabei zum Grunde die Krainerisch- und Windische Mundart, sammt der Literalslawischen Sprache, dann setze ich boi jeder Regel die Russische, Ruthenische, Bulgarische, Senvische, Bosnische, Dalmatische, Raguseische, Kroatische, Bohmische, Polnische, Lausitzische, Slawakische und Slawonische Mundart bei, sammt meiner Meinung, was sich zur allgemeinen slawischen Sprache nach philosophischen Grundsatzen am meisten behaupten lasse". Der Piarist Schimek hatte schon friiher die naraliche Idee gefassf, und Herkel dieselbe spater zu verwirklichen gesucht, ohne besondere Friichte fiir die Literatur. Kumerdey, sagt Hr. Kopitar (Gramm. XLVI), lasst sich manchmal von Systemliebe irre leiten; Grammatik aber ist analytischer historischer Bericht uber eineSprache; Facta entscheiden hier, nicht Raisonnements. Was iibrigens den Druck dieses Werkes, das iiber drei volle Alphabet auf gross Medianpapicr in gr. 8° gedruckt erscheinen sollte, gehindert habe, ist nicht bekannt (Šaf. 56. 57). c) Krainisch-deutsches Lexicon, Hs. bestehend aus 57 Heften zu 7 Bogen in Fol., geht bis in den Buchstaben L (bis Lib). — Der Anfang eines Deutsch-krainischen Worterbucb.es, Hs. 34 Bog., geht bis ,,Aderbinde". — Eine Sammlung von krainischen Wurzelwortern. Hs. — Ein vollstandiges BAlphabetarium Carniolicum", wie es der Vf. nennt, nainlich ein alphabetiscbes Verzeichniss krainischer W6rter ohne beigesetzte Verdeutschung oder sonst irgend eine Erklaruug. Hs. — Sammtliche Hss. in der Lycealbibl. zu Laibach. Das Alphabetarium mochte sich der Vi. zueist zusammengeschrieben und darnach das krainisch - deutscbe Lexicon bearbeitet haben. Freilich eine sonderbare Methode (Šaf. 69). nPopovitsch, Kumerdey und Japel (Dieser enthusiastisch - fleissige Slaviste, der eigentliche Urheber der neuen Krainischen Bibel-Uebersetzung, ward voriges Jahr von einem Schlagflusse getodtet, eben als er den Druck seiner krainischen Grainmatik begiunea wollte. Schreibera dieses ist weder der niihere Inhalt, noch das weitere Schicksal des Manuscripts bekanat) vvollten etwas vollstiindiges liefern, — bis sie starben", piše Kopitar 1. 1808 (Gram. XLVIII). XXIII. Juri Japcl (v krstnih bukvah sprva Apel) r. 11. aprila 1744 v Kamniku — Georgius Carn. Kainnecens. Notarius Episcopalis officii, jam Director RR. DD. Curatorum ad S. Petri extra muros Labacenses, ac Decanus ruralis et Parochus in Jesheza, inter Academicos Operosos Labacenses dictus: Secretus, ejusd. Acaderaiae Secretarius, tempore studiorum suorum humaniorum in Seminario Soc. J. ad Ss. Rogatianura et Donatianum Labaci educatus (Bibl. Carn. 27). — Sam se latinski podpisuje na pr. Carn. Lithopolitanus. Fundationis Curatae Schillingianae ad S. Petr. in Suburbio Director, Par. et Dec. ad S. Cancianum in Jeshza prope Labacum, inter Arcades Romano-Sontiacos Silvanides Driadius, Par. et Decanus in Nakles, Cathedralis Ecclesiae Gurcensis Canonicus, Domus presbyter. Clagenfurti Director, nec uoq Consistorii Labacensis ac Gurceasis Goa- siliarius. Iz prva je služil 12 let za kaplana v Trstu; poznej je bil Japel tudi viši ogleda ljudskih šol Krške škofije; veseli glas, da je izvoljen za Tržaškega škofa, dojde mu na mrtvaškem odru. Umrl je 11. oktobra 1807, ter počiva na pokopališču pri sv. Rupertu poleg Celovca. — Prim. Juri Japel, lepa zvezda slovenskiga slovstva, spisal v Drobtinc. 1852 A. Slomšek; po njem v Slov. Koledarček 1856 J. Bleivveis; gl. Kratak Pregled Slov. Lit. 1863 J. Macun itd. Japel war ein enthusiastisch fleissiger Slavist, der eine nicht gemeine Kenntniss seiner Muttersprache besass, und sich besonders als eigentlicher Urheber der neuen krainischen Bibelubersetzung unter seinen Stamm- und Glaubensgenossen bleibenden Ruhm erworben hat. Seine literarische Thatigkeit fiel in eine Zeit, in welcher unter der wohlthatigen Regierung Maria Theresia's und Josephs II. auch iiber Krain und die benachbarten Lander die Strahlen der Aufklurung immer hoher und heller zu leuchten begannen, und er war einer der Vordersten in dem Vereine der edlen Manner, die sich durcb ihren Einfluss auf die Belebung der religios-moralischen und intellectuellen Cultur ihrer Landsleute um dieselben hochverdient gemacht haben" — piše po Čopu in Kopitarju Šafafik (Slow. Schrift. 27); v kterem duhu, kristjanu katoliškemu ni neznano. — Njegovo prvo delo književno je pa: 1) Ta Velki Catekismuf s' prafhanjami, inu odgovarmi sa ozhitnu, inu possebnu podvuzhenje te mladofti v' zessarfkih krajlevih duschelah (Der grosse Katechismus, auf Befehl Seiner Fiirstl. Gnaden des Fiirst-Bischofen von Laybach ubersetzt von Georg Japel der Schillingischen Curatenstiftung bey St. Peter zu Laybach Direktoren, und Konsistorialrathe. Und durch eine zu diesem Ende aufgestellte Kommifsion iibersehen, und festgesetzt) s' tim pregnadlivim perpufhenjara te rimfke cessarfke, tudi ceffarfke krajleve apoftolfke zeffarize. V Lublani, vtifnene, inu se najdejo per Joan. Frider. Egerju, dushelfkimu ftifkauzu. 1779. 8. 291. — II. 1787. 8. 146. — III. (popravljen natis) 1793. — IV. (brez imena) 1809. — Kako močno je ljudem s tem katekizmom vstregel, pričajo njega mnogi natisi. — Vzlasti znamenita je prva prestava. V njej je spredej nemška in slovenska čestitka, v kteri jo poklanja tedanji BLublanfki ^hkoffKarl" Presvetli Rimski Cesarici, Apostolski Krajlici in Vikši Vaivodni v Esterraihu etc.; zadej pa v nemški opomnji pojasnjuje prestavljavec pisavo, češ, da se je ravnal bolj po starejih vzgledih, po evang. 1. 1612, po katekiz. 1. 1615, po gramatiki 1. 1715 itd., razlaguje naglaska, črke y, s, sh pa f, fh itd. — Ker je omenjena čestitka značaj one dobe, naj se kaže v sedanjem pravopisu: »Presvetla Samoblastnica! Premilostliva Gospa Gospa! Sedai so enkrat naše goreče žele spolnene. Otroci so kruha prossili, inu nikoger ny bilu, de bi ga njim enaku rezlomil. Mera, inu viža, je bila ravnu taku mnoga, koker dužele, kir se je delil. Oni Cessarska Svetlost, so skuzi Njih materno skerb, po timu, kir so keršanskim starišam te nar modreiši Postave v' obylnosti vsih potreb dodelili, tudi Njih otročiče po cčlimu krajlestvu k' eni mizi vkup spravili, kir se jim le ene sorte kruh, ta krub. namreč tiga po vsih podložnih Duželah enakiga keršanskiga Navuka lomi. Prau tedai spoštujemo v' Njih to nar vikši Bessednico te" cerkve, kir Oni ta Navuk taiste tim malim taku rekoč z' mlekam perpravio. Inu zategavolo samii sim Njih narvikšim nevmerjočimu Imenu lete" na Slavčnski Jezik prenessene Bukve perpissati želil, de bi moje hvaležnu serce za leto neizmerjeno dobroto očitnu na znanje dal, inu to milostlivo Roko te nar bolši Matere tudi Slavencam pokazal, katera za njih otroke taku lubeznivu skerby. V leto narvikši Materno Cessarsko Skerb inu Milost se jest inu moje cčlu Keršansku Kardelu ponižnu perporočim. Cesarska Krajleva Svetlost Njih narpokfaniši Karl Lublanski Škoff". Ta Velki Catekismus . . . katcriga je iz Noraškiga na Slavcnski Jozik prestavil Juri Japel, Director per svetimu Petru v Lublani . . je 1779 v 8° str. 146 tudi posebej natisnjen brez nemškega prvovirnika. 2) a) Cerkovne Pesmi, Litanie, inu Molitve per Božji službi. Iz Nemškiga na Slovensku prestavlene. V Lublani skuz Ign. Kleinmaierja, Stiskavca 1784. 8. 44. CerkvenePesmi...na Slovensko . . Natiskavca 1788. 8. 40. — b) Zbrane Molitve iz Nemškiga na Krajnsku preložene od Jurja Japelna, Directorja per svetiin Petru. V Lublani . . Eger . . 1786. 12. 98. Perstavik enih Krajnskih Pejsem, katere so iz več jezikov vkup zložene od tiga zgoraj imenovaniga Directorja per svetira Petru v Lublani. 99 — 140. Kazavec, ali Zamerkvanje . . Jutrajna . . Gmajn Molitu. Za Christiansko Popolnomost. K Odrešeniku tiga svejta . . Na tiga povsod Pričeočiga. Ponižanje pred Svetlostjo Božjo. Hvaležna Molitu . . . Pejsem od žalostne Matere Božje. Od Christusoviga terplenja. Od svetiga Rešniga telessa. V Adventi. Per soldaški Maši itd. — nIn diesem Gebetbuch sind auch einige Lieder, unter andern der Psalm Miserere, der in ein beilaufiges sapphisches Metrum, wie man es in Polen seit Kochanowski, und in altern Zeiten auch in Bohmen, so oft brauchte, gebracht ist (Šaf. 143)". Na primer bodi: Psalm Miserere. Vsmili se čez mc iz dobrote tvoje,Vtopi me globoku v' tih gnad potoke, Inu izbriši doli pregrehe mojeDe ne pridem spet hudobiam v' roke, Vcčni Bog! Per tebi, knteri zajde,Ampak vuss od gob notrajnih očišen Vsmilenje najde. Tebe le yšcm itd. Stabat Mater. Glejte Mater žaluvati!S kolk' britkostmi obložena Polno solz pod križam stati,Je terpela ta češena Na katerim Syn vissy!Mati tega Križan'ga! ** Ah kak' ona vsa trepečc,0 kak' duša nje žaluje, Ker skuz nje sferce bolečeKak' se tresse, in zdihuje, Meč te žalosti lety!Ker ga vidi martran'ga! itd. Sacris Solemniis. Praznika svetigaObhaja se spomin Vesseli bodimo,Večerje poslednje, Iz serca celigaV kateri Božji Syn Gospoda hvalimo:Ta kruh razdejlil je T6 staru mine zdej,Svojim Apostelnam, Vse novu bo naprej,Kakor je Starišam Serca, petja, 'nu djanje vse.Enkrat Jagne dejlilu se itd. 3) Lysti inu Evangelia na vse Nedele inu Praznike čez lejtu . . . Karlna XX. Lubl. Škofa . . novič na Krajnski jezik prestavil Juri Japel, fajmašter per svetimu Kacjanu na Ježci blizu Sauskiga mosta. V Lublani. Eger. 1787. 8. 207. — Ob praznikih Marie Divice inu drugib Svetnikov 208—287. Graajn Evangelia 304. Molitu po Pridigi. Keršanska gmajn Spoved 310. — Katholiške Pejsmi: Adventna (Poslan je Angel Gabriel — Od Boga na ta svejt: — K' eni čisti Divici — Noter v' mejstu Nazareth itd.). Božične (. . Euu je Dete rojenu: aj rojenu, — Notri v tim mejsti Bethlehem, — Notri v tim mejsti Bethlehem . .). Od žalostne Matefe Božje. Velikanočna . . Od Sv. Duha. Od Matere Marie Divice (Tavženkrat si ti češena, — 0 Maria rožni cvet, — Tvoje glihe ny obena, — Take niina celi svejt itd.). Pange Lingua. Hvaležna. 311—334. — Ta mali Katekizraus z' prašanjami, inu odgovorrai za te nar majnši otroke v' cessarskih deželah. Litanie . . Viža S. Roženkranc moliti (335—382). Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Piše G r a d i m i r.) (Dalje.) Janez Božič. (Glej 146. berilno vajo: nCirkniško jezero".) Ni dolgo tega, kar je umrl vrli rodoljub Janez Božič. Rodil se je v Lescah na Gorenjskem v dan 15. okt. 1829. 1. Šolal se je v Ljubljani ter 1854.1. postal duhovnik. Služil je najpred v Krašinji. Ker je irael veselje do učiteljevanja na srednih šolah, otide na Reko, kjer vzprejme začasno učiteljsko službo na tamkajšnji gimnaziji. Pa vsled nastale trdoslušnosti popusti učiteljevanje ter odpotuje v Celovcc, kjer je bil urednik časniku BSlovencu" (od 1864. do 1867.1.) Naposled je bil duhovni oskrbnik vKortah naKoroškem, kjer je umrl 22. maja 1884. 1. Janez Božič je bil marljiv pisatelj. Iz raej drugih njegovih spisov in prestav imenujem vam le knjigo: nStric Tomaž ali živenje zamorcev v Ameriki". Pošiljal je svoje spise tudi v nekdanji mladinski list aVedežu, ter sodeloval pri Janežičevem nGlasniku" in pri drugih časopisih. Blaž Potočnik. (Glej 147. berilno vajo: nSava".) Ljubi otrocil Temu spisu ^Sava", pridejana je Blaž Potočnikova pesnica: nPridi Goren'c, .:¦ Z mrzle planine"! . . . Kateremu Slovencu ni znana priljubljena ta pesen; saj jo pojejo po vsem slovenskem svetu. Spretni pesnik in pisatelj slovenski Blaž Potočnik rodil se je 31. jan. 1799. 1. v Struževem pri Naklem na Gorenjskem. Bil je duhovnik ter je služboval v Šent-Jerneji na Dolenjskem, potem pa pri Ljubljanski stoljni cerkvi, ker je bil tudi čislan pevec. Kasneje je prišel za župnika v Št. Vid nad Ljubljano, in tu je umrl v dan 20. jun. 1872.1. Pokojni je bil blaga duša, vesel, povsod priljubljen in spoštovan mož. Pisal je v različne časnike, posebno pa je bil krepak podpornik nKranjski Cebelici". L. 1849. je izdal po nemški pisano flslovensko slovnico", katera se je potem po šolah rabila. Potočnik je pisal kaj gladko in čisto slovenščino; mične njegove pesnice so jako priljubljene in razširjene, ker se glasijo kakor narodne. Zlagal je lepe cerkvene in druge pesni; poslednje je izdal 1. 1827. z naslovom: »Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letom". K svojim pesnim je večinoma sam zlagal lepe napeve. Mnogo prav lepih pesni je zložil Blaž Potočnik. Imenujem vam le povsod poznane: »Zvonikarjevo" (nKo dan se zaznava"), »Sirota", nKdor ima srce, zna za dom solze" i. dr. Luka Jeran. (Glej 150. berilno vajo: nSkopulja".) Luka Jeran, rojen v dan 16. okt. 1818.1. v Javovrjah. Zdaj je kanonik v Ljubljani ter ureduje cerkveni list: »Zgodnjo Danico". Bil je nekaj časa tudi misijonar v Afriki. Od nekdaj je bil marljiv podpornik časniku BNovicam", ter je zložil mnogo mičnih cerkvenih in drugih pesnic. Vrhu tega je spisal več molitvenih knjig in drugih pobožnih spisov. BN o v i c e". (Glej 151. berilno vajo: nPripovedka o landeškcm gradu".) Ta berilna vaja je vzeta iz nNovic". BNovice" so najstareji in najzaslužnejši slovenski časnik. One izhajajo uže od 1843. 1. (torej 42. leto) v Ljubljani, ter obsegajo različne. sestavke gospodarske, obrtniške in narodne, vrbu tega pa prinašajo tudi ranogo drugega lepega blaga, pesni, povesti, razne dopise in novice i. dr. Prvi urednik nNovicam" je bil kmetijske družbe tajnik v Ljubljani pokojni: Dr. Janez Bleiweis (rojen 19. nov. 1808.1. v Kranji na Gorenjskem), mož, kateri je po svoji značajnosti, veliki učenosti, žarni domoljubnosti in neutrudnem delovanji narodu v blagor zaslužil hne Boče slovenskega naroda". Po smrti Bleivveisovi— 19. nov. 1881. 1. — prešlo je uredništvo ,,Novic" v druge roke. Pred 1843. 1. so se pri nas tiskale knjige v črkopisu, ki ga je izuinil bil ravnatelj stanovskih šol v Ljubljani: Adam Bohorič (1584. 1.); po teni znamenitem slovničarji se je imenoval ta črkopis: nbohoričica". Še dandanes nahajamo tu pa taui kako molitveno in drugo knjigo, ki je tiskana v -bohoričici" in še so nekateri stari Slovenci, ki le bohoričico čitati znajo. Po »bohoričici" je bil današnji z bohoriški s, današnji s bohoriški I, današnji s bohoriški fh, današnji ž bohoriški sh, današnji c bohoriški z, današnji 6 bohoriški zh. Po tem takem se je nekdaj pisalo po bohoriško: shalolt (mesto žalost); zbaf (mesto čas); fhola (mesto šola; uzhenez (mesto učenec) i. t. d. Slovenski črkopis Bbohoričica" se je neizpremenjen ohranil 300 let! Poskusila sta bila sicer uže 1824. 1. in 1825. 1. dva pisatelja (Danjko in Metelko) prodreti vsak se svojim novim črkopisom; a ni se jima posrečilol Še le BNovice" so vpeljale namesto bohoričice črkopis, kakor ga imamo dandanes in koji se zove ngajica", ker ga je izumil dr. Ljudevit Gaj. Dr. Gaj je bil namreč priredil svoj črkopis za Hrvate; a Slovenci, izposodivši si ga od bratov Hrvatov, skoristili srno si s tem jako, ker gajica nas druži s Hrvati, Čehi, Slovaki in nekoliko tudi s Poljaki. V začetku so BNovice" izhajale le v bohoričici, vender so posamičnim svojim pisateljem dopuščale, da so rabili tudi druge črkopise. Ko so pa BNovice" videle, da jim prihaja zinerom več in več dopisov v gajici, odločile so se za gajico popolnooia ter so od 1846. 1. izhajale izključno le v gajici. BNovice" torej, oziroma njih takratui uredaik, dr. J. Bleiweis, ima veliko zaslugo, da se je pri nas začel primerni in koristni črkopis — gajica! Od 1846. 1. torej pišemo Slovenci le v gajici! A BNovice" imajo poleg tega tudi še drugih zaslug! One so namreč kot prvi slovenski list vzbudile in združilevse takratne slovenske pisatelje inpesnike, da so jeli pisati va-nje; bile so pravo središče vseh takratnih slovenskih slovstveno delujočih sill V oni dobi, ko se še priprosti naš narod ni zavedal svoje narodnosti, ko je — rekel bi — le nemščina se šopirila v šoli ia zunaj šole; v oni dobi, ko smo Slovenci bili še ua bolj nizki stopinji omike, oglasile so se BNovice" ter vzbujale narodno zavest, šireč omiko tudi v koči slovenskega ratarjal V BNovicah" so se zglašali naši najslavniši pesniki Preširen, Koseski i. dr. A ,Novice" so se tudi trudile, da so pisale čisto slovenš6ino ter so naš jezik obvarovale Bvsake tuje mešanice". Z ^Novicami11 pričenjamo po pravici novo veselo dobo v zgodovini slovstvene naše zgodovinel*) *) Glej aUčit Tov." 1882. 1. ua str. 9.1 Uredn.-Cvetnik«. (Glej 152. berilno vajo: ,,Vrbsko jezero".) Ljudska ta pravljica je le-sim pretiskana iz BCvetnika". BCvetnik" je berilo za slovensko mladino, katero je izdal uže opisani Anton Janežič. Obsega prvi, drugi in tretji del ter se rabi kot šolska knjiga po srednjih šolah (t. j. po gimnazijah, realkah in učiteljiščih.) 0 p 6 m n j a. S tem se končava Bslovstvena zgodovina" v ,,Drugem Berilu"; prihodnjič pride na vrsto Bslovstvena zgodovina" v BTretjem Berilu".