Celovec • petek * 10. maj 2002_štev. 19 (3168)»letnik 57 • cena 0,73 evra
Poklon žrtvam
Avtorica: Irena Desto'
Moč šibkih
Ženske v času kmečkega gospodarjenja ** ODPRTJE V PETEK 17. 5. 2002, 20.00 k & k Šentjanž/St. Johann ^
Glas' ' ' '
Glasbeni okvir Vidrih.
PREBLISK
V sejni dvorani bivšega monarhijskega parlamenta na Dunaju so se v petek, 3. maja 2002, poklonili žrtvam rasizma in nacističnga nasilja ter se spomnili konca druge svetovne vojne in osvoboditve Avstrije. Spominske svečanosti so se udeležili tudi predstavniki koroških Slovencev
Q maja 1945 je brezpogojno O • kapitulirala nacistična Nemčija. Zato ta dan velja za uradni konec druge svetovne vojne na evropskih tleh. Na koroških tleh pa so boji med partizani na eni in nemškimi silami ter njihovimi kvizlinškimi enotami na drugi strani trajali vse do srede maja 1945. Hudi boji so bili na Poljani pri Ravnah ter pri dravskem mostu pod Humperkom.
5. maja 1945 so ameriške enote osvobodile koncentracijsko taborišče Mauthausen v Zgornji Avstriji. Mauthausen je imel svoje podružnice tudi na Koroškem, od katerih je bila najbolj grozovita na Ljubelju. V spomin na žrtve, ki jih je terjala nacistična strahovlada pri gradnji predora na Ljubelju, bo 8. junija 2002 na obeh straneh predora spominska svečanost.
5. in 8. maj sta mejnika v spominskem koledarju te republike, saj sta simbola stalnega opominjanja proti rasizmu in nasilju in spomina na žrtve nacizma. V tem smislu sta predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer in predsednica zveznega sveta Uta Barbara Piihringer vabila v petek, 3. maja 2002, na spominsko svečanost v sejni dvorani bivšega državnega zbora (Reichsratssitzungssaal). Svečanosti so se se udeležili skorajda vsi člani zvezne vlade, odborniki obeh domov, parlamenta in zveznega sveta, zvezni predsednik Klestil, kardinal dr. König in zastopniki drugih verskih skupnosti in držav. Med povabljenimi so bili tudi predstavniki Zveze koroških partizanov z inž. Petrom Kuharjem in Zveze slovenskih izseljencev s podpredsednikom Francem Černutom na čelu.
Predsednik Fischer je poudaril, da je spominska svečanost sad razmišljanj o »naši poziciji v zgodovinskem razvoju in kaj vse smo tu zanemarili ali zamudili«. Avstrija se je končno le prikopala do spoznanja, da ne more bežati pred svojo zgodovinsko odgovornostjo za dobo nacistične strahovlade. Zato je sprejela dokumente o ustanovitvi nacionalnega fonda, o odškodnini prisilnim delavcem, o vračanju ukradenih umetnin ter sklep o rehabilitaciji dezerterjev in avstrijskih žrtev nacističnih vojaških sodišč. Predvsem usodo slednjih bo treba drugače vredno-
100-LETNICA
DR. JOŠKA TISCHLERJA
Svečana akademija v Domu v Tinjah
8. maja 1902, torej pred 100 leti, se je na Markovi domačiji v Zabvatah rodil dr. Joško Tischler, ena najbolj profiliranih in uglednih osebnosti koroških Slovencev. Za 100-letnico njegovega rojstva sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza priredila v Tinjah svečano akademijo. Pričela se je z božjo službo, pridigal pa je obirski župnik in Tischlerjev sopotnik Tomaž Holmar.
Pridigarje izluščil Tischler-jeva lika kot šolnika in kot narodnopolitičnega delavca, ki je vedel, kje je njegovo mesto. Predvsem velja to za poletje 1945, ko je slovenske pregnance spemljal nazaj v domovino in so jih Angleži s potuho koroških oblasti skoraj vrnili v Nemčijo. Takrat je Tischler zastavil ves svoj vpliv, da se to ni zgodilo. Kot šolnik pa je storil vse, da bi njegov narod dobil šole v lastnem jeziku. Holmar je vprašal, kje je vsa tista inteligenca, ki je šla skozi slovensko gimnazijo in bi zdaj morala krepiti hrbtenico koroškim Slovencem. Tako pa smo, če se temu ne bomo uprli, obsojeni na izginotje. S tem, da bomo preživeli, se bomo tudi najbolj oddolžili spominu dr. Tischlerja.
Kulturni spored so oblikovali selski mešani zbor pod vodstvom Romana Verdela, trio Hartmann in kvintet Smrtnik. Predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer je na kratko orisal življenjsko pot dr. Tischlerja, posebej pa je omenil njegove zasluge za dvojezčno šolstvo na Koroškem. Ob slovesnosti sta spregovorila še predsednik NSKS B ernard Sadovnik in dr. Drago Štoka, predstavnik Slovencev iz Trsta.	Franc Wakounig
nacističnega nasilja
■ V dno srca zaboli prireditelje, pa tudi marsikaterega obiskovalca in marsikatero obiskovalko, če velik napor ne privede do odziva, kakršno si prireditev zasluti. To se je na primer zgodilo ob torkovem gostovanju Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki je prišlo v celovško mestno gledališče z eno največjih klasičnih dram, s Skakes-pearovim »Othellom«. Komajda parket se je napolnil ...
Kljub pičlemu obisku je bilo navdušenje nad fenomenalno predstavo izredno. Dolg aplavz, ljudje so spontano vstali s sedetev, slišati je bilo klice »bravo!«, in to je za koroško občinstvo, ki je običajno zadrtano, tudi te prava senzacija.
Ne nameravam moralno pridigati, pa vendar bi rada spodbudila k premisleku. Gremo v gledališče zato, ker ga »prireja ta ali oni«, »gremo iz narodne dolinosti«?
Škoda je za vsakogar, ki predstave ni videl. Tako dobre-
ga gledališča ni zlahka najti, da ne govorimo o tem, da je poznavanje velikih dram angleškega renesančnega dramatika pravzaprav obveza pri splošni izobrazbi. Kljub vsemu: dobro je bilo, da je predstava bila tudi v ponudbi obeh osrednjih kulturnih organizacij, še bolje pa, da v celovškem gledališču znajo misliti tudi »čez rob« lastne sklede. S. W.
Gremo v gledališče
titi kot pa v letih 1938-1945. Boleče pa je, tako Fischer, da se določen del mladine istoveti s simboli nacifašizma. To ni dobro znamenje za prihodnost. Zato bo treba z evropsko politiko, ki bo krepila skupne vrednote, nastopiti proti tem pojavom. Fischer je poudaril, daje 8. maj za vse žrtve
in nasprotnike nacističnega režima pomemben dan, saj je povezan s koncem strahovlade. Nihče ne taji, da so se tudi po 8. maju 1945 dogajale hude stvari in je ponekod vladalo neopravičljivo nasilje.
dalje na 4. strani
Slovensko prosvetno društvo Borovlje
vabi na
koncert sosednjih zborov
»Vsaka vas ima svoj glas«
v petek,
10. maja 2002, ob 20. uri
v kulturni dom
pri Cingelcu na Trati
Nastopajo: MePZ Sele, Komorni zbor SPD Borovlje, Kvartet iz Šmarjete,
Kvintet Lomski fantje iz Slovenije, Manuel in Roman Oraže Prisrčno vabljeni!
Konferenca konsenza, ki jo je na začetku maja v prid neke rešitve v zadevi dvojezične topografije na osnovi razsodbe ustavnega sodišča z dne 13. 12. 2001 sklical zvezni kancler dr. Wolfgang Schüssel, ni doživela zaželenega ali pričakovanega učinka. Že zdaj, po prvem sestanku, je vprašljivo, ali bo načrtovani časovni okvir sploh držal, da bo rešitev znana še pred poletjem. Zvezo slovenskih organizacij pri pogajanjih zastopa predsednik dr. Marjan Sturm. Z njim se je pogovarjal urednik Franc Wakounig.
Ali je konsenz v zadevi dvojezične topografije na osnovi razsodbe ustavnega sodišča sploh še možen? Koroške vladne stranke so proti vsaki procentni meri oz. sploh menijo, da bi bilo najbolje, če bi obveljal dosedanji status quo 25-odstotne klavzule. Ali časovni rok, rešitev do začetka poletja, ni prekratek?
Konsenz v tem trenutku ni nič drugega kot politična izjava o namerah. Dejansko bo mogoče o konsenzu govoriti, ko bojo rezultati na mizi. V demokraciji se je treba pogovarjati, dokler je to mogoče. Zaenkrat ni vidim potrebe te pogovore prekinjati, ker še nismo pri jedru stvari. Prvi krog je bil načelne narave, kjer smo pač poudarili stališča.
Glede procentne klavzule je ustavnopravni strokovnjak dr. Kolonovits na sestanku sosvetov meseca februarja nakazal dve možni rešitvi. Prva je ta, da se 10-odstotna klavzula zapiše v zakon in se na njeni osnovi navedejo kraji, ki pridejo v poštev za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov. Druga rešitev pa je ta, da se zakon v bistvu ne spremeni, a se kot priloga k zakonu sprejme seznam dvojezičnih krajev, ki dobijo dvojezično topografijo. Seveda pa ta rešitev pride v poštev le, če se seznam krajev vsebinsko ujema z razsodbo ustavnega sodišča.
To sta možnosti, ki smo ju mi na Dunaju poudarili.
Kje je meja, ko Slovenci pogajalskega Rubikona ne bi mogli prestopiti?
Problem prvega kroga je bila pozicija koroške deželne vlade, brambovcev in kahadeja, da ne sme priti do dodatnih dvojezičnih tabel. Če pa že dodatne table, potem samo na osnovi ugotavljanja manjšine.
Mi smo jasno rekli, da se na tej osnovi ni mogoče pogovarjati. Naše izhodišče je, da je treba upoštevati razsodbo ustavnega sodišča. Za nas ugotavljanje manjšine sploh ne pride v poštev. Mi izhajamo iz ljudskega štetja 1971, ki je vsebinsko povezano z Zakonom o narodnih skupnostih (iz leta 1976). Ta zakon je ustavno sodišče razveljavilo. Zato mora priti do rešitve na osnovi štetja 1. 1971. Če bi že leta 1976 upoštevali to štetje, bi že tedaj imeli blizu 300 dvojezičnih tabel.
POGOVOR Z DR. MARJANOM STURMOM, PREDSEDNIKOM ZSO
Osnova za pogajanje je razsodba ustavnega sodišča
Na zborovanju kahadeja in brambovcev pri Petelinu v Podgradu, o njem je SV obširno poročal, so govorniki zagovarjali 25-odstotno klavzulo kot najboljšo rešitev. Če ta ne bi obveljala, naj bi prišla v veljavo ali furlanski model ali pa dogovor brez procent-nih mer. Kaj pravite h temu? Stvar je v bistvu jasna. To, kar Koroška hoče, je ena plat. Mi pa izhajamo iz stališča, da imamo na mizi odločitev organa pravne države. In če Avstrija je pravna država, mora to odločitev izvesti, uresničiti. Varianta, da bi se Slovenci odpovedali dvojezičnim tablam, sploh ni del ali vsebina problema. Žoga je zdaj pri vladi, ne pri Slovencih. In vlada mora izvesti razsodbo ustavnega sodišča, ne glede na naše mnenje in stališče. Zdaj gre za pravno državo.
Vse kaže, da vladna stran ponuja kravjo kupčijo, ki bi jo potem lahko prodala kot konsenz?
Na Koroškem imamo kontinuiteto nemškega nacionalizma, ki je bila leta 1970 zapisana v tistem znanem članku o »schluss-strichu« v Ruf der Heimat«. V tem članku je pasaža, ki je zame bolj pomembna: Slovenci lahko govorijo in pojejo slovensko. A zunanja podoba (Erscheinungsbild) Koroške mora ostati nemška. V tem sporočilu je centralni problem debate. Za njim se skriva krepka porcija rasizma.
Na vse to lahko odgovorimo tako, da je pod vprašajem ugled pravne države Avstrije.
Vprašanje slovenskega teritorija spet igra določeno propagandistično vlogo. Po tej fiilozofiji, da na Koroškem ni prostora za slovenski teritorij (do danes tega pojma nihče še ni podrobneje definiral), obstaja nevarnost izničenja oz. ukinitve veljavnost-nega območja dvojezičnega šolstva, ki po zakonu velja za avtohtono območje koroških Slovencev. Marsikaj kaže na to, da hoče dežela z enim mahom počistiti vrsto vprašanj.
Glede teritorija dežela sama v svojih stališčih do ustavnega sodišča govori o slovenskem avtohtonem naselitvenem ozemlju, ki ga istoveti z ozemljem, kjer je v veljavi dvojezično šolstvo. V zadevi javne dvojezične šole v Celovcu je ustavno sodišče to stališče dežele zelo obširno citiralo. Ustavno sodišče je sledilo tej logiki o avtohtonem naselitvenem ozemlju koroških Slovencev. Na avtohtonem ozemlju velja teritorialni princip, izven pa personalni princip.
V igri je zdaj nov model, to je furlanski model, ki vso odgovornost vali na občine. Kakšno je stališče osrednjih organizacij do njega?
Pri furlanskem modelu je treba vedeti, da sloni na zelo mladem zakonu in da o modelu še ni
oprijemljivih izkušenj. To je priznal tudi zvezni kancler.
S tem modelom pridemo v drugo debato, ki zna formalnopravno biti zelo zanimiva. Po avstrijski ustavi ljudski referendumi na občinski ravni smejo obravnavati le vprašanja, ki so v kompetenci občine. Postavitev dvojezičnih krajevnih napisov pa je v pristojnosti zvezne vlade. Iz tega sledi: če hoče zvezna vlada neko zvezno kompetenco, ki vrhu tega temelji na mednarodnem pravu, to je na členu 7 Avstrijske državne pogodbe, preložiti na občine, lahko to stori samo s spremembo avstrijske ustave. To pa je zelo komplicirano. Spremeniti bi bilo namreč treba celotno pravno strukturo države, kar pa je seveda iluzorno.
» - '1
stavljanju seznama imeli zmeraj v mislih 10-odstotno mero, ker morabiti takšna rešitev soglasna z razsodbno ustavnega sodišča.
Druga možnost pa je, da do konca leta ne bo prišlo do rešitve in bo potem začel člen 7 veljati neposredno. Vsaka oblast bo morala sama od sebe odločiti, ali zanjo člen 7 ADP velja ali ne. To pomeni, da bo prišlo do nadaljnih pritožb pri ustavnem sodišču.
Vse je torej odvisno od Koroške, če se bo odločila za varianto nič ali pa za varianto dodatnih dvojezičnih tabel na osnovi razsodbe ustavnega sodišča. To bi pomenilo nad 300 dvojezičnih tabel na Koroškem.
Uradna Koroška bo morala spremeniti svoji poziciji, da naj se niče ne spremeni. Če pa naj se kaj spremeni, potem samo na osnovi ugotavljanja manjšine. Ti dve poziciji bojo morali spremeniti.
Dr. Marjan Sturm
Zdaj seveda zameglujejo, čeprav vedo, da zvezna kompetenca brez spremembe ustave ne more preiti v pristojnost občine.
Drugo, in povsem nekaj drugačnega, pa je ustvarjanje in graditev konsenzualnega vzdušja po občinah.
Da gre tudi drugače, so dokazali na Gradiščanskem, kjer so vsi politični dejavniki na deželni ravni, tudi svobodnjaki, podprli kampanjo v prid dvojezičnim tablam. Vanjo so vključili občine, z njimi prerešetali vprašanja in tako položili temelj za postavitev dvojezičnih tabel. Po takem modelu se tudi jaz zavzemam za vključitev občin.
Toda, na Koroškem se problem bistveno razlikuje od Gradiščanske. Pri nas imamo politične stranke, ki rečejo »Nočemo tabel« in deželnega glavarja, ki je proti dodatnim tablam, obenem pa odločitev valijo na občine. To je vse skupaj neverjetno protislovno. Ta model ne more funkcionirati.
Jaz vidim samo dve možnosti:
■	da bo v prihodnjem krogu pogajanj prišlo do premika pri deželni vladi v tem smislu, da bo na koncu več dvojezičnih tabel,
■	da bo Koroška rekla Ne.
Če je pripravljena reči »Da«, smo tudi mi pripravljeni, da 10-odstotna mera ni nujno zapisana v zakonu. Mi bomo seveda pri se-
Ali ugotavljanje manjšine za Slovence pride v poštev?
Mi smo na Dunaju zelo mirno povedali: če mislijo to narediti, naj naredijo. Mi bomo to bojkotirali in država bo spet nekaj sto milijonov šilingov zapravila za prazen nič.
Občinam obljubljajo denarje v obliki neke obmejne pomoči, če bojo sprejele furlanski model. Ali so že Slovencem kaj ponudili, da bi te klonili?
Posebnost Koroške je ta, da določene protimanjšinske strukture nič nimajo proti temu, če na račun manjšine dobijo kakšen denar. Na primer 88. leta, ko so uveljavili asistenčnega učitelja, kar je podražilo šolstvo za 60 do 70 milijonov šilingov letno. S tem so dobili enojezične učitelje v dvojezično šolstvo. Zdaj pa nam očitajo, češ kako dobro in drago je šolstvo, čeprav to sploh ni bil model, ki smo ga mi zagovarjali. Na žalost je tedaj Karel Smolle nanj pristal in imajo oni zdaj argument, češ, manjšina je na to pristala.
Nekaj podobnega se odigrava tudi v tem vprašanju. Seveda bi dežela rada imela dodatne denarje, ampak zato ne bi ničesar dala. Zveza hoče s to finančno obljubo omehčati deželno pozicijo...
... ali pa Slovence?
... nam še niso ničesar ponudili.
Če pa bojo?
Dejstvo je, da imamo veljavno razsodbo ustavnega sodišča. Če
je Avstrija res pravna država, bo izbrala rešitev, ki je v skladu s to razsodbo. Ta razsodba je edino merilo, ki pa tudi ponuja določeno fleksibilnost, npr. ko govori o tem, da je treba upoštevati »daljše obdobje rezultatov ljudskih štetij«.
Kupčije torej ne bo?
Je ne more biti!
Televizijska dokumentacija o koroških partizanih je na Koroškem hudo razburila duhove. Kaj pravi ZSO k temu? Ugotavljamo, da imamo opraviti s pojavi revizionizma. To pomeni, da nekateri hočejo zgodovino druge svetovne vojne pisati na novo in drugače. To je za nas nesprejemljivo!
Mi izhajamo iz tega, da je bil upor proti nacizmu nujen, pravilen, legitimen in hvalevreden. Vse, kar je do 8. maja 1945, dneva konca vojne, prispevalo k propadu nacizma, je bilo pravilno in mi to spoštujemo.
Po 8. maju 1945 pa so seveda začeli veljati novi mehanizmi in da poznejši poboji brez sodnega postopka niso v skladu z današnjimi normami pravne države.
Centralno vprašanje pa je v bistvu to, da je druga svetovna vojna na Koroškem trajala še daleč po 8. maju 1945 in daje v tem obdobju na Koroškem še prišlo do hudih bojev, v katerih je na stotine ljudi prišlo ob življenje. Razlog je bil ta, da Löhr, vodja Heeresgruppe Süd, ni spoštoval kapitulacije nemške vojske in se na njeni osnovi ni hotel predati jugoslovanskim enotam. Zato je prišlo do nadaljnih bojev, in se je zato pri nas druga svetovna vojna končala 12. do 13. maja 1945.
S tem nočem legitimirati usode odvedencev. Poboji brez sodnega postopka so nesprejemljivi in vsak mrtev je bil mrtev preveč in gaje treba obžalovati. To vprašanje naj resno obdelajo zgodovinarji. A tudi ta dogodek je treba videti v širšem kontekstu končevanja druge svetovne vojne, ki se v Evropi konča prav na Koroškem. Sem pa proti temu, da se usoda odvedencev plakativno zlorablja za revidiranje zgodovine druge svetovne vojne. Zato sem vesel, da bo av-strijsko-slovenska komisija zgodovinarjev tudi to vprašanje v sodobni kompleksnosti obdelala in bomo prišli do pogleda na dogodke, ki bo ustrezal realnim pogojem tistega časa.
Kaj pa zahteva po novi dokumentaciji ORF ter napoved potujoče razstave o grozodejstvih partizanov in o odvedencih?
To so poskusi revizije zgodovine druge svetovne vojne. Je pa to tipičen koroški refleks. Vprašanje bo, ali bo ORF klonil oz. ali bo nova dokumentacija ustrezala kriterijem objek-tivosti.
Hvala za pogovor!
IZ SPOMINOV FLORIJANA LAPUŠA, »FRJANA« IZ PODSINJE VASI (1894 - 1985)
Samo zato, ker se priznavamo za Slovence
Posebno dragocena dediščina za nas in bodoče generacije so izročila naših prednikov. Pozitivna identiteta posameznika in identiteta narodne skupnosti je povezana s tem, da se zavedamo svojih korenin, spoznavamo preteklost in se soočamo z načinom, kako so generacije pred nami usmerjale in krojile svoje življenje.
Florijan Lapuš, moj ded, nam je zapustil takšno dragoceno izročilo: obsežen opis svojega življenja.
To je prikaz življenjske poti globoko zavednega, aktivnega koroškega Slovenca in njegove družine od zadnje dobe avstro-ogrske monarhije tja do druge polovice prejšnjega stoletja. Politični dogodki, ki so pretresli 20. stoletje, so močno posegli v njihovo življenje. Istočasno pa nam v svojem življenjepisu posreduje tudi pestro in pisano sliko domačega vaškega življenja, kulturne in gospodarske dejavnosti naših prastaršev in staršev v Šentjanžu in okolici, ter njihovih političnih prizadevanj na občinski ravni.
Življenje »Frjäna«, kot so ga klicali domačini, prijatelji in znanci, je desetletja stalo v znamenju zavzetega kulturnega, gospodarskega in političnega dela med Slovenci. Pri tem so bili zanj značilni močna samozavest in zaupanje v lastne zmožnosti, odprta miselnost, optimizem in organizacijski talent. Po poklicu čevljar, saj mu starši - kot mnogim drugim nadarjenim otrokom njegove generacije - zaradi pomanjkanja denarja želje po nadaljnjem šolanju niso mogli izpolniti, je bil pravi samouk. Iz lastnih moči si je širil znanje, mnogo bral in se učil jezike. V Slovenskem prosvetnem društvu Šentjanž je bil gonilna sila: pevec, igralec in izvrsten režiser. Bil je aktiven v občinski politiki in se trudil za gospodarski podvig Slovencev. Postal je tajnik domače Hranilnice in posojilnice. Nekaj časa je bil odbornik Zveze slovenskih zadrug, od leta 1935 naprej pa več kot štirideset let predsednik.
Kot aktivnemu in zavednemu Slovencu, njemu in njegovi veliki družini z osmimi otroki, nacistična strahovlada ni prizanesla. Nekaj časa je bil v zaporu gestapa, nato pa je bila vsa družina izseljena v Nemčijo. Z močno življenjsko voljo in zaupanjem v boljšo prihodnost so zdržali ta leta kot izgnanci.
Pripravila in uredila vnukinja
mag. Vera Wutti-Incko
(Nadaljevanje)
Zatem je še prišla Gašparjeva družina, posestnica in gostilničarka Ana Malle, stara 64 let, hčerka Cilka, poročena Gabriel, in njen otrok Janez, star dve leti. Njenemu možu, ki je služil pri vojakih v Nemčiji in je bil tedaj ravno doma na kratkem dopustu, so dovolili, da je spremljal svojo družino v izseljenstvo. (...)
Florijan Lapuš
Odrinili smo proti Celovcu. Nastanili so nas v barakah v Ebenthalerstraße. Ko smo se peljali v ograjen prostor na dvorišče, smo zagledali množico izseljencev, ki so prispeli pred nami. Vsi smo se po večini že od prej poznali. Bili so ljudje iz Slovenjega Plajberka, Sel, Borovelj, Glinj, z Radiš, iz Vetrinja, Apač, Železne Kaple, Žitare vasi, iz okolice Velikovca, Pliberka, Šmihela, Žvabeka, iz Želuč, Bilčovsa in od drugod.
(...) Zvečer se je pričelo zapisovanje naših osebnih podatkov. Cela procedura je dolgo trajala in šele pozno ponoči smo polegli po slami v barakah. Naš najmlajši otrok, enajst mesecev star fantek je bil bolan in je jokal in kričal skoraj celo noč. Sele proti jutru je revček zaspal. Oba z ženo sva bila zelo utrujena, ker sva si skoraj celo noč podajala bolnega otroka iz rok v roke. Rano zjutraj smo se s precej dolgim transportom odpeljali iz Celovca proti Beljaku, nato do nemške meje in dalje preko Miinchna in Niirn-berga v Erlangen. Tam so nas razdelili v dve skupini. Ena se je odpeljala naprej proti Berlinu, mi pa smo se odpeljali z manjšim lokalnim vlakom proti Frauenaurachu.
Leta v izgnanstvu
Ko smo dospeli na postajo Frauenaurach, smo opazili nedaleč od kolodvora majhen la-ger z več lesenimi barakami, ki so bile ograjene z nizkim žičnim plotom z dvema izhodoma.
Takoj so lagerftihrer, sanite-jec in dve bolniški sestri pričeli ljudi deliti po barakah. Poklical sem svojo družino in sorodnike ter smo zasedli malodane pol
barake. Zraven nas je zasedla postelje Gašparjeva družina: mati, ki je sestra našega starega očeta, in njena hčerka Cilka z otrokom. Wieserjeva družina pa ni prisjtela z nami v Frauenaurach. Že med transportom smo se izgubili iz oči. Zvečer smo takoj polegli po posteljah. Tudi naš mali fantek Tomaž, ki je cel dan na potovanju neprestano jokal, ker je imel vnetje ušesne mrene, je popolnoma izmučen zaspal. (...)
Zjutraj so pričeli iskati delavke za kuhinjo. V prvi vrsti so pri tem prišle v poštev tiste žene, ki so imele družino z majhnimi otroki in zaradi tega ne bi mogle delati zunaj taborišča. Pri tem je prišla za stalno pomočnico v kuhinjo tudi moja žena, kajti od naših osem otrok je bilo šest mlajših od štirinajst let. (...)
Popoldan je sledil apel, pri katerem je SS-sturmfiihrer Pfaffenberger kot lagerfiihrer prečital red za bivanje v taborišču.
Uradni pozdrav je bil »Heil Hitler«. Lagerfiihrer je ukazoval celotnemu taborišču in izseljenci so mu morali biti brezpogojno pokorni v taborišču in izven njega. Vsaka pritožba ali prošnja je šla preko njega, tako tudi vsa pošta izseljencev.
Za čistočo na dvorišču sta bila določena dva starejša moža, ki nista bila več zmožna za delo zunaj taborišča.
Zjutraj ob šestih je v sobi moralo biti vse postlano in pometeno, otroci oblečeni, le najmanjši so smeli ostati do osme ure v svojih posteljah. Vsak dan je imela druga družina nalogo, da počisti sobo (»Einheit«, kot so jo imenovali). Zvečer je bilo določeno, da smo ob deveti uri vsi v posteljah.
Vsako jutro od šeste ure naprej je vse hitelo v umivalnico, najprej žene in možje, ki so bili zaposleni zunaj taborišča, v Er-
langnu. Ob 6.45 uri je vozil lokalni vlak iz Herzogenauracha v Erlangen, kamor so dospeli ob sedmih. Potem so se pričeli umivati otroci in mamice, nato je sledilo pranje. V tej zadevi je bilo za higieno še kar dobro poskrbljeno. Slabše je bilo s stranišči. To so bile odprte latrine, na strani ločene ena od druge, kakih 25 posebnih jam. Za slučaj bolezni je bila določena baraka Rdečega križa z ambulanto. Tam so delale tri sestre Rdečega križa. Za pregled bolnikov je bila posebna soba, kamor je prišel dvakrat na teden zdravnik iz Erlangena.
Nekateri izseljenci smo načeli vprašanje pouka za naše šoloobvezne otroke in poudarili, da bi imeli lastnega učitelja z gimnazijsko maturo, teologa Hanzija Dragašnika. Lagerfiihrer je vztrajal, da mora tozadevno poprej vprašati »Aussiedelungsamt« v Niirnbergu za dovoljenje. (...) Čez nekaj časa je
Hanzi Dragašnik smel začeti s poukom.
Po treh dneh so pripeljali v našo barako Wieserjevo druži-
no, ki je zaradi nekega nesporazuma šele za našim transportom zapustila Celovec. Isti dan je smela taborišče zapustiti Ana Malle, Gašparca, in se odpeljati nazaj na svoj dom. Zanjo je posredoval njen zet. S težkim srcem je pustila hčerko z majhnim otrokom v taborišču.
Od tretjega dne naprej so nas može in fante vodili v bližnji borov gozd, kjer smo morali kopati jarke za odvod vode, ki po deževju v gozdu na ravnini ne odteka.
Nekega dne so prišli v taborišče zastopniki tovarne MAN (Mainz-Augsburg-Nürnberg) izbirat delavce za tovarno v Mainzu, kjer so proizvajali tako manjše železne in aluminijaste stvari kot tudi težke železne dele za konstrukcijo mostov, vojnih ladij in izgradnjo elektrarn. (...)
Kmalu nato je odpotovalo 21 mož v spremstvu nekega SS-stražarja iz taborišča Frauenau-
Wutti, Dragašnik st., Tevžej Kompoš, Franci Gallob, Brandstätter, Prušnik, Rauter, Lapuš in Dragašnik ml.
rach v Mainz. Z dedom sta odšla tudi oba starejša sinova, Flori, star 18 let, in Janko, star 16 let. V Mainzu niso živeli v taborišču, temveč po dva ali trije v stanovanjskih blokih, ki so pripadali tovarni. Ta je bila ogromen kompleks s približno 2000 delavci in nastavljenci. Ded je najprej delal v čevljarski popravljalnici tovarne. Ko se je izvedelo, da je doma dolga leta vodil posojilnico in hranilnico, opravljal knjigovodstvo in letne bilance in da za silo tudi zna pisati na pisalni stroj, je dobil delo v izvoznem oddelku. Ded je imel srečo pri dodelitvi dela. O delu, ki so ga morali opravljati drugi izseljenci, piše tako:
(...) Nekateri od naših moških so imeli zelo težko delo. Nemškim delavcem, ki so varili železo, so morali donaša-ti, odnašati ali obračati težke, močno rjaste železne traverze in druge dele, ki so jih na skladiščih ob železniškem tiru pripravljali za transport. Tudi pri nakladanju je delalo par naših ljudi.
Omeniti moram tudi, da so nemški delavci imeli razumevanje za naše delavce, ki so, po poklicu vsi kmetje, bili prisiljeni k delu v ogromni tovarni, ki ga niso bili vajeni:
Spominjam se, da je ob našem prihodu personalni šef, ki je odpeljal naše kmete po raznih oddelkih tovarne, pričel majati z glavo in pripomnil: »Was sollen diese armen Leute in so einer Fabrik leisten, wo sie noch niemals eine Großfabrik von innen gesehen haben. Die hätten sie sollen daheim auf ihren Bauernhöfen lassen, wo sie hin gehören, dort hätten sie dem Staat mehr nützen können.«
Čez nekaj tednov deda v tovarni obišče gospod dr. Markič, ki službuje v bolnici v Mainzu.
Ves vesel sem tekel do izhoda tovarne, kjer me je čakal moj stari znanec iz Koroške. Objela sva se in solze so nama tekle iz oči. Vratar nama je dal stola, da sva lahko sedla za par minut in doktor mi je povedal, da mu je tov. Vertič iz Borovelj pisal, da se izseljenci iz taborišča Frauenaurach nahajajo v tej tovarni in da sem tudi jaz med njimi.
Dalje prihodnjič
PRED ETNOLOŠKO RAZSTAVO V ŠENTJANŽU
Kmečke ženske v preteklosti -
položaj nekje med delovno živino in šibko bilko
Irena Destovnik, etnologinja in avtorica številnih razstav, med drugim tudi velike uspešnice »Ko bo cvetel lan«, je znova pripravila razstavo, kakršnih nismo vajeni. Zgodovina socialnega razvoja in položaja posebno preprostih ljudi je njena - skoraj bi rekli - življenjska naloga. Razsta-
v
va, ki jo bodo odprli 17. maja v k & k centru v Šentjanžu in katere naročnik je Slovenska prosvetna zveza, nosi naslov »Moč šibkih - die Kraft der Schwachen« in prikazuje vlogo in pomen kmečke ženske v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja.
Z mag. Ireno Destovnik se je pogovarjala Sonja Wakounig
Tema razstave, ki ste jo pripravili, je doslej le malo raziskana. Ko da se s »preprostimi« ženskami ne bi bilo treba ukvarjati. Kako to, da pa vas ta tema tako privlači?
Vsako dela izvira več ali manj iz lastne osebnosti, tako tudi to. Odraščala sem s tremi ženskami, ki so bile izredno samostojne, pa vendar jim njihovih življenjskih usod nisem zavidala. Občudovala sem njihove strategije preživetja v svetu, v katerem naj bi igrale izključno podrejeno vlogo.
Ko sem delala razstavo o lanu, sem se pravzaprav že ukvarjala z raziskovanjem »ženskega« dela. Zamikalo me je, da bi v to smer nadaljevala in zgodilo se je, da je bilo to tudi v interesu Slovenske prosvetne zveze. Interesi so se srečali, če smem tako reči.
Toda vaše raziskovanje se je, kolikor vem, končalo z veliko večjim delom kot je ta razstava ...
Resje. Nastala je knjiga o vlogi in pomenu kmečkih žensk v omenjenem obdobju na primeru dveh vasi — poudarjam, da bi bili lahko to kateri koli vasi.
Raziskala sem Šentjanž in Šentjanške Rute. Knjiga bo izšla ob koncu leta v knjižnem daru SPZ, ta razstava pa se je ob obilici predvsem slikovnega materiala kar ponujala. Upam, da bo hkrati tudi zbudila zanimanje za knjižno delo, ki bo razstavi sledilo. Napisano je na osnovi večletnega raziskovanja.
Kmečka ženska v preteklosti - ali je mogoče rekonstruirati čas in okoliščine, predvsem pa življenjske usode žensk, ki za seboj niso pustile uporabnih, zapisanih sledov?
Gre za raziskovanje ene najbolj anonimnih skupin žensk in le malo raziskovalcev se je doslej ukvarjalo z njimi. Pri svojem delu sem bila odvisna od najbolj suhoparnih virov kot npr. notarski akti in matične knjige. S kombiniranjem pa ti dokumenti ogromno povedo; podatke sem dopolnila še z ustnimi viri, saj te babice in prababice ponekod še živijo v spominu potomk.
Poleg tega pa se v srednjeevropskem prostoru način življenja do 60-ih let 20. stoletja ni kaj dosti spreminjal, to pa raziskovalno delo nekoliko olajšuje.
Je velika razlika za ženske med nekoč in danes?
Danes živimo v prepričanju, da smo ženske veliko dosegle - v formalnem smislu to tudi drži. Istočasno pa smo tudi kar nekaj
stvari zgubile: vloga žensk v delovnem procesu je bila nepogrešljiva in samoumevna. Z industrializacijo, ko je zaslužek prihajal tudi od drugod in ne le od zemlje, se žensko potiska v privatno sfero, v zasebnost in nima več dveh vlog kot nekoč. Ti dve vlogi: gospodinja in delavka hkrati, se nekoč med seboj nista izključevali, danes pa je ravno obratno.
Vrednotenje žensk - tako
ste zapisali - nima veliko
skupnega z njenim dejanskim pomenom v družbi.
Tako imenovana »moška« in »ženska« dela to v resnici nikoli niso bila ali - bolje povedano -ženske so se lotevale tudi vseh »moških« del, ne glede na fizični napor, medtem ko moški zlepa ni opravil kakega »ženskega« dela. Kljub temu so ustvarjali mit o žesnki, ki nikdar ni odgovarjal njeni dejanski vlogi: Cerkev jo je prikazovala kot moralno šibko bitje, kasneje pa jo je predvsem sodobna medicina skušala prikazati kot telesno šibko bitje. Vselej se ženske prikazuje tako, kakor bi jo rada imela oblast. Ko je treba rojevati, jo povzdigujejo kot mater in njena samostojnost ni zaželjena.
Pa danes?
Vloga žensk v današnji družbi je na videz urejena z zakoni, vendar ob natančnejšem pogledu ugotovimo še vedno silno nedemokratične odnose med spoloma na zasebnem področju. Za razkrinkavanje teh mehanizmov pa je potreben tudi stvaren pogled nazaj.
Hvala za pogovor!
NADALJEVANJE STRAN 1
SPOMINSKA SVEČANOST V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU
Poklon žrtvam nacističnega nasilja
A pozitivni pomen konca vojne in propada nacistične tiranije za nov začetek in za razvoj Evrope je neizpodbiten. Smisel praznovanja teh obletnic je prav ta, da definicija zlega in njegovo poimenovanje ne smeta zvodeneti, ampak morata ostati jasna in izostrena tudi poznejšim rodovom. »Mi imamo nalogo, da se zoperstavimo rasizmu in nasilju,« je dejala predsednica državnega sveta Uta Barbara Piihringer. Dokler ta država ne bo poravnala svoje zgodovinske krivde in dolga, tako dolgo tudi ne bo mogoče verodostojno in plemenito preseči bremen preteklosti. »Banalnosti zlega«, kot je Hanna Ahrendt poimenovala grozoto Auschwitza, se je treba upreti z »banalnostjo dobrega«, kamor je treba prišteti
tudi nedavni pokop možgan otrok, ki so jih v bolnišnici na dunajskem Spiegelgrundu umorili nacistični zdravniški rablji. Najbolj pretresljivo pa je, da so ti rablji navzven, po svojem profilu, bili popolnoma normalni. Bili so skrbni družinski očetje, ljubili so živali in drugo. A bili so zgledni in vestni knjigovodje smrti.
Literarno-glasbeni okvir proslave v parlamentu je bil zelo primerno izbran. Elisabeth Orth je brala iz dnevnika Hößa, kommandanta Auschwitza, ansambel Trioplus Wien pa je predvajal simfonije Ernsta Kre-neka ter »Odo Napoleonu« Arnolda Schönberga. Krenek in Schönberg sta morala pred nacisti bežati iz Avstrije.
Franc Wakounig
BELJAK	Turjaka,
mm	m	Škocijana in
Spomenik	imen	^<»ob
■	Soči, obis-
kala Beljak.
V ponedeljek, 6. maja 2002, je Pred »Spomenikom imen«, ki skupina bivših partizanov iz ga je v spomin na žrtve naci-furlanske nižine, in sicer iz fašizma postavilo društvo »Er-
innern«, jih je skupno z dijaki peravske gimnazije sprejel predsednik društva, profesor Hans Haider. Bivši antifašistični borci, vsi člani Zveze italijanskih partizanov, so popoldne bili gostje celovške univerze.
VIGREDNI KONCERT KD »LIPA«
Pevski pušeljč s sončnih Djekš
1/igredni koncert, ki ga Kul-V turno društvo za Velikovec in okolico »Lipa« vsako leto prireja v ljudski šoli na Djek-šah, sodi že med klasiko kulturnega ustvarjanja po naših krajih. Število obiskovalcev od blizu in daleč, raste iz leta v leto, kar je nedvomno tudi posledica »politike izbire« nastopajočih. Nastop na vigrednem koncertu na Djekšah velja skorajda že za posebno priznanje.
Letošnji vigredni koncert je bil preteklo nedeljo, 5. maja 2002, dopoldne v krajevni ljudski šoli. Prireditelji so se malo bali, da zaradi obilne ponudbe nedavnega kulturnega tedna koroških Slovencev obisk ne bo zadovoljiv kot običajno. A strah je bil odvečen. O prenasičenosti ne duha ne sluha. Predsednica »Lipe« mag. Zalka Kuchling je med občinstvom pozdravila dješkega župana Polesniga, odbornika EL Filipa Warascha, ravnateljico šole Romano Dov-jak, predsednika NSKS Bernarda Sadovnika in tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja. Posebej prisrčen pozdrav pa je veljal skladatelju Jožetu Leskovarju.
Spored se je pričel s pevskim pozdravom društvenega naraščaja »Lipov cvet«. Skupino vodita Mili Kunčič in pa Dominik Hudi. Člani skupine ne pojejo le čudovito, ampak obvladajo tudi vrsto glasbil, ki se jih učijo v slovenski glasbeni šoli. Tako je nedeljski nastop bil ponoven dokaz pomena te naše osrednje glasbeno-izobra-ževalne ustanove, obenem pa potrdilo zunajšolske oz. zunaj-poklicne angažiranosti obeh voditeljev.
Vokalna skupina »Lipa«, ki jo vodi Sonja Kuchling, je pevska vizitka društva. Skupina iz leta v leto širi in bogati svoj pevski repertoar, kar jo dela za-
nimivo. »Lipa« je sodelovala tudi na odprtju letošnjih kulturnih dni koroških Slovencev v Velikovcu.
V zboru imajo zdaj tudi tercet, ki je v nedeljo presenetil občinstvo.
Gost tokratnega vigrednega koncerta na Djekšah je bila Vokalna skupina Slovenji Plaj-
seveda goji tudi umetno pesem ter pevsko izročilo drugih narodov. Plajberške dečve so se na Djekšah še posebej dobro počutile.
Tonči Rosenzopf pa je s pesmimi, ki jih je natrosil med posameznimi skupinami, popestril vigredni koncert, ki se je končal s skupno zapeto pesmijo
»Lipov cvet« je še zelo mlad, pa vendar navdušeno poje
Na koncu so zapeli vsi nastopajoči skupaj
m mm - f ll ^	
1!		 1 ji
berk. Ženski zborček pod »Hrepenenje«. Z njo so se vodstvom prof. Mirka Lauseg- spomnili 100-letnice rojstva pe-gerja se je uveljavil kot pevska snice libuškega puela, Milke skupina, ki v prvi vrsti poje Hartmanove, slovenske narodne, ob tem pa	Franc Wakounig
GOSTILNA NA MUTI V R0ŽEKU
S pesmijo in nasmehom v vigred
II gostilno na Muti, kjer so V svojčas pobirali mitnino čez Dravo, je minulo soboto, 4. maja 2002, vabilo rožeško Kulturno društvo »Peter Markovič« na vigredni koncert.
Ta prireditev je prav zaradi svoje dolgoletne tradicije znanilka pestre prosvetne dejavnosti rožeških prosvetarjev. Za sobotni koncert so pripravili posrečeno mešanico med lastnim prispevkom in doprinosom gostov. Ponos rožeškega društva je otroška skupina »Didldum-daj«, ki jo vodita Nataša Oraže in Zofija Valentinitsch. Poskočni podmladek je s svojo pre-šernostjo takoj osvojil srca številnih poslušalcev. Aleš Schuster, ki je povezoval, pa je na odru dopolnjeval delež domačinov.
Iz sosednje Lipe je prišla brzna ženska trojica, ki po
vodstvom gospe Koschier poje pesmi najrazličnejših kulturnih sredin. Z ubranim petjem je trio potrdil svoj dober glas, da sega že dalj kot v deveto vas. Z drugega konca, z Gur, so prišli po-
joči vaščani. Moški zbor »Vaščani pojo« je pod taktirko prof. Jožka Kovačiča in v novi, napol irhasti odeli, zapel čisto po domače, tako kot so včasih pod okenci peli fantje svojim ljubi-
Tercet iz Lipe ob Vrbskem jezeru
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabi na ogled gledališke predstave
PIKA
v sredo,
15. maja, ob 17. uri
v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani
PIKA (Astrid Lindgren-Andrej Rozman Doukštumf) v režiji Vita Tauferja je gledališka uspešnica s številnimi nagradami, ki je na sporedu že peto leto. Namenjena je otrokom vseh starosti, privlačna pa je tudi za odrasle.
Slovenska prosvetna zveza organizira vožnjo z avtobusi na ogled predstave v Ljublja-
no in priporoča staršem, učiteljem, vzgojiteljem in drugim ljubiteljem gledališča, da izkoristijo to priložnost.
Številne kritike dajejo predstavi izredno pozitivno oceno, med drugim tudi v Radiu Slovenija: »Predstava Pika je fenomenalen odrski dogodek, v katerem se prizori kot v risanki ali burleski vrstijo drug za drugim, eden bolj smešen od drugega, eden bolj zabaven od drugega«.
Prijave in podrobne informacije:
Slovenska prosvetna zveza, Celovec, Tarviser Str. 16, tel: 0463/514300-22; email: spz@slo.at
Uro in kraje odhoda z avtobusi bomo sporočili pravočasno.
Lipej Kolenik in Heinz Fischer
AVTOBIOGRAFSKI SPOMINI PARTIZANA
Lipej Kolenik predal knjigo Heinzu Fischerju
I ipej Kolenik-Stanko, par-Ltizan in avtor življenskih spominov, se je v petek, 3. maja 2002, v dunajskem parlamentu udeležil spominske
svečanosti proti nasilju in rasizmu ter v spomin na žrtve nacizma, na katero sta vabila predsednika parlamenta in državnega sveta, Heinz Fischer in Uta Barbara Piihrin-ger. Po spoštljivem in zelo izpovednem državnem aktu je Lipej Kolenik-Stanko predal predsedniku parlamenta dr. Heinzu Fischerju izvod svoje avtobiografske knjige »Für das Leben, gegen den Tod« (»Mali ljudje na veliki poti«).
cam. Seveda tudi tokrat ni manjkalo skupne pesmi, ki je postala kar zaščitna znamka »Vaščanov«.
Seveda pa po sestopu z odra zbori niso utihnili, temveč je
petje še dolgo odmevalo v prijetno majniško noč. KD »Peter Markovič« pa je vse navzoče povabil, naj tudi prihodnjo vigred pridejo na koncert.
W. Fr.
»Didldumdaj« je znan po svojem temperamentu
PRIREDITVE
PETEK, 10. 5.________________
CELOVEC, v Musilovi hiši
19.30	Dragan Velikič - branje
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
20.00	Koncert sosednjih zborov »Vsaka vas ima svoj glas« Sodelujejo: MePZ Sele, Komorni zbor SPD Borovlje, Kvartet iz Šmaijete, Kvintet Lomski fantje iz Slovenije, Manuel in Roman Oraže
SOBOTA, 11. 5._______________
Žitara vas, KUMST - SPD »Trta«
20.00	Vigredni koncert
NEDELJA, 12. 5.______________
ŽELEZNA KAPLA, farna cerkev -SPD Zarja
10.45 Koncert ob materinskem dnevu. Nastopa Goriški oktet Vrtnica.
Ob 10. uri sv. maša
PONEDELJEK, 13. 5.___________
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Predavanje »Die NS-
Volkstumspolitik im Alpe Adria Raum am Beispiel der Südtiroler, der Kanaltaler, der Gottscheer und der Slowenen«; predava dr. Karl Stuhlpfarrer
TOREK, 14. 5.________________
CELOVEC, Mohorjeva knjigarna -Mohorjeva knjigarna
9.00	Predstavitev knjige in branje: Desa Muck »Kakšne barve je svet?« Ponovitev bo ob 10. uri; prireditev je za Ljudske šole
SOBOTA, 18. 5.________________
ŽITARA VAS, Kum st
20.00	Rock 3. Koncert s skupinami Sound of colours, Snifferson Familiy in Bališ
TOREK, 21. 5._________________
CELOVEC, Musilova hiša - SPZ, Založba Drava
19.30	Predstavitev knjige Jožeta Blajsa »Na konici jezika« (roman)
SREDA, 22. 5._________________
TINJE, v domu Sodalitas
19.30	Minderheitenschutz und
Staatsvertrag - predava univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Gledališki abonma »Zgodba o uspehu« (D. Marqulies). Gostuje Mestno gledališče ljubljansko
ČETRTEK, 23. 5._______________
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Predavanje »Deportacija koroških Slovencev«. Predavata: dr. Folti Sima in mag. Brigitte Entner
PETEK, 24. 5._________________
CELOVEC, v Mohorjevi ljudski šoli
20.00	Noche Latina; igra Carlos Arriagada
SOBOTA, 25. 5.________________
BILČOVS, ljudska šola - SPD Bilka
20.00	90. obletnica SPD Bilka v Bilčovsu
TOREK, 28. 5.________________
TINJE, v domu Sodalitas
19.30	»Koroški rožni venec« s pesnikom Andrejem Kokotom
ČETRTEK, 30. 5.______________
ŠENTJAKOB, farna cerkev - SPD Rož, SKD Jepa-Baško jezero
14.30	Koncert. Nastopa vokalni ansambel Voskresenije iz St. Petersburga; vodi: Jurij Maruk
PETEK, 31. 5.________________
DOBRLA VAS, farna cerkev -KKZ, SPD Srce
19.30	Koncert. Nastopa vokalni ansambel Voskresenije iz St. Petersburga; vodi: Jurij Maruk
SOBOTA, 1. 6._________________
TINJE, v domu Sodalitas
20.00	Odprtje razstave »Lepota Koroške - kozolci in znamenja«; razstavlja Peter Pokorn iz Škofje Loke
NEDELJA, 2. 6.________________
BOŽJI GROB, romaska cerkev -KKZ, KP Pliberk
19.30	Koncert. Nastopa vokalni ansambel Voskresenije iz St. Petersburga; vodi: Jurij Maruk
ČETRTEK, 6. 6.________________
TINJE, v domu Sodalitas
19.30	Podijska diskusija »Die
Regelung der zweisprachigen Topographie bei unseren Nachbarn«; diskutirajo mag. Rudi Vouk, Roberto Batelli, dr. Damijan Trpin, dr. Karl Zeller, mag. Zlatka Gieler
SREDA, 16. 5._________________
DUNAJ, SKC Korotan, Albertg. 48, 8. okraj
18.00	Predavanje z diapozitivi »Ptuj in Ptujčani«; glasbeni vložek študentov ljubljanske glasbene akademije
19.00	Monodrama Kurent; bere Jurij Souček
PETEK, 17. 5._________________
ŠENTJANŽ, k & k - SPZ
20.00	Odprtje razstave »Moč šibkih«.
Vloga žensk v času kmečkega gospodarjenja. Avtorica: Irena Destovnik. Glasbeni okvir: Alenka Vidrih; razstava odprta do 28. 7.	____________
NEDELJA, 26. 5.________________
ČEPIČE PRI GLOBASNICI, gostišče Juena - SPD Edinost Šteben
14.00	Tekma koscev. Sodelujejo: MePZ iz Pragerskega, MoPZ Franc Leder Lesičjak, domači ansambel in instrumentalna skupina iz Pragerskega
ŠENTILJ, Marijina cerkev na Flumcu - Šentiljski cerkveni pevci, Vaščani pojo
19.00	Šmarnice s petimi litanijami in koncert Marijinih pesmi
PLIBERK, v Kulturnem domu -MePZ Podjuna
20.00	Koncert »Tam, kjer Peca riše sence«
PRAZNUJEJO! Anton Okorn iz Žitare vasi - 80. rojstni dan; Silvija Apovnik iz Pliberka - 25. rojstni dan; Mici Knafl iz Šentjakoba - rojstni dan; Flori Krištof iz Dragožič - rojstni dan; Zofi Reinwald iz Lovank - rojstni dan; Angela Marsel -Kralj iz Dobrle vasi - rojstni dan; Erika Seitz z Dobrove - rojstni dan; Tomaž Petek iz Zagorij - rojstni dan; Alojz Hobel iz Vesel pri Šentprimožu - 75. rojstni dan; Walter Luschnig s Polene - 36. rojstni dan; Mici Schellander iz Pugrada pri Bilčovsu - 55. rojstni dan; Veronika Rumic iz Vogrč - rojstni dan; Monika Rogaunig z Radiš - 40. rojstni dan; Flori Koschat iz Podgorij - rojstni dan; Micka Miškulnik iz Velike vasi - rojstni dan; Helena Igerc iz Podkraja - dvojni praznik; Joži Köfer iz Kajzaz - 50. rojstni dan; Eojz Rosenzopf iz Breške vasi
-	rojstni dan; Helka Mlinar iz Škocjana
-	rojstni dan; Barbara Riedman s Ponikve - rojstni dan; Monika Paulitsch z Obirskega - 30. rojstni dan; Ančka Krop s Kogelske gore - rojstni dan; dr. Reginald Vospernik iz Podravelj - 65. rojstni dan; Filip Tschertou iz Stranj -rojstni dan; Marta Polanšek z Obirskega
-	rojstni dan; Karl in Marija Jenič iz Letine pri Šmihelu - zlato poroko; Flori Seher iz Celovca - 50. rojstni dan; mag. Franci Kapus iz Bilčovsa - rojstni dan; Florijan Sablatschan iz Šmarjete - rojstni dan; Joži Ogris-Martič iz Bilčovsa
-	rojstni dan; Daniel Pasterk z Bele -rojstni dan; rektor Jože Kopeinig iz Tinj
-	rojstni dan; Hanzi Lesjak z Žihpolj -rojstni dan; Willi Moschitz iz Šentjanža
-	rojstni dan; Vinko Wieser iz Čahorč -rojstni dan; Marica Pinter iz Svetne vasi
-	rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
PETEK, 14. 6._________________
TINJE, v domu Sodalitas
19.30	Odprtje razstave »Ptice - sanje mojega življenja«; umetnika Toni Blatnik-Blaton iz Žalca
SOBOTA, 13. 7.________________
ŽELEZNA KAPLA, občinsko kopališče - SPD Zarja
20.00	Poletna noč
SREDA, 24. 7._________________
TINJE, v domu Sodalitas
20.00	Kärnten - ein europäischer Sonderfall; predava univ. prof. dr. Anton Pelinka
PETEK, 27. 9. ________________
VETRINJ, dvorana fresk v samostanu - KKZ
19.30	Koncert samospevov Antona Nageleta in Franceta Cigana. Nastopata: Bernarda Fink-Inzko (mezzosopran), Marko Fink (bariton), Špela Filipič (klavir)
Slovenski vestnik - usmerjenost liste
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Zatožniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-----------------------VSI-----------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
PE 10. 5.118.10 Utrip kulture________
SO 11. 5.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 12. 5.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica
PO 13. 5.1 18.10 Kratki stik_________
TO 14. 5. | 18.10 Otroški spored_____
SR 15. 5. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 12.5.|1330ORF2 «Materinski dan - dan spominov, veselja in zahvale: Koncert v Šmihelu z NO PROBLEM ORCHESTRA. .Od sodišča k prvemu jubileju: Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu obhaja svojo 10-letnico obstoja. «»K 26«: V Podjuni uspešno vzrejajo vsestransko konjsko pasmo haflinger. .»Dunajska kri - Wiener Blut«: Mario Podrečnik iz Dobrle vasi uspešno nastopa v Straussovi opereti v državnem teatru v Regensburgu. »Praznik vnebohoda - praznik otrok: Otroški dan v Selah.
PO 14. 5.13.25 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem_________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske po-pevke 15.00 Farant______________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________
RADIO 2 - NAŠA PESEM
PE 10. 5.1 Glasbeni šopek za materinski dan
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
Dnevno po programu do 6. ure Glasba -jazz/world 5.45 Na današnji dan_________
PE 10. 5. 119.00 Zrcalo kulture Massimo Cacciari: - italijanski filozof 23.00 Rdeči Boogie - glasbeni magazin 24.00 Sound-track - 13 Ghosts ______________________
SO 11. 5.118.00 Svet je vas 20.06 Yugo Rock_________________________________
NE 12. 5. | 19.00 Musič for the Masses
24.00	Izven zakona (pon.) Tokrat: Jess
Klein__________________________________
PO 13. 5.118.00 Zdrava ura - dr. Franz Wutti 19.00 Ta mera Portreti lezbijk in žensk ter njihove zgodbe vsepovsod
21.00	Take the Jazz Train 24.00 Forum Pregon koroških Slovencev v publikacijah
TO 14. 5.119.00 V pogovoru Kmetica Josefa Prelog 20.06 Kakkoi Oddaja o japonskih risank in stripih 21.00 Noche Latina s Carlosom Arriagado___________________
SR 15. 5.119.00 Literarna kavarna Jože Blajs: Na konici jezika 20.06 Voz Latina Glasba in informacije iz Latinske Amerike 22.30 Madforce Da Hip Hop Show_________
ČE 16. 5.119.00 Po Koroškem Med drugim o Jošku Tischlerju 20.06 Yesterday & Today Glasba iz 60ih in 90ih let 22.00 Izven Zakona Rock iz ZDA 23.00 Leidest du? - vodi Karsten Rühl
SLOVENSKI VESTNIK
MIMO
10. maj 2002 U
PLANINSTVO
Olševa - Obel kamen
KI ajvečji del Olševe se naha-l\l ja v Sloveniji, le manjši, bolj skalnati zahodni del pa se nahaja na avstrijskih tleh. Najvišji vrh Olševe, Govca (1928 m), stoji v Sloveniji, najvišji
avstrijski vrh Olševe pa je Obel kamen (1911 m). Iz Avstrije je Olševa dostopna preko markiranih poti iz Šmarjete v Rem-šeniku ali preko Šentlenarta v Beli, iz Slovenije pa preko Sv. Duha ali pa iz Koprivne. Če si hočemo ob turi ogledati tudi
naravno znamenitost Vrata, bo najboljše izhodišče Šmarjeta v grapi Remšenik pri Železni Kapli, do koder se lahko pripeljemo z avtom. V zadnjem ovinku pred Šmarješko cerkvijo se za-
čne markirana pot na Olševo.
Po 15 minut hoje po starem kolovozu pridemo do mesta, kjer je včasih stal Lipšev mlin. Tu prečkamo majhen potok in čez nekaj minut zavijemo na levo navkreber v strm gozd. V nekaj minutah stopimo na po-
ložno stezo, ki nas vodi slabe pol ure proti zahodu, dokler ne stojimo pri vpadnici gruščnate grape izpod Vrat. Če bi tu pot nadaljevali naravnost naprej, bi čez eno uro hoje prišli v Sent-lenart. Mi pa zavijemo levo strmo navkreber. Levo in desno nas spremljajo visoke skalnate stene. Čez 15 minut stojimo pred prvim oknom Vrat, ki je visoko okoli 20 m. Pristop skozi prvo naravno okno je zaradi izpostavljenosti dobro zavarovano. Kdor se izpostavljenosti boji, lahko Vrata obide po gozdni poti, ki paralelno k Vratom pelje navkreber. Tudi pot do drugega in do tretjega naravnega okna je zavarovana. Ogled teh vrat se splača, ker se take naravne znamenitosti le redko kje najdejo. Ko izstopimo iz zadnjih vrat spet na gozdno pot, se moramo odločiti za eno od dveh variant nadaljevanja poti do Oblega kamna. Daljša, vendar bolje markirana pot pelje naravnost naprej, prečka državno mejo in se združi s potjo, ki pride od Sv. Duha. Kmalu nato pridemo mimo Potočke zijalke. To je 115 m dolga in 20 do 40 m široka kraška jama, v kateri so našli izkopanine iz stare kamene dobe. Čez dve uri hoje po lepo speljani in neizpostavljeni poti pridemo na Obel kamen.
Olševa z vrati
RRNÄH
'Is-iahrk.i m",vi iTK~yŠ| iNviin-sci'iÄi-Tbirnic bkkuTk
sola
1*0 KI.ICK
j/, A etosi
ta *=&&
I L
h m n
te# 3

OBČINE SPODNJEGA ROŽA so minuli konec tedna priredile prvi Rožanski sejem v Borovljah, da bi obmejnemu področju dali nekoliko več gospodarskega zagona. Tam so se med drugim predstavile tudi Posojilnica-Bank Baorovlje in Višja šola za gospodarske poklice.
te > v? mmtomam
Druga krajša, vendar slabše markirana pot pa pelje takoj levo navkreber in je na nekaterih mestih zavarovana. Čez pol ure stojimo na Oblem kamnu. Severno pod nami vidimo remšeniško grapo, južno pod nami pa Sv. Duh z Logarsko dolino v ozadju. Kdor hoče, lahko še skoči po markirani
poti do pol ure oddaljenega najvišjega vrha Olševe, do Govce.
Opisana tura je z izjemo izpostavljenega dela Vrat premagljiva za vsakogar z nekaj kondicije. Za celotno turo po krajši varianti je treba računati s tremi do štirimi urami hoje.
mami
Šmarješka cerkev
ZAHVALA
OB BOLEČI IZGUBI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN DEDA
Janeza Wuteja-Luca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, soborcem. sosedom in znancem, ki so ga z velikim spoštovanjem pospremili k zadnjemu počitku.
Zahvaljujemo se za pisno in ustno sožalje ter za darovano cvetje in sveče kot tudi za darovano podporo otroškemu vrtcu v Šentprimožu.
Posebna zahvala velja vsem govornikom na žalni
seji v kulturnem domu Danica in ob grobu.
Zvezi koroških partizanov, Zvezi slovenskih organizacij, Slovenski prosvetni zvezi in posebej domačemu kulturnemu društvu Danica se zahvaljujemo za pripravo in potek žalne seje.
Zahvala velja tudi domačemu župniku.
Za zelo lep glasbeni pogrebni okvir pa gre iskrena zahvala našemu pevskemu zboru Danica, cerkvenmu zboru in moškemu zboru Vinko Poljanec.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala!
Otroci z družinami
ZAHVALA Vodstvo otroškega vrtca Šentprimož se zahvaljuje družini Wutte in vsem, ki so ob pogrebu Janeza Wutteja-Luca darovali namesto rož in vencev za otroški vrtec. Prisrčen »boglonaj«!
••••••••••••••••••••••••••••••••a
Pismo bralca
Einseitiger Partisanenfilm
Wenn nun in Kärnten mit einer von oben verordneten Wanderausstellung und womöglich mit einem eigenen Film der Öffentlichkeit eine differenziertere Darstellung der Partisanentätigkeit gegeben werden soll, gilt es abzuwarten, ob tatsächlich alle Seiten des damaligen historischen Geschehens beleuchtet werden. Wenn dies erfolgt, dann wird sicher auch gezeigt, was man in dem ORF Film, der in Kärnten solche Erregung hervorrief, ebenfalls nicht sehen konnte: Es waren Partisanen, die Häftlinge vom Loibl KZ im Raum Ferlach/Rosental aus den Händen ihrer KZ-Bewacher befreit haben. Schon zuvor hatten Partisanen immer wieder KZ Flüchtlingen vom Loibl-KZ geholfen, den Fängen der verfolgenden Lager-SS und ihren Bluthunden zu entkommen. Überlebende Zeitzeugen, insbesondere ehemalige französische KZ Häftlinge, werden auch in diesem Jahr
bei der Gedenkveranstaltung am 8. Juni 2002 am Loibl dazu befragt werden können, wie sie in den Jahren 1943-1945 Schutz und Unterstützung durch die slowenische Zivilbevölkerung und durch Partisanen bekamen. Der ORF Film hat auch nicht gezeigt, dass es die ukrainischen, kroatischen und slowenischen NS-Kollaborationstrup-pen und die berüchtigten SS- und Polizeieinheiten der Heeresgruppe E waren, die auf dem Rückzug vom Balkan noch Tage nach dem 8. Mai in Unterkärnten den Partisanen blutige Gefechte lieferten. Die offizielle »totale Kapitulation« der Deutschen Wehrmacht vom 8. Mai hätte sie eigentlich zur Waffenabgabe an russische und jugoslawische Truppen gezwungen. Einheiten der Waffen SS und Wehrmacht widersetzen sich allerdings diesen Befehlen und führten ihren (jetzt illegalen) Krieg noch in Unterkärnten weiter, bis sie die britische Besatzungszone nördlich der Drau erreichten.
Prof. Dr. Peter Gstettner, Universität Klagenfurt, 9020 Klagenfurt, Universitätsstr. 65-67
NOGOMET-1. RAZRED D	w
Kdo bo še ugnal ASKÖ Šmihel?
Hitri in nevarni napadalec Walter Motschilnik z instinktom za gole (bela majica)	Foto:stuk.ij
Qrvenstvo v 1. razredu D je I po vsej verjetnosti že odločeno. Ekipa iz Šmihela je preteklo soboto v napeti in borbeni tekmi zasluženo premagala najožjega tekmeca Bad St. Leonhard s 3:1 (0:0). V začetni fazi srečanja so sicer imeli domačini več priložnosti, katerih pa žal niso znali izkoristiti. Gostje so igrali zelo domiselno, zavedajoč se, da šteje samo zmaga v dvoboju za prvo mesto. Na polju so bili boljši in si priigrali tudi nekaj priložnosti. Taktika domačinov je bila de-
fenziva s hitrimi protinapadi preko vezne linije in nevarnega napadalca Walterja Motschilni-ka, katerega pa so gostje dobro pokrili. Z neodločenim razulta-tom so šli igralci v kabino.
Po odmoru so Šmihelčani stopnjevali pritisk in izredno hitri in nevarni napadalec Walter Motschilnik je po nepazljivosti obrambe in po lepi podaji s kratke razdalje pognal žogo neubranljivo v mrežo (55. min.). Toda zelo motivirani gostje niso popustili in deset minut kasneje zasluženo ize-
načili. S prisojeno enajstmetrovko je v 80. minuti Robert Lut-nik povišal na 2:1 za domačine. Samo nekaj minut pred koncem srečanja je bil na mestu spet nevarni W. Motschilnik, ki je hladnokrvno izkoristil nepazljivost obrambe in iz malega kazenskega prostora potisnil žogo med vratnice.
Štiri kroge pred zaključkom prvenstva vodi Šmihel s 6 točkami prednosti, kar naj bi zadostovalo za mojstrski naslov. Klub pa se že lahko pripravi na veselo praznovanje. M. Š.
KOROŠKA LIGA
SAK je gladko zmagal
Q azplet prvenstva v Koroški l\ligi ostaja napet. Vodeči SAK kot tudi sofavorit Šent-andraž sta polno točkovala.
Varovanci trenerja Lojza Jagodiča so po prvem golu, ki ga je dal Christian Kraiger, zaigrali bolj sproščeno in bili gospodarji na igrišču. Gostje so sicer v začetnih 30 minutah kar nekajkrat nevarno začeli obstreljevati gol izvrstnega vratarja Eriha Oraže-ta, ki pa je odlično branil.
Po odmoru so domačini igrali všečen nogomet in nekdanji igralec Austrie Celovec, nevar-
Vratar Erih Oraže je odlično branil
ni napadalec Mathias Zimmerling, je z dvema goloma predčasno odločil partijo v prid SAK (3:0). Šentandraž je v gosteh premagal Trg s 3:1 in je s štirimi točkami zaostanka (43) na drugem mestu.
Ostali rezulati:
Wietersdorf-ATUS Borovlje 3:2, Welzenegg-Landskron 4:3, Marija na Zilji-Breže 2:2, Magdalen-Nußdorf 3:1, Trei-bach-St. Michael 0:0 M. Š.
ŠPORTNE NOVICE IZ SLOVENIJE
Slovenski hokejisti ostali v skupini A
Q o predtekmovanju SP na I Švedskem slovenskim hokejistom ni kazalo najbolje. Najprej so z 1:8 izgubili roti Rusom, nato z 2:8 proti vedom in v odločilni tekmi še s 3:5 z Avstrijci, pa čeprav so deset minut pred koncem tekme vodili s 3:1! Sledile so tri tekme za obstanek. Najprej so slovenski »risi« s težavo le s 4:3 premagali Japonsko, nato po zelo dobri igri s 4:2 Poljake in na koncu s 4:0 še Italijane. Slovenija bo drugo leto na Finskem znova igrala v najbolj elitni skupini svetovnega hokeja.
Nogomet
Nogometaši Maribora so minuli teden v zadnji tekmi državnega prvenstva doma s 3:0 premagali ajdovsko Primorje in šestič zapored postali državni prvaki. Mariborčani bodo igrali tudi v kavlifikacijah za uvrstitev v ligo prvakov.
D. T.
NIŽJI KOROŠKI RAZREDI
Podliga zahod
Igralci DSG Borovlje so na domačih tleh spet slavili zasluženo zmago proti Radent-heinu z 2:1 in zaostajajo vodečemu Fellachu le še za tri točke (40).
Podliga vzhod
Bilčovs je v Mostiču podlegel z 1:3, čeprav so že po petih minutah nepričakovano šli v vodstvo z 1:0. Po pavzi so domačini zaigrali zelo dobro in s tremi goli fiksirali zamgo. Ostali rezultati:	Veliko-
vec-Podkrnos 7:0, Metnitz-tal-Ruda 2:0, Liebenfels-St. Margarethen, ATSV Wolfsberg-Launsdorf 1:0, ASV-Klopinj 4:0, Žrelec-Grebinj 6:3
1.	razred D
Globašani so nepričakovani na domačih tleh oddali vse tri točke gostom iz Rikarje vasi (1:2), Kapelčani so dosegli proti Vovbram samo remi 1:1, Ži-tara vas pa je ugnala Tinje tesno z 1:0, Metlova pa je na tujem podlegla Šentpavlu z 0:2.
2.	razred E
V tem razredu se zaostruje dvoboj za naslov prvaka med Sinčo vasjo in Šempetrom. Sinča vas je premagala Va-ženberk s 3:0, prav tako je so-tekmec Šentpeter na tujem ugnal St. Margarethen z 2:1. Dobrla vas je premagala Žva-bek tesno z 2:1, Selani pa so odnesli vse tri točke iz Franta-schacha (2:0). Reichenfels je remiziral proti Djekšam 1:1.
M. Š.
Odbojkarji Hypo-Celovec (juniorji) so postali avstrijski viceprvaki. Med njimi igrajo tudi trije mladi igralci iz Škofič: Aleksander Er-renst, Mirko Malle in Damijan Pörtsch. Naslov viceprvaka so osvojili na državnem prvenstvu v Hartbergu na Štajerskem.
ŠAH - KOROŠKI AKTIV CUP
Slovenski šahi-sti le poprečni
1 j veliki dvorani občinskega V centra v Bistrici v Dravski dolini je nastopilo kar 47 ekip iz cele Koroške ter iz Vzhodne Tirolske. Zmage pa so odnesli veliki favoriti, šahisti iz Gospe Svete, Šentvida in Beljaka.
Prva ekipa SŠK »Obir«/ Železna Kapla je po odličnih nastopih v preteklih dveh letih (dvakrat šesto mesto!) tokrat osvojila le 16. mesto, ekipa SŠZ/Zveza-Bank, ki pa ni nastopila v najmočnejši postavi pa samo 31. mesto; druga ekipa SŠK »Obir« se je uvrstila na 33. mesto.
Partije slovenskih klubov:
Obir-Zugzwang Celovec I 4:0, -Eitweg I 2:2, -SV Lienz 3:1, -FPW 0:4, -Šmohor I 2:2, -Bekštanj II 2,5:1,5, -Raiffeisen Celovec I 4:0, -Pošta Celovec I 1:3, -Weitensfeld 1,5:2,5
SŠZ/Zveza-Bank-FPW II 3:1,-Šentvid II 3,5:0,5,-Ad-mira Beljak 1,5:2,5, -Šentvid I 0,5:3,5, -Admira Beljak II 2,5:1,5, -Pošta Celovec 2:2, -Nußdorf 2,5:1,5, -Weitensfeld 1:3,-SV Lienz 0:4;
Obir II-Pošta Celovec 1:5:2,5,	- Golovic 1:4,
-Ruda/Velikovec I 0,5:3;5, -Admira Beljak II 3:1, -Ruda/Velikovec II 0,5:3,5, -Kötschach Mauthen 4:0, -Bürger Škofiče 2:2, —Spittal/Ferndorf 0:4;
I. L.
Namizni tenis
1 / zaključnem krogu namiz-V noteniškega prvenstva v koroški podligi je NTK Bilčovs remiziral s TSA Lands-kron 5:5 in je s sedmimi točkami osvojil le zadnje mesto na lestvici.
V podligi vzhod je Humška skupnost proti WSG Mostič dosegla neodločen rezultat 5:5, DSG Sele pa je na tujem podlegel Hypo Šentpavel z 1:6.
Humška skupnost se je uvrstila z 11 točkami na deveto
mesto, Selani pa so s šestimi točkami postali zadnji.
M.Š.
ŠPORTNI TERMINI
9. maj:
Landskron-SAK, Lands-kron, ob 10.30
12. maj:
SAK-St. Michael/Labotska dolina, Trnja vas, ob 16. uri
16. maj:
Občni zbor KOŠ, Mladinski dom, ob 14.45
ŠAHOVSKI OREH Št. 198	Silvo Kovač
Alterman - Legkij / SZ 1989
Hiter pogled na šahovnico nam pove, da je beli v velikih težavah. Poleg napadene bele dame je v nevarnosti tudi beli kralj. Ali je še kaj možnosti za rešitev?
abcdef g h
Kanček upanja daje belemu kmet na polju d6 in aktivna igra vseh belih figur. Pri tem ne pozabite na trdnjavo na polju hi. Beli na potezi zmaga!
Rešitev štev. 197
Belega kralja najprej napada črna dama s potezo l...Db4+ 2.Kdl Ld3! Odlična poteza, povezana s skokom črnega skakača in pretnjo mata. Beli se zato mora posloviti od dame 3.Dd3: Sf2:+ 4.Ke2 Sd3: 5.Ld3: Te8 in čmi je v nadaljevanju partije uveljavil materialno prednost in zmagal.