ars les
Maks Bergant - mojstrski
naslednik baro~nega
rezbarstva
avtor Miklav` KOMELJ
V paviljonih Erbergove gra{~ine Dol v Dolu pri Ljubljani je bila od 15. junija do 7. julija 2006 jubilejna razstava kamni{kega rezbarja Maksa Berganta ob 10-letnici njegove smrti. Prinesla koli~insko sicer zelo omejen, vendar odli~en vpogled v mojstrovo delo.
Bergant je bil samostojen nadaljevalec starega rezbar-skega izro~ila v duhu baro~ne umetnosti. Ni se omejeval na posnemanje starih vzorcev, ampak se je v baro~nem duhu loteval oblikovnih problemov z veliko inventivnostjo in domi{ljijo, s katerima je v desetletjih mojstrskega dela oblikoval izvirne in presenetljive stvaritve v izrazito osebnem
slogu. Tako Bergant kot rezbar ni bil posnemovalec, ampak zadnji resni~ni naslednik baroka v Sloveniji. Njegova nadarjenost je bila v izhodi{~u kiparska; do izraza je pri{la ne samo v tistih redkih kipih, ki mu jih je uspelo narediti ob {tevilnih dekorativnih naro~ilih, ampak tudi v vsem njegovem rezbarskem delu, katerega za{~itni znak je na osebni na~in stilizirano akantovje, ki se bohoti v prostor kot zlato pla-menjenje.
Bergant se je obrti izu~il pred drugo svetovno vojno v Kamniku pri mojstru Ivanu Klemnu, a najgloblje ga je zaznamovalo in dolo~ilo sre~a-nje z Jo`etom Ple~nikom – ne toliko v smislu neposrednega oblikovnega vpliva, ampak predvsem kot duhovna povezanost, ki je temeljila na posebnem eti~nem odnosu do dela, ki sta ga oba mojstra dojemala kot pravo posve~enost.
Bergant se je ravno v pravem ~asu, ko je bilo najve~ dela za Stranje (1949), lotil kiparskega portretiranja slepe `ene v naravni velikosti in Ple~nik nad tem ni bil ravno navdu{en. Toda
ko je ob nekem obisku Bergantove delavnice videl Marjanco, kot je kip naslovljen po upodobljenkinem imenu, je bil ves presunjen; pozneje je v navalu navdu{enja Bergantu celo rekel, da je to eden od dveh kipov, ki sta ga v `ivljenju najbolj pretresla. Ker Berganta ni bilo v ateljeju, je kar kipu v roko stisnil v svitek zvit list, na katerega je napisal: »Tovari{ Maks Bergant, ~estitam, Ple~nik«. Ta list hrani Bergantova dru`ina kot posebno svetinjo. Takrat je Ple~nik mojstru ponudil, da bi mu omogo~il vpis na likovno akademijo, a Bergant je raje ostal pri svojem rezbarskem ustvarjanju.
Najbolj znano Bergantovo delo je zagotovo razko{ni okvir oziroma oltarni nastavek oltarja Marije Pomagaj na Brezjah, za katerega bi v celoti lahko rekli, da je resni~nej{i barok od »pravega« baroka; `al se ob njem poleg Layerjevega prema-lokrat navaja tudi Bergantovo ime.
ijaLeS 58(2006) 4