LETO XVIII DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED PETEK, 29. JULIJ 1988 ŠTEVILKA 4 Center za inženiring in marketing Letos, ko LIP Bled praznuje 40-ot>letnico svojega dela, smo slavili 2. julija še eno veliko delovno zmago v svojem razvoju, to je zaključek izgradnje in aktiviranje Centra za inženiring in marketing LIP-a Bled. Graščinska podoba CIM-a nudi dobrodošlico obiskovalcem sloven¬ skega bisera S lem novim lepim objektom, z veiikostjo bruto 3.800 m 2 je naša delovna organizacija pri¬ dobila nove možnosti za prime¬ ren ter sodoben način prodaje in promocije svojih proizvodov. Zamisel in dilema o izgradnji sodobne prodajalne na Bledu je bila dolgo prisotna. Z za¬ ključkom vlaganj v posodobitev proizvodnje opažarskega pro¬ grama iz enega proizvoda opa¬ žne plošče na kompletne opa¬ že in sistem opaževanja (ploš¬ če, nosilci, oporje in projekti), posodabljanjem proizvodnega programa vrat in razvojem spe¬ cialnih vrat z boljšo zvočno izo¬ lacijo, ognjevarnih vrat, var¬ nostnih vrat, novih vhodnih stil¬ nih in podeželskih vrat, z osva¬ janjem proizvodnje opreme za lesno industrijo s kooperacija¬ ma SPRINGER in DIMTER ter z nakupom zemljišča od Gozd¬ nega gospodarstva Bled, so nastali pogoji za izgradnjo cen¬ tra. Naj ponovim nekaj razlogov za graditev centra. Prvenstve¬ no gre za koncentracijo pred¬ stavitve in tehnično prodajne obdelave na enem mestu. Se¬ danji način predstavitve in ob¬ delave je skromen in nepopoln tudi z gledišča starega tradicio¬ nalnega načina prodaje. Dejav¬ nosti opravljamo na različnih lokacijah in službah (v trgovini na Rečici, v proizvodnih TO, v prodaji in razvoju DSSS), kar pogojuje slabšo enovitost v ko¬ municiranju s tržiščem. Kon¬ centracija dejavnosti v centru bo omogočila neposredno predstavitev vseh izdelkov LI¬ P-a in kooperantov, s čimer bo izražena kompletna ponudba, ki sodi v okvir stavbnega pohi¬ štva, v okvir pohištva, opažar- 'ske tehnike ter strojegradnje. Koncentracija bo omogočila tu¬ di formiranje projektivno pro¬ dajnih služb za posamezne skupine izdelkov. Način pred¬ stavitve bo mnogo primernejši in učinkovitejši, ker bodo vsi programi vidni na enem mestu. V centru bomo opravljali sle¬ deče aktivnosti: 1. svetovanje pri izboru, z upoštevanjem oblikovalskih, funkcionalnih in merskih potreb z definiranjem naročil; 2. svetovanje, projektiranje in razvoj za opažarstvo, vrata in pohištvo ter strojne in odseso- valne naprave za lesno industri¬ jo; 3. obdelovali naročila, plači¬ la, dostavo blaga, s specifikaci¬ jo naročil, roki dobave, prodaj¬ nimi pogoji, prevozi, cenami, izstavitvijo računov odnosno predračunov. Dostavo blaga opravljamo načeloma s skladiš¬ ča na Rečici za vse artikle v maloprodaji na podlagi od- premnega naloga. 4. Instruktažo in servisiranje v okviru posvetov, demonstra¬ cij in seminarjev v CIM in na pogodbenih objektih; 5. organizirali razstave s stalnimi prikazi standardnih programov, atraktivne prikaze najpopularnejših, najnovejših in najnaprednejših izdelkov po designu in funkcijah, priznanih izdelkov po kvalitetnih znakih in sejemskih odlikovanjih ter ak¬ cijske prodaje; 6. organizirali posvete in de¬ monstracije s strokovno razla¬ go o sposobnostih in uporab¬ nosti izdelkov ter sistemov za določene kroge projektantov, investitorjev, izvajalcev in pro¬ dajalcev, za posamezna podje¬ tja, trgovine ali za več intere¬ sentov skupaj; 7. izobraževali neposredne uporabnike, ki že uporabljajo sisteme izdelkov in potencialne (Nadaljevanje na 2. str.) »Pridobili smo nove možnosti za sodoben način prodaje,« je ob otvo¬ ritvi med drugim poudaril direktor DO, ing. Bajt CENTER ZA INŽENIRING (Nadaljevanje s 1. str.) kupce za sisteme opaževanja in sisteme finalizirani vrat; 8. obdelovali pridobljene in¬ formacije tako, da se bo z na¬ vedenimi aktivnostmi dosegel povečan obojestranski pretok informacij, ki bo služil za izbolj¬ šanje odnosno spremembe v poslovanju, za izdelavo tržnih analiz in napotke za razvijalce in tehnologe. Center za inženiring in mar¬ keting predstavlja torej tehno¬ loško celoto, ki s svojo funk¬ cionalnostjo nudi neprimerno boljše delovne pogoje in s tem možnosti doseganja večjih in boljših poslovnih rezultatov in hkrati prelomnico v razvoju prodaje v LIP-u Bled. Za objekt je bila v aprilu 1987 podpisana predpogodba, do¬ končna pogodba in pričetek del zaradi zapletov s starim ob¬ jektom pa v avgustu 1987 z Gradbenim industrijskim pod¬ jetjem GRADIS, TOZD gradbe¬ na enota Jesenice. Izvajalec del je s svojimi kooperanti izredno prizadevno izvajal dela, saj so delali vse sobote, 2 nedelji in večkrat do 24. ure, posebno pri betoniranju plošč in gradnji podhoda med centrom in upra¬ vno stavbo. Objekt ima v celoti 2862 m 2 neto površine, od tega 740 m 2 razstavno prodajnega prostora ter poleg tega garaže, arkade in podhod. Objekt je v celoti stal 1.980.559.000 din, financiranje pa je potekalo 66.5 % lastnih sredstev, 20 % kredit LB TBG, 13.5 % kredit izvajalca. K tem stroškom izgradnje je dodati še obresti za kredite. Celovito podobo centra še posebej poudarja ugodna loka¬ cija na vhodu na Bled, poleg te¬ ga pa ta objekt zagotovo pri¬ speva k lepši podobi Bleda. V sedanji podobi center še ne daje tistih efektov, kot jih pričakujemo. Ustvariti si bo moral ime in to bodisi skozi no¬ ve proizvode naše proizvodnje kot tudi z atraktivnimi izdelki kooperantov. Polno bo zaživel šele čez nekaj časa, ko bomo lahko z mizarsko delavnico in izdelavo po naročilu resnično sledili vsem kupčevim potre¬ bam. Vsekakor pa ta center ne more biti samo prodaja in inže¬ niring, postati mora tudi kultur¬ ni prostor, ker samo s takim načinom bomo lahko dvigali tu¬ di kulturo prodaje in nakupa. V novem objektu bomo nudili prostor različnim občasnim in stalnim razstavam iz najrazli¬ čnejših področij in na ta način prispevali k renomeju razsta¬ vljala in seveda naše DO. Na koncu bi se rad čisto na kratko dotaknil še žalostink, ki se pojavljajo zaradi porušitve starega Bobna. Resnično je imela zgradba oziroma njeni prebivalci bogato zgodovino, tako kot ves Bled ali vsa naša domovina. Koliko je bil objekt resnično zgodovin¬ ske vrednosti, oziroma koliko je od te vrednosti sploh še ostalo, ne bi opisoval, saj za to nisem strokovnjak. Vsake stare zgradbe ali starega predmeta je škoda, če se ga uniči z bul¬ dožerjem, še večja škoda in sramota pa je, da ga pustimo propadati in da ob tem točimo krokodilove solze. Žalostna resnica je ta, da bi se bil Boben v kratkem porušil sam, kot se bo in se je porušilo mnogo ob¬ jektov na Bledu in okolici, ki imajo mogoče še večjo po¬ membnost, pa le-ta Blejcev ne zanima. Gradnja centra ter podhoda do upravne stavbe s Sklepi samoupravnih organov DELAVSKI SVET TOZD REČICA (7. 7. 1988) 1. Komisija za izvedbo licitacije naj poskuša odprodati še osta¬ la osnovna sredstva, pokvarjena oz. neuporabna pa naj se komisij¬ sko uniči. 2. Potrdil je časovni normativ za menjavo — praznjenje in pol¬ njenje sušilnic z veljavnostjo od 1.7. 1988 dalje. 3. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog za do¬ datno sistemizacijo še ene kuharice. 4. Do naslednjega zasedanja DS je pripraviti predlog o prodaji brezalkoholnih pijač. 5. Potrdil je inventivni predlog Janeza Skaliča »Korekcija naslo¬ na na ročnem rezkarju za krpanje masivnega lesa«, katerega je ko¬ misija ocenila kot koristno idejo, ker le-ta omogoča kvalitetnejše krpanje pokončnika na vratnem krilu in mu odobri izplačilo enkrat¬ ne odškodnine v višini 26.600,— din. 6. Potrdil je inventivni predlog Janeza Skaliča »dodatek k širin- skemu vodilu na ročnem rezkarju Iskra«, katerega je komisija oceni¬ la kot koristen predlog. Ta nadomešča ročno (dleto, kladivo) povr¬ šinsko in robno krpanje krila z bolj priročnim dopolnjenim rezkar- jem Iskra. Krpanje je kvalitetnejše in možnost uporabe pri daljših in večjih krpah. Potrdil je izplačilo enkratne odškodnine v višini 249.116,- din. 7. Potrdil je inventivni predlog Janeza Skaliča »lovilec prahu na tračni brusilki Bratstvo«, katerega je komisija ocenila kot koristno idejo. Na osnovi tega lažje lovimo prah s furnirja. Tega pa upora¬ bljamo za izdelavo kita. Potrdil je izplačilo enkratne odškodnine v višini 26.900,— din. 8. Potrdil je inventivni predlog Zvoneta Lukača »sprememba valja, ki nanaša lepilo«, katerega je komisija ocenila kot koristni predlog. S tem se bo povečala kvaliteta nanosa (enakomernejši na¬ nos) in bo možno bolj točno kontrolirati nanešeno lepilo, kar pred¬ stavlja večjo sigurnost pri stiskanju nosilcev. Potrdil je izplačilo en¬ kratne odškodnine v višini 177.922,— din. 9. V zvezi z zahtevkom Janeza Skaliča je bil sprejet sklep, da naj strokovna komisija za inovacije na nerešene zadeve čimprej pi¬ smeno odgovori. 10. Potrdil je nove cene za obloge, ki se v povprečju zvišajo za 30 % in cene žaganega lesa, katere se zvišajo za ca. 40 %. 11. Proučiti je možnost plačila prodaje naših izdelkov v blagaj¬ ni TO REČICA za zaposlene v TO Rečica. DELAVSKI SVET TO MOJSTRANA (DNE 10. 6. 1988) 1. Podaljšal je imenovanje Antona Noča za vršilca dolžnosti di¬ rektorja TO za naslednjih 6 mesecev s tem, da se septembra objavi razpis za to delovno mesto. 2. Sprejel je povečanje cen stavbnega pohištva za 20 % in ve¬ ljavnostjo od 13. 6.1988 dalje ter povečanje cen storitev za 30 % z veljavnostjo od 1.7. 1988 dalje. 3. Potrdil je nabavo podajalne naprave. 4. Sprejel je sklep o odpisu podajalnega aparata ELU zaradi do¬ trajanosti in neuporabnosti za obratovanje. 5. Sprejel je sklep za odprodajo kombija IMV 1600 in ocenitvijo 2 milijona din. Oglas se posreduje v Gorenjski Glas. 6. Gasilskemu društvu iz Gozd Martuljka je brezplačno odstopil 1 kom vhodnih vrat. DELAVSKI SVET TO PODNART (8. 7. 1988) 1. Sprejel je sanacijski program v predloženi obliki; 2. Sprejel je rebalans plana za leto 1988, z veljavnostjo od 1.7. 1988; 3. Sprejel je sklep, da se sklep disciplinske komisije »preneha¬ nje delovnega razmerja« Černe Romana razveljavi in sprejel nov sklep »prenehanje delovnega razmerja«, katerega se odloži za do¬ bo enega leta od pravnomočnosti tega sklepa; Disciplinska komisija DO je izrekla naslednje ukrepe v TOZD Tomaž Godec Prenehanje delovnega razmerja — Francu Žmitku v TO Rečica Javni opomin — Klavdiji Koligar — Juriju Žvanu — Antonu Robiču v TO Mojstrana Prenehanje delovnega razmerja — Vojku Djuričiču (pogojno za 10 mesecev) — Janezu Dijaku Javni opomin — Karlu Girandonu — Vincencu Legatu v TO Podnart Prenehanje delovnega razmerja — Silvi Ličar — Janezu Markovcu (pogojno za 1 leto) Tudi to se zgodi Slavnostna številka Glasila, ki je izšla 25. maja 1988, je bi¬ la namenjena predstavitvi 40-letne razvojne poti temeljnih or¬ ganizacij DO LIP Bled, njihovim tekočim problemom in bodo¬ čim programskim usmeritvam. Vsi doseženi uspehi in razvojni cilji pa ne bi bili možni in uresničljivi brez sodelovanja z našimi poslovnimi partnerji, med katerimi najvidnejše in najpomembnejše mesto zavze¬ ma Gozdno gospodarstvo Bled. Ponosni smo na dobre strokovno-tehnične, finančno-poslovne in samoupravne^ odno¬ se z GG Bled, ki so doprinesli pomemben delež k uspešnemu razvoju naše delovne organizacije. Brez surovinske osnove, katero nam v potrebni količini in kvaliteti zagotavlja GG Bled, tudi naše delovne organizacije ne bi bilo. Priznati mora¬ mo tudi visoko strokovnost in delovno prizadevnost delavcev GG Bled, ki tako uspešno rešujejo nastale ekološke probleme pri gospodarjenju z gozdovi. Kdor dela, tudi greši, pravi pregovor. Praznovali smo 40-letnico prehojene poti, priznali zasluge in izrekli pohvale vsem našim delavcem, pri tem pa smo nehote pozabili pouda¬ riti zasluge delavcev GG Bled. Zaradi tega smo našim sode¬ lavcem na GG Bled prizadeli krivico, ki je zelo boleče odjekni¬ la med njimi. Še bolj boleče pa je nanje vplivala fotografija hlodovine v Podnartu, ki v praznično število GLASILA vseka¬ kor ne sodi. V našem skupnem interesu je, da bi sodelovanje med GG Bled in LIP Bled tudi v bodoče temeljilo na zdravih medseboj¬ nih poslovnih in človeških odnosih in temeljih. Ker hočemo to dobro voljo tudi dokazati, se za storjeno napako vsem stro¬ kovnim službam, gozdnim delavcem in samoupravnim orga¬ nom Gozdnega gospodarstva Bled iskreno opravičujemo. Prepričani smo, da bo potrebno v teh težkih časih, ki jih doživljamo in so še pred nami, resnično iskreno in dobro med¬ sebojno sodelovanje, da bomo vsi skupaj preživeli sedanjo re¬ cesijo v domovini. r 3 LIP BLED 1948—1988 Kjer je volja, je tudi moč Slavnostna seja delavskega sveta DO in družbenopolitičnih organi¬ zacij DO LIP Bled — v Domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici 27. maja smo se zbrali v Bohinj¬ ski Bistrici, v domu Joža Ažmana, na slavnostni seji delavskega sveta DO. Ob tej priliki so bila podeljena tudi priznanja za dolgoletno delo našim delavcem pri LIP-u Bled. Zvečer smo v domu prisluhnili pevcem Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki so s svojim koncertom prijetno poživeli večer in nam zapeli nekaj narodnih ter partizanskih pesmi. Na proslavi pa so se predstavili s svojo poezijo pesniki — delavci naše DO: Andrej Trojar, Angela Pintar, Anton Golc in Jana Beravs. Ob spremljavi kitare in flavte je še bolj živo izzvenela nji¬ hova pesem. Naslednjega dne, 28. maja smo se udeležili osrednje proslave v Športni dvorani na Bledu. Okoli 15. ure nas je Godba na pihala iz Gorij pri vhodu spremljala v slav¬ nostnem razpoloženju. Ob 16. uri smo z zanosom pri¬ sluhnili uvodnemu govoru direktor¬ ja DO, Francu Bajtu, ki nam je v kratkem orisal prehojeno pot. Slavnostni govornik, Emil Milan Pintar, pomočnik sekretarja, Repu¬ bliški komite za raziskovalno dejav¬ nost in tehnologijo, Ljubljana, je s preprostimi in jasnimi besedami povedal naslednje: Tovarišice in tovariši! Najprej bi vam rad od srca čestital ob tem vašem jubileju, še bolj pa za uspehe, ki jih do¬ segate pri vašem delu. Ves čas svojega obstoja in delovanja spadate med uspešnejše kole¬ ktive, ne samo v lesarstvu, tem¬ več tudi širše. Mnogokrat to ni bilo lahko, zlasti zato ne, ker je bila lesna industrija v Sloveniji pogosto podcenjevana. Ob koncu šestdesetih let, ko je Slovenija kot prva socialistična dežela dosegla polno zaposle¬ nost, so namreč načrtovalci družbenega razvoja ocenili, da se moramo pričeti umikati iz delovno intenzivnih panog. To pa je pomenilo za lesarstvo, ta¬ ko kot še za nekatere druge panoge, npr. usnjarstvo, manj družbene pomoči in razumeva¬ nja. Toda slovensko lesarstvo se ni predalo: z boljšo organizi¬ ranostjo, s hitrejšim medseboj¬ nim povezovanjem in z boljšim delom ste v sedemdesetih letih uresničili načrtovano tehnolo¬ ško prenovo in postali eden najpomembnejših slovenskih izvoznikov. To ste še danes. Le redka so slovenska podjetja, ki se lahko ponašajo z izvozom ene tretjine svoje proizvodnje na zahodno-evropske trge in UP je med njimi. Danes je treba ugotoviti, da družba ni pravilno ovrednotila vaših naporov, zato pa pogreši¬ la tudi pri oceni svojih razvojnih možnosti. Vse prehitro se je hotela umakniti iz tistih proiz¬ vodenj, ki zahtevajo veliko trde¬ ga, rutinskega dela, hkrati pa je premalo vložila v znanje, pred¬ vsem pa v nagrajevanje uspeš¬ nosti in zavzetosti, da bi lahko uspela v proizvodnjah, ki jih imenujemo tehnološko intenzi¬ vne. Te panoge so danes po večini v težavah in le posami¬ čna podjetja se uspešno vklju¬ čujejo v mednarodno delitev dela oz. se na tujih trgih uspe¬ šno spopadajo s konkurenco. Čedalje več podjetij pa posluje na meji likvidnosti oz. si mora za drage obresti izposojati sredstva za OD in najnujnejše stroške, hkrati pa hitro naraš¬ čajo njihove dajatve. Neuspe¬ šno delo nekaterih, predvsem pa predraga država, postaja preveliko breme za še uspešna podjetja. Slavnostni govornik Emil Milan Pintar Očitno je torej, da smo v tež¬ ki krizi. Samo deloma je res, da je ta kriza izraz prevelike pora¬ be. Zato tudi vsi ti ukrepi ZIS, ki so uravnani na zmanjševanje potrošnje, dajejo le polovične rezultate pri obvladovanju kri¬ ze. Povzročajo hiter padec standarda, zlasti v Sloveniji, ne prispevajo pa bistveno k pove¬ čevanju učinkovitosti dela. Prav v tej smeri pa bi morali iskati rešitev. V Sloveniji vsaj 150.000 delavcev opravlja dela in nalo¬ ge, ki dejansko ničesar ne pri¬ spevajo k družbenemu boga¬ stvu ali kvaliteti življenja nas vseh — v Jugoslaviji pa je takih vsaj še petkrat toliko. In prav te delavce bi bilo potrebno preu¬ smeriti na dela, ki so družbeno koristna, ki neposredno ali po¬ sredno povečujejo dejanski družbeni proizvod in imajo svo¬ jo ceno na notranjem in zuna¬ njih trgih. Predvsem pa je treba zmanjšati število tistih, ki di¬ rektno živijo od žuljev drugih — in teh je v zadnjem času če¬ dalje več. Krize torej ni mogoče rešiti samo z omejevanjem porabe, še manj pa z izenačevanjem na zveznem nivoju, saj to prizade¬ ne predvsem bolj razvite. Ne¬ kateri zvezni organi so podlegli psihozi navideznega izenačeva¬ nja in v Sloveniji vidijo pred¬ vsem višji standard in višje osebne dohodke delavcev, ne pa dejstva, da je ta za malen¬ kost višji standard predvsem posledica več in boljšega dela. In ko se Slovenija upira takemu poenostavljenemu gledanju, postaja nekaterim že kar sum¬ ljiva. Ko zahteva, naj tudi drugi več in bolje delajo, predvsem pa pametneje investirajo in ta¬ ko več prispevajo k svojemu lastnemu razvoju in s tem raz¬ voju nas vseh,, smo deležni iz¬ razov in ocen, ki so v civilizira¬ nih družbah že zdavnaj prete¬ klost. Izmišljevanje sovražnikov ne prispeva mnogo k boljšemu delu. Ta nesposobnost Jugoslavi¬ je, da bi se enotno usmerila h ključnim razvojnim vprašanjem, da bi od besed o tržnem go¬ spodarstvu in sproščanju za¬ sebnega podjetništva prešla k dejanjem na teh področjih, to¬ rej k reformi družbenoekonom¬ skega sistema, nas siti v oce¬ no, da bo kriza še trajala in se še poglabljala. Vendar nas ta ocena ne sme voditi v malodu¬ šje: že tako smo predolgo in preveč slavili zmage v preteklo¬ sti in se premalo ukvarjali s problemi sedanjosti. Krize pa se pojavljajo v vseh družbah, v vseh gospodarstvih in povsod so predvsem dodaten vzrok in motiv za boljše delo, predvsem pa za razvojno preobrazbo. Ta¬ ko bo tudi pri nas: prav kriza, ki nam kaže, kako neuspešni smo v primerjavi s tujino, nam tudi kaže, kaj moramo storiti. Predvsem se moramo bolje organizirati, poceniti moramo Med slavnostnim delom praznovanja v športni dvorani 4 Bernard Tonejc je v imenu občine Radovljica čestital ob okroglem jubileju; v kratkem je orisal položaj naše DO in nagovor strnil z mi¬ slijo, da ima tisti, ki ustvarja, pravico razpolagati z rezultati lastne¬ ga dela, in le delo je trdna podlaga za izhod iz krize državo in upravljanje, tudi na podjetniškem nivoju. Uspeš¬ nost podjetij danes ne izhaja toliko iz povečevanja intenziv¬ nosti dela tistih delavcev, ki so v neposredni proizvodnji, če¬ prav tudi tu še ne dosegamo evropske ravni, temveč pred¬ vsem iz kvalitetnega deta po¬ slovodnih struktur v najširšem smislu. Predvsem moramo zmanjšati število administrativ¬ nih in računovodskih delavcev, skrajšati čas, ki ga porabimo za dogovarjanje in sprejemanje odločitev in upravljanje ter bi¬ stveno povečati naložbe v zna¬ nje in razvoj. Vse več imamo opreme, ki jo ne znamo dobro izkoristiti, in vse bolj nam pri¬ manjkuje strokovnjakov, ki bi znali hitro in uspešno dodelati izdelke, stroje, proizvodne lini¬ je, organizacijo. Slovensko le¬ sarstvo se je v preteklosti sicer uspešno povezovalo, toda predvsem za nastopanje navz¬ ven, torej na prodajnem in de¬ loma poslovnem področju. Ni pa se povezalo na razvojnem: še danes npr. nimamo kvalitet¬ nega lesarskega inštituta, ki bi posameznim podjetjem sveto¬ val in pomagal pri uvajanju no¬ vih proizvodenj in pri avtomati¬ zaciji obstoječih. Prav tako še danes nimamo ustrezne inže¬ nirske in poslovodne šole, pri¬ lagojene specifičnim potrebam te, za Slovenijo tako pomemb¬ ne industrije. Posledica tega je, da se s temi problemi muči vsako podjetje samo zase, da so napori in stroški večji, uspe¬ hi pa manjši. Posebej se bo to pokazalo, ko se bo v Evropi uveljavila naslednja stopnja in¬ tegracije. Enotno evropsko go¬ spodarstvo bo uveljavilo eno¬ ten način poslovanja in trgova¬ nja, predvsem pa enotne in obenem zahtevnejše tehnične standarde in normative, in pod¬ jetja, ki na to ne bodo pripra¬ vljena, bodo zgubila preveč ča¬ sa, da bi se lahko uspešno vključila v tako ekonomsko in tehnološko integrirano Evropo. To je neposredna in urgentna naloga, ki jo mora rešiti sloven¬ sko tesarstvo. V sebi neenotna država, ki Evropo opazuje predvsem kot nam ne preveč naklonjeno politično okolje, ne pa kot povezujoče se gospo¬ darstvo, pri tem očitno ne bo mnogo pomagala, zato to osta¬ ja prvenstveno naloga panoge in zlasti uspešnejših podjetih v njej. _ Vaše podjetje je bilo vedno med najuspešnejšimi. Znali ste točiti potrebno delo od nepo¬ trebnega in zato ste bili učinko¬ vitejši od ostalih. Prepričan sem, da boste to tudi naprej in da boste med prvimi, ki bodo (Nadaljevanje na 6. str.) V športni dvorani na Bledu se je zbralo več kot 1000 udeležencev — delavcev LIP-a Bled, upokojencev in drugih vabljenih Za dobro in hitro postrežbo so poskrbeli gostinci iz hotelov Krim in Lovec Direktor DO, ing. Franc Bajt in predsednik DS DO, Jože Repinc sta podelila plakete dolgoletnim partnerjem Godba na pihala Gorje in Oktet LIP Bled sta kot rdeča nit povezovala kulturni program (Nadaljevanje s 5. str.) pri sebi in v širšem okolju spro¬ žili procese prestrukturiranja in s tem proizvodne in družbene prenove. Poznam in občudu¬ jem gorenjsko vztrajnost pri delu in ker sem prepričan, da na dolgi rok vselej zmagujejo kvalitete, zlasti znanje, dobra organiziranost in prizadevnost nad špekulantstvom in zajedal- stvom, ki ga danes poskušajo uveljaviti nekateri posamezniki v naši družbi, sem tudi prepri¬ čan, da boste med uspešnejši¬ mi podjetji tudi v bodoče. Nazadnje bi se vam rad za¬ hvalil za povabilo, da sem lahko z vami v teh trenutkih jubilejne¬ ga veselja. Lepo je priti v uspe¬ šne kolektive, ki vedo, da jim ni bilo nič podarjenega in da je vse, kar imajo in kar so dosegli, delo njihovih glav in vztrajnosti. In v tem smo_ Gorenjci kos vsem ostalim. Že to, da ste ju¬ bilej organizirali v soboto po¬ poldne, pa dokazuje, da ste pravi Gorenjci in da to namera¬ vate tudi ostati. Slovesen trenutek je nastopil ob podelitvi državnih odlikovanj našim delavcem, ki jih je izročil predsed¬ nik občine Radovljica, Bernard To- nejc. V nadaljevanju sta direktor DO, Franc Bajt in predsednik DS DO, Jože Repinc podelila plakete našim dolgoletnim kupcem in dobavite¬ ljem in drugim pravnim osebam, ki so pripomogle k naši uspešni uve¬ ljavitvi v slovenskem in širšem me¬ rilu. Plakete so prejeli: Bilokalnik Koprivnica, Brodomer- kur Split, Commerce Ljubljana, Dr- vna industrija, OOUR Furnir Sla¬ vonski Brod, Finel Petrinja, Gozdno gospodarstvo Bled, Gradis Jeseni¬ ce, Gvoždar Kraljevo, Henkel Dus- seldorf, Indules Trst, Jelak Tetovo, KLI Logatec, Kongrap Promet Beo¬ grad, Lesco Munchen, Lesnina Lju¬ bljana, MEBLO, TOZD Iverica, PZ LES Ljubljana, Slovenijales Ljublja¬ na, Skupščina občine Radovljica. Udeležencev proslave je bilo več kot 1000; vzdušje je bilo enkratno za glasbo in razpoloženje je poskr¬ bel oktet LIP Bled ter ansambel Blejski sekstet s pevko Martino Špik. Seveda tudi pristnega humorja ni manjkalo, saj sta Maja Boh ter Ja¬ nez Hočevar-Rifle z aktualnimi »vi¬ ci« občinstvo pripravila do splošne¬ ga smeha. Proslavo smo nadaljevali pozno v noč, se zavrteli in pogovorili, skrat¬ ka: 40 let smo praznovali veselo in polni optimizma, da se spoprime¬ mo z novimi nalogami in cilji na poti v peto desetletje naše delovne or¬ ganizacije. Vesna Priznanja za dolgoletno delo pri LIP-u Bled sta podelila direktor DO, ing. Franc Bajt in predsednik DS DO, Jože Repinc Skupinski posnetek jubilantov PRIZNANJE ZA 30 IN VEČ LET DELA V DO LIP BLED SO PREJELI: 1. AHAClC Metka 2. AMBROŽIČ Helena 3. ARH Anica 4. ARH Jože 5. ARH Veronika 6. BIJOL Franc 7. BOLČINA Alojz 8. BUČAR Ivana 9. CERKOVNIK Janez 10. CERKOVNIK Polona 11. CESAR Marija 12. CILENŠEK Anica 13. CPAJAKOVlC Jožica 14. DOBRINJANIN Marija 15. FERJAN Vida 16. GAŠPER Karel 17. HIKEL Anica 18. HIKEL Boris 19. HIKEL Rudolf 20. ISKRA Anton 21. ISKRA Ljubica 22. ISKRA Peter 23. JEGLIČ Silva 24. KOSELJ Ivanka 25. KRSTULOVIČ Julka 26. LOGAR Francka 27. LOMOVŠEK Ivan 28. MANDELJC Franc 29. MANDELC Francka 30. MANDELJC Jože 31. MEDJA Marija 32. MIKELJ Majda 33. PAZLARMiha 34. PAZLAR Draga 35. PETKOVŠEK Ciril 36. POLAJNAR Janez 37. POLAK Draga 38. POKLJUKAR Janez 39. POKLUKAR Vida 40. POTOČNIK Marija 41. PREŠEREN Milena 42. PRETNAR Franc 43. PRETNAR Sonja 44. RAVNIK Janez 45. REPINC Anica 46. REPINC Cilka 47. SAFTlC Julka 48. ŠTAJER Antonija 49. TALER Niko 50. TAVRLANI Marija 51. TROJAR Andrej 52. TRPIN Marija 53. VARL Katarina 54. VOJVODA Ivanka 6 Na predlog sindikalnih organizacij v DO predsedstva SFRJ so odlikovanja prejeli: Franc BAJT DSSS Franc ARH TOZD Tomaž Godec Janez CUNDRIČ TOZD Rečica Karel GAŠPER TOZD Tomaž Godec Ciril KOCJANČIČ TOZD Rečica Ivanka MIKLAVČIČ TOZD Podnart Jože REPINC TOZD Tomaž Godec Janez ŽITNIK TOZD Tomaž Godec Franc ŽEROVC DSSS Jože MAKOVEC TOZD Mojstrana Marija BRANC TOZD Mojstrana Jože KEMPERLE TOZD Filbo Janko POTOČNIK TOZD Rečica in v KS oz. drugih organizacij in na ukaz RED DELA Z ZLATIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM RED DELA S SREBRNIM VENCEM MEDALJA ZASLUG ZA NAROD MEDALJA DELA MEDALJA DELA MEDALJA DELA MEDALJA DELA Državna odlikovanja je trinajstim sodelavcem izročil predsednik občine, Bernard Tonejc Mednarodni obrtni sejem — Celje 1988 Enaindvajseta sejemska prireditev, ki ima že bogato tradicijo, se bo letos predstavila v novi, privlačnejši podobi. Geslo sejma je »VSE ZA OBRT, OBRT ZA VSE«. Sejem bo v dvorani Golovec v Ce¬ lju od 9. do 18. 9. 1988. Organizatorji mednarodnega obrtnega sejma v Celju ugotav¬ ljajo, da širitev zgolj po številu razstavljalcev ni več mogoča. Že doslej se je te manifestacije ude¬ leževalo več kot 400 udeležencev iz domovine in tujine. Z nekate¬ rimi novostmi pa želijo priredi¬ tvi vtisniti pečat dogodka, ki bo pomenil večjo poslovnost za raz- stavljalee in vizuelno urejenost razstavnega prostora. Osnovna preokupacija organi¬ zatorjev je v konceptu tržno usmerjene sejemske prireditve, takšne, ki bo morala z leti preiti v marketinško zasnovan medna¬ rodni sejemski nivo. Nov kvanti- tetni in kvalitetni prispevek bo letos dala nova dvorana D na sejmišču ŠRC Dvorane Golovec. K ureditvi posameznih stojnic in razstavnih mest bodo organi¬ zatorji privabili aranžerje, cvet¬ ličarje in druge strokovnjake, ki bodo skupaj z razstavljalci pri¬ pravljali najprimernejše rešitve po vizuelni in stroškovni plati. Tri najlepše urejene razstavne prostore bo posebna komisija ob koncu sejma tudi nagradila s privlačnimi in dostojnimi nagra¬ dami. Druga novost letošnjega sej¬ ma bo večja usmerjenost v trž- nost in informiranje tako raz¬ stavljalcev, poslovnih gostov najširšega kroga, kakor tudi obi¬ skovalcev. Podrobne informaci¬ je bodo na voljo na posebnih stojnicah. Na sejemskem prostoru bo or¬ ganiziran poseben informacijski terminal, na katerem bodo obi¬ skovalci lahko dobili vse željene informacije. Organizatorji sejma si pred¬ vsem želijo, da bi prikazali raz¬ lične tehnološke možnosti v obrtni proizvodnji in storitvah. Sejem bo moral prevzeti nase obveznost moderno organizira¬ ne tržno programske podpore obrti in drobnega gospodarstva kot ključnega generatorja razvo¬ ja v širši družbenopolitični skupnosti. Nenazadnje ga na to obvezu¬ jejo vse dosedanje sejemske pri¬ reditve na Golovcu. Celju je namreč treba priznati nekakšen poseben status in posluh za raz¬ voj obrti in drobnega gospodar¬ stva nasploh. Z razvojem pa bi lahko bistve¬ no prispevali tudi k uresničeva¬ nju nekaterih družbeno dogo¬ vorjenih usmeritev na področju gospodarskega razvoja. Gre predvsem za večjo tržno proiz¬ vodnjo, nadomeščanje uvoza ter vključevanje obrtnikov v repro- verige in v izvoz. Najuspešnejši proizvajalci bo¬ do lahko sodelovali tudi pri izbo¬ ru najboljšega izdelka, ki mu bo¬ do poleg nagrade podelili tudi naslov: Izdelek leta. V okviru sejemskih prireditev bo seveda ostalo tudi vse tisto, kar je že leta in leta v mesto ob Savinji pritegnilo, številne obrt¬ nike, gospodarstvenike in druge obiskovalce, da so lahko ocenje¬ vali, kakšen razvoj sta pri nas in v svetu naredila drobno gospo¬ darstvo in obrt. Tu so se rodile tudi mnoge ideje za nove poslo¬ vne odločitve. Zato na letošnjem MOS-u ne bo manjkalo strokov¬ nih posvetovanj o različnih te¬ mah, mnogo vprašanj bo name¬ njenih zakonskim predpisom, ki oblikujejo okvire razvoja drob¬ nega gospodarstva, pa nasve¬ tom, kako čim več in čim bolje poslovati v okviru danih pogojev gospodarjenja. Posamezni dnevi bodo namenjeni tudi raznim po¬ dročjem, tako bodo svoj dan imeli kovinarji, lesarji, elektri¬ karji. Poseben dan bo namenjen obrtnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin ter tujim razstavljalcem. Seveda tudi letos ne bodo po¬ zabili na najmlajše, ki se šele odločajo za poklic. Na sejmu bo¬ do imeli priložnost, da podrobno spoznajo delo in možnosti v obrtnih dejavnostih proizvodne in storitvene usmeritve. Organizatorji bodo posebno skrb namenili gostinski ponud¬ bi, ki bo v skladu s celotno usmeritvijo sejma. Upravičeno namreč menijo, da mora gostin¬ ska ponudba na sejmu pomeniti dodatno kakovost. Za večjo spodbudo gostincem, bo poseb¬ na komisija ocenjevala gostin¬ sko ponudbo, temu pa bodo sle¬ dile nagrade in priznanja. Veliko novosti se nam torej obeta na letošnjem MOS-u v Ce¬ lju. Brez dvoma, da bodo skupaj z uveljavljenimi rešitvami, ki imajo že bogato tradicijo prispe¬ vale k temu, da bo v začetku septembra v Celju vsakdo našel kaj zase. Mladinska delovna akcija Goričko ’88 Čeprav se mladi v zadnjem ča¬ su le s težka odločajo za prosto¬ voljno delo, predvsem zavoljo zastarelih in neprivlačnih oblik in vsebine teh akcij, je tudi letos Center za mladinsko prostovolj¬ no delo pri Občinski konferenci Zveze socialistične mladine sklenil ustanoviti mladinsko de¬ lovno brigado Staneta Žagarja. Za letošnje akcije se je iz naše občine prijavilo 20 mladih, poleg njih pa še 5 brigadirjev iz pobra¬ tene občine Svilajnac, ki vsako leto sodelujejo pri nas na akci¬ jah. Brigada bo sodelovala na MDA Goričko 88 v času od 24. julija do 20. avgusta. c : Poletna šola na Seči V___ J Četrtošolci osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled, smo pre¬ življali sedemdnevno poletno šolo v naravi v vašem domu v Seči. Imeli smo se lepo, za kar smo vam hvaležni. Vsem, ki ste nam omo¬ gočili prijetno bivanje, kjer smo lahko izvedli učni program šole v naravi, iskrena hvala. Pošiljamo vam nekaj vtisov s tega bivanja. V Seči smo se imeli lepo. Vsak dan smo se hodili kopat. Zjutraj zgodaj smo vstajali, zato smo imeli po kosilu počitek. Hrana je bila zelo dobra. Opravili smo vse ekskurzije in preizkus plavanja. Tovarišico smo ubogali, ker je bila tudi ona dobra z nami. Vsi smo bili zdravi in srečni, ker ničesar nismo izgubili. Učenci 4. a razreda Iz naše sobe smo zelo neradi hodili spat. Ko so nas tovarišice odpravile k počitku, nismo za¬ spali, ampak klepetali. Govorili smo vse, kar nam je prišlo na misel. Aljoša se je rad zafrkaval s Petrom in pogovar¬ jal o osvajanju njegovih punc. Tadej in Andrej sta se smejala smešnim ugovorom. Tako zakle¬ petam nismo vedeli, koliko je ura in smo včasih zaspali šele ob polnoči. Zjutraj, ko je bilo treba vstati, se nam ni dalo iz postelje. Učenci 4. b razreda Stanovali smo v Lipovem do¬ mu, kjer je veliko lepih sob s ko¬ palnicami. Sobe smo si posprav¬ ljali sami. Vsak dan smo imeli različno in okusno hrano. Vsi dnevi so bili jasni, le zadnji dan in enkrat med tednom nam je naliv pokvaril dan. Opravili smo zanimive ekskurzije v luko Ko¬ per, Soline in Drogo ter Piran. Vsem se je prilegel dvourni poči¬ tek po kosilu. Kopali smo se v toplem, valo¬ vitem morju. Vse tovarišice so bile pridne in so nas ubogale. Sonce nam je lepo obarvalo kožo. Lahko smo se dopisovali s starši in jim tele¬ fonirali. Ob večerih smo imeli zabave ali športne igre. Na kvizu smo se pomerili v znanju. Prezgodaj smo se vrnili. Učenci 4. c razreda Nismo vedeli, kaj je dolgčas. Morje je bilo slano, mokro in brez meduz. Sošolca smo klicali Franta, drugega pa Polžek. Oba sta zmeraj tečnarila, ker smo morali iti k jutranji telovadbi. Končno sta se le omajala! Bili smo veseli in zadovoljni. Učenci z Bohinjske Bele Ogledali smo si rastlinjak kaktusov. Bilo je zelo zanimivo. Učenci in tovarišice smo jih ne¬ kaj kupili. Staršem smo na razglednicah pošiljali vroče morske pozdrave. Učenci iz Ribnega Trenutni vrstni red za športnika in športnico LIP-a V tekmovanju za športnika in športnico LIP-a za leto 1988 smo prišli do polovice. Organizirali smo tekmovanja v smučarskih tekih, veleslalomu odbojki, nogometu in streljanju. Poglejmo, kako izgleda trenutni vr¬ stni red prvih deset uvrščenih v kategoriji moških in žensk: Moški Ženske Vse sodelujoče v tem tekmovanju, oziroma vse zaposlene obve¬ ščamo, da so v okviru tekmovanja na sporedu še naslednje discipli¬ ne: • 4. 9. — kolesarjenje • 23. 10. — kegljanje • 5. 11. — namizni tenis • 3. 12. - šah • 24. 12. — sankanje Kakor vidimo, je disciplin in priložnosti za izboljšavo točk in uvrstitev še dovolj, zato le pogumno v boj. Rakuš Prvenstvo LIP Bled v malem nogometu Prvenstvo LIP-a v streljanju V soboto, 14. maja je bilo na strelišču Janeza Mraka v Mojstrani prvenstvo v streljanju z zračno puško. Le osemnajst tekmovalcev se je tega dne zbralo in med temi samo tri ženske!? Se zdi strelski šport res tako zahteven ali je vzrok kje drugje, za tako majhno udeležbo? Mar je res tako zapleteno prijeti v ro¬ ke zračno puško in preizkusiti mirnost svoje roke, koncentraci¬ jo ter ostrino svojega vida? Kaj je pravzaprav namen takega tekmovanja? Kot ga kdo vzame. Nekateri zelo resno in pri takih tudi dobri rezultati ne izostane¬ jo. Drugi manj resno — pri teh gre le za trenutni preizkus sa¬ mega sebe. Tretji vzamejo stvar manj resno, se na tekmovanje prijavijo, potem jih pa ni. Ka¬ korkoli že kdo stvar vzame, mi¬ slim da je osnovni namen vseh takih srečanj ta, da se med se¬ boj srečujemo, spoznavamo, po¬ pestrimo vsakdanje življenje. Možnosti za to imamo v naši DO zelo veliko, vendar jih veliko ne izkoristimo, potem pa tarnamo kako pusto in enolično je naše življenje. Tekmovanje je potekalo po predpisih in vrstnem redu, tako kot je bilo prvotno domenjeno. Na koncu so bile razdeljene naj¬ 8 boljšim trem iz vsake skupine medalje. Ob tem pa moramo po¬ hvaliti tudi organizatorje strel¬ ske družine Janeza Mraka, da so izvedli tekmovanje zelo do- V Bohinjski Bistrici se je 11. junija pod pokroviteljstvom TOZD Filbo odvijal turnir za pr¬ venstvo LIP-a v malem nogome¬ tu za leto 1988. Nastopile so eki¬ pe iz Mojstrane, Tomaža Godca ter Rečice in Filba. Žreb je odlo¬ čil, da sta se najprej pomerili bo¬ hinjski ekipi. Izid te tekme je bil 2 : 0 za ekipo Filbo. V drugi tek¬ mi sta se pomerili ekipi Mojstra¬ na in Rečica. Zmagala je ekipa Mojstrana s 5 :3. Za tretje me¬ sto sta se tako pomerili ekipi To¬ maža Godca in Rečice. Boljši so bili Bohinjci, ki so zmagali s 5 :1. V finalni tekmi sta se po¬ merili ekipi Mojstrana in Filba. Boljši so bili Mojstrančani, ki so zmagali s 3 :1. Končni vrstni red: 1. TOZD Moj strana 4 točke 2. TOZD Filbo 2 točki 3. TOZD Tomaž Godec 2 točki 4. TOZD Rečica 0 točk Rakuš DRAGA SESTRA , NI TOVARIŠ OSLABEL ZARADI AIDSA, NA MORJU JE PREŽIVEL DOPUST Z REGRESOM ! Kolektivno nezgodno zavarovanje Kako uveljavljati odškodnino? V DO LIP Bled imamo sklenjeno kolektivno nezgodno zavarovanje, katerega zavarovalna premija v letu 1988 znaša 1000. — din na mesec. Za to višino zavarovanja znašajo odškodnine: — smrt zaradi nezgode 1.471.765.— din — invalidnost 2.943.529,— din — dnevna odškodnina 1 470,— din — smrt zaradi bolezni 300.000.— din Pri dnevni odškodnini je treba omeniti, da do višine 300.000.— din prijavo izpolni in pošlje na zavarovalnico de¬ lovna organizacija, za vsoto, višjo od tega zneska pa mora pri¬ javo izpolniti lečeči zdravnik in DO. Poglejmo, kaj se šteje pod pojmom nezgode: — povozitev, trčenje, udarec električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem ali razni¬ mi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, ubod s kakš¬ nim predmetom, udarec ali ugriz živali. Dalje se štejejo za nezgodo tudi: — zastrupitev s hrano ali kemičnimi sredstvi — zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par — okužba poškodbe, ki je nastala zaradi nezgode — opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, kislinami, lužinami in podobno — zadavitev in utopitev — mrčesni pik — pretegi mišic, izpahi, zvini, zlomi kosti, ki nastanejo zaradi naglih telesnih kretenj ali nenadnih naporov. Za nezgodo se po teh pogojih nikakor ne štejejo: 1. vse navadne, nalezljive in poklicne bolezni 2. bolezni, ki nastanejo zaradi psihičnih vplivov 3. trebušne, popkovne, vodne in druge kile 4. infekcije in obolenja, ki nastanejo zaradi raznih oblik alergije 5. medvretenčne kile in vse vrste lumbalgij 6. odstop mrežnice 7. posledice, ki nastajajo zaradi delirium tremensa in delovanja mamil 8. posledice medicinskih, posebno operativnih posegov, ki se opravijo zaradi zdravljenja ali preprečevanja bolezni 9. patološke spremembe na kosteh 10. sisternne neuromuskularne bolezni in endokrine bolezni. Kako prijavljanje nezgod poteka v naši DO? 1. TO Tomaž Godec: Prijavo nezgode (obr. N-ll) in potrdilo (obr. N-14 m) izpol¬ ni tov. Iskra Ljuba na podlagi bolniškega lista, če gre za ne¬ srečo na delu ali na podlagi bolniškega lista, kjer zdravnik označi za kakšno vrsto nezgode gre in vpiše šifro bolezni, ka¬ tero je treba vnesti v potrdilo, s katerim DO jamči, da je v na¬ vedenem terminu delavec bil nezmožen za delo. Vse nejasnosti v zvezi s tem je treba urediti pri tov. Iskri. 2. TO Filbo: Po enakem postopku to delo opravlja v TO Filbo Cerkov¬ nik Ivanka, katera tudi daje vse informacije v zvezi z nejas¬ nostmi okrog prijave in izdaje potrdila. 3. TO Podnart: V tem TOZD-u te stvari ureja Zupan Lidija, na enak način kakor je navedeno v gornjih primerih. 4. TO Rečica: Po zaključenem bolniškem staležu se dalavec, kateri je bil nezmožen za delo zaradi nezgode javi pri tov. Pretnar Vla¬ sti, ki izpolni prijavo in potrdilo, katerega izpolni na podlagi nezgodnega lista ali bolniškega lista, če gre za nesrečo izven dela. 5. TO Mojstrana: V tem TOZD-u vse prijave in aktivnosti v zvezi s tem ure¬ ja tov. Zupan Vilma. 6. DSSS: V skupnih službah stvari okrog prijav zavarovalnici ureja tov. Krstulovič Julijana. Ker pa je v sklopu skupnih služb tudi trgovina in razvojni sektor, v teh dveh sektorjih stvari urejata tov. Cesar Marinka ter Bizjak-Knaflič Pavla. Za delavce v na¬ ših prodajalnah v Murski Soboti, Zagrebu in Beogradu pa stvari ureja tov. Julijana, na katero naj se prizadeti obrnejo v zvezi s tem. Kakor vidimo, so stvari v naši delovni organizaciji v redu urejene v zvezi s kolektivnim nezgodnim zavarovanjem. Mor¬ da je v določenih primerih nejasnostim krivo preslabo infor¬ miranje, zato naj ta sestavek služi za boljšo informiranost in hkrati ažurno reševanje problemov v zvezi s tem. _ _ Omenim naj še, da je zavarovalnica dolžna izplačati zne¬ sek odškodnine v 14 dneh od prejetja dokumetacije, sicer je dolžna plačati zamudne obresti. Rakuš V slovo c - Antonu Dežmanu V soboto, dne 30. 4.1988 smo se na pokopališču v Zgornjih Gorjah poslovili od našega upokojenca Antona Dežmana. Rodil se je pred 58 leti v Podhomu. V mladosti se je izučil za mizarja. V naš kolektiv je Tone prišel leta 1960 v takratni obrat v Vintgarju. Svoje delo je nadaljeval v obratu Gorjana. Tam je opravljal najrazličnejša dela, s svojim delom pa vedno težil k čimboljŠim rezulatom. Skupaj s svojimi takratnimi so¬ delavci se je preusmerjal v finalno proizvodnjo vratnih kril. Leta 1973 je ob prihodu v nove proizvodne prostore na Rečici prevzel odgovorno nalogo izmenovodje v oddelku vra¬ tnih kril. Nalogo je opravljal vse do leta 1985, ko se je invalid¬ sko upokojil. Toneta smo poznali kot človeka in sodelavca z velikim znanjem in prizadevnostjo za doseganje čimboljših rezultatov ter kot človeka z obilico trdne in odločne volje. Svojega dela ni usmerjal samo v ustvarjanje novih dobrin, temveč je bil tu¬ di aktiven pri zaščiti že ustvarjenega. Tone je bil med svojimi sodelavci zelo priljubljen in spoštovan, saj je bil do vseh zelo prijazen in tovariški. To tovarištvo je vseskozi gojil in prena¬ šal na mlajšo generacijo, med sodelavce. S svojim delom je dal velik prispevek k napredku naše temeljne organizacije. f -V Francu Kogovšku V soboto, 18. junija smo se na pokopališču na Dovjem po¬ slovili od našega upokojenca Franca Kogovška. Rodil se je 13. 10. 1906 v Smrečju pri Vrhniki. Osnovno šo¬ lo je obiskoval v Podlipi, kjer se je tudi izučil za mizarja. V svojem kraju je nato delal kot mizarski pomočnik. Leta 1946 pa se je preselil v Mojstrano, kjer se je zaposlil pri takratni »Lesno produktivni zadrugi« na Belci kot strojni mizar. Leta 1949 je bila ustanovljena »Kmetijska zadruga Do- vje-Mojstrana«, ki je prevzela celotno lesno dejavnost. Ob pri¬ ključitvi Kmetijske zadruge Dovje-Mojstrana k LIP-u, leta 1962 pa se je lesna dejavnost razširila. Med tem časom je Ko¬ govšek opravljal pomembna dela kot mizar, dokler se leta 1968 ni upokojil. Ob letošnjem 40. jubileju LIP-a Bled je bil še z nami in nihče ni mislil, da se bo v tako kratkem času poslovil od nas. Zahvale Ob smrti drage mame ANE MAROLT se zahvaljujem vsem sodelavcem LIP-a Bled, ki ste počastili njen spomin. sin Jože Ob težki in boleči izgubi našega dobrega moža, očeta ANTONA DEŽMANA se iskreno zahvaljujemo za vso izkazano pomoč in pozornost v naj¬ težjih trenutkih. Lepa hvala za cvetje in izrečena sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni vodstvu LIP-a Bled, tov. Knafliču, ki ga je v času bolezni tolikokrat obiskal, tovarišu Kristanu za lepe poslo¬ vilne besede v slovo. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so se prišli od njega poslovit, pevcem in godbi na pihala Gorje, in vsem ostalim še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Ob izgubi dragega očeta FRANCA KOGOVŠKA iz Mojstrane se zahvaljujemo kolektivu LIP-a Bled za podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili tako številno na njegovi zadnji poti. Kogovškovi STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JUNIJ 1988 Upokojili so se Elči Krušič 15. aprila letos se je upokojila Elči Krušič, delavka v DSSS. Po vojni v letu 1948 se je prvič zaposlila v Kmetijski zadru¬ gi v Hotavljah in tam ostala do leta 1959. V tem letu pa jo je življenjska pot vodila v Radovljico, kjer je našla delo v obratu LIP Jelka. Nekaj mesecev je potem združevala delo v obratu LIP v Podnartu. Leta 1963 je začela delati na upravi LIP-a na Bledu v plan¬ sko analitskem oddelku, ki se je kasneje preimenoval v sek¬ tor za organizacijo poslovanja, plan in analize. Kot statistik je tu opravljala delovne naloge do letošnjega aprila, ko se je upokojila. Elči je dopolnila štirideset let delovne dobe. Ko sem jo vprašala, kako gleda na prehojene delovne poti, na vsa ta 4 desetletja, mi je skromno odgovorila: »Pravzaprav sem zra¬ sla skupaj z delovno organizacijo. Bili so težki časi, a tudi lepi. Delali smo tedaj vse sobote in brez organiziranih prevozov in družbene prehrane, v malih prostorih. Povezovala nas je v ko¬ lektivu močna delovna volja in tovarištvo. Kako naj rečem? Sliši se veliko — teh 40 let, a vendar gre čas silno neusmiljeno dalje. Veseli me, da sem odstopila delovno mesto mladim. V pokoju bo našla čas za svoje konjičke, mi pa ji želimo zdravja in mirnih let in da se še oglasi na Ljubljanski 32, da se pogovorimo in obnavljamo stike še naprej. Jožica Klančnik V petek, 20. maja smo se v Mojstrani poslovili od naše sodelavke Jožice Klančnik, ki je odšla v pokoi. Rodila se je 21. 2. 1933 v Savodnjem nad Škofjo Loko. Po končani osnovni šoli se je takoj zaposlila v gostinstvu kot kuharica. Leta 1963 pa se je preselila v Mojstrano, kjer si je ustvarila družino. Od leta 1980 je bila zaposlena v TO lesna predelava Moj¬ strana kot pomočnica na večlistni krožni žagi. Zadnja 3 leta pa je delala kot kuharska pomočnica v naši kuhinji. Ob odhodu ji je namestnik OO sindikata, Janko Pintar izročil darilo celotnega kolektiva ter se ji zahvalil za njen pri¬ spevek naši TO, v teh letih kar je bila pri nas. Zaželeli smo ji veliko zdravja v pokoju. Mila Janša V mesecu marcu smo se v Mojstrani poslovili ob odhodu v pokoj od naše sodelavke Mile Janša. Rodila se je 25. 4. 1934. leta v Mojstrani. Po predhodni za¬ poslitvi v Železarni Jesenice se je leta 1963 zaposlila v LIP Bled obrat Mojstrana. Nekaj časa je delala na žagi Belca, na¬ to pa kot vezalka ladijskega poda v Mojstrani. Zadnja leta pa je opravljala dela in naloge »zasteklitev vhodnih vrat«. Zaradi bolezni se je invalidsko upokojila. Ob odhodu ji je predsednik OO sindikata Jože Kopavnik zaželel v imenu kole¬ ktiva veliko zdravja in osebnega zadovoljstva v pokoju. Počitnice so najlepši del pouka Neke oblačne sobote se je stric odločil, da nas bo odpeljal v planine. Z velikim navdušenjem nam je govoril o tem, vendar mi štirje (namreč Tanja, Uroš, moj bratranec in jaz) nismo bili pre¬ več zagreti za ta načrt. Toda na¬ še javkanje in godrnjanje ni do¬ sti pomagalo, zakaj stric nas je z vso planinsko kramo vred nalo¬ žil v avto in odpeljal proti Bohi¬ nju. Med potjo nas je ves čas stra¬ šil z dolgotrajno hojo s prepadi, s strmimi stenami in s podob¬ nim, tako da smo se kar potili od strahu, a tedaj tega ne bi niko¬ mur priznali. S strahom v srcu smo se pripeljali do koče pri Sa¬ vici, od koder naj bi odšli naprej peš. Ker še vedno nismo vedeli, kam bi šli, smo se pred planin¬ sko kočo ustavili, da bi pogledali za najboljšo pot. »Oh, kar na Komno bomo šli, kajne?« je veselo predlagal stric. »No, ja, saj, samo malce dolgo je«, smo mu v zboru odgovorili. Nobenemu izmed nas se ni ljubi¬ lo hoditi dve uri ni pol, kolikor je pisalo, da je do Komne. »Nič hu¬ dega, toliko bomo pa ja zdržali, saj smo sile, kajne?« nas je pret¬ kano nagovarjal stric. Ker ni¬ smo hoteli priznati, da nismo si¬ le, smo se dali pregovoriti in ta¬ ko smo se z mešanimi občutki odpravili na Komno. Sprva je bila pot še kar polož¬ na in vsi smo se bahali, da je ta¬ ka pot za nas mnogo prelahka in nagovarjali smo strica, naj jo uberemo kar naravnost po bre¬ gu. Vendar nas je ta začetniška zagretost kmalu minila. Vsi trije smo bili hudo zasopli in pot nam je kar v curkih lil z obraza. Vsa¬ kdo je imel dosti opraviti sam s sabo, tako da smo utihnili in vsakdo je pri sebi računal, koli¬ ko p.oti je še pred nami. »Ali je še daleč? Koliko časa bomo še hodili? Dajmo, počijmo! Žejen sem!« Tako in podobni vzkliki so se vsak trenutek slišali iz naših ust. Toda naš tiran-stric nas je gnal naprej v breg in se ni menil za naša vprašanja. Ko je prete¬ kla približno ena ura, je končno zaklical: »No, sedaj bomo pa počili in kaj popili!« Napeli smo ušesa, ali šlišimo prav, saj se nam je to zdelo neverjetno. Po stričevi za¬ gotovitvi, da smo slišali prav, smo posedli po tleh in začeli piti sokove. Toda kmalu smo tarna¬ joč spet vstali in odšli naprej. Zopet se je ponovilo prejšnje tr¬ pljenje, ampak vsega tega smo bili že navajeni, zato ni bilo več tako hudo. Kot roboti smo brez volje stopicali naprej in čez kak¬ šno uro prišli do razpotja, kjer je pisalo: »Dom na Komni — 5 minut. »Hura! Rešeni smo!« smo zaklicali z vsem glasom, kar smo ga še premogli in kar stekli po poti navzgor, zakaj dom je bil v bližini in nas vabil, da smo pozabili na utrujenost. Po vsem naporu, ki smo ga prestali in junaštvu, s katerim smo ovire premagovali, smo na¬ posled v domu le dobili nagrado za svoj trud. Tu smo se najedli in napili, da smo bili kar štirio¬ glati. Vendar pa je bilo lepo (kljub vsem naporom) in želim si še več takšnih izletov. Simon Beravs OŠ Bled Glavni in odgovorni ured¬ nik: Peter Debelak, tehni¬ čni urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Ja¬ nez Stare, Janez Marolt, Branko Urh, Anton Noč, Lado Cesar, Vinko Ču¬ den, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj 10