Gospojforsha obvesfilo. Eolje za vinograde in za sadno drevje, kakoi vsake vrste rezan les prodaja all zamenfa zfl dobro vino Franjo Gnilšek, MariJjor, Razla. eova ullca 25. 391 Načelstvo Emetske zveze v Maribo« ru je imelo preteklo nedeljo važno se^ jo, na kateri je razpravljajo o izredno težkem stanju našega malokmetijstva. Značilnost za zavednost in čut odgovornosti naših glavnih odbornikov je, da so se udeležili &e]e vsi člani iz vseh okrajev, razen dveh, ki sta se opravičila. Po poročilih se je razvil živahen razgovor, ki je ugotovil, kaj je potrebno, da se zajamči obstoj in razvoj našega malokmetijstva. V smislu razprav se sestavi spomenica, katero izročijo in tolmačijo predsednik Šerbinek in člani Mihelčič, Steblovnik in Vesenjak g. banu dravske banovine. Obenem bo »Slovenski Gospodar« kot naš na.jboljši in najstarejši glasnik želj in teženj slovenskega kmetskega ljudstva o teh vprašanjih podrobnejše razpravljal in poročal.  ;§L  Ą št Jiirfa on |hž. lel. obhaja letos 20 letnico ustanovitve. Zavod je bil ustanovljcn leta 1910 po dolgotrajnem boju slovenskih poslancev dr. Dečka, dr. Hrašovca, dr. Korošca, Roša, Vošnjaka in tovarišev v bivšem deželnem zboru štajerskem ter slovenskih okra.jnih zastopov za slovenski del bivše Štajerske. Zasluga dr. Ipavica, bivšega župana in zdravnika v- Št. Juriju pa je, da stoji zavod ravno v Št. Juriju, ker je on posi'edoval ,da se je v ta namen kupilo večje kmetsko posestvo, na katerem so se zgradile povsem nove šole in gospodarske zgradbe po vzorcu šole v Grottenhofu. Poslopja so bila zidana prav primerno za potrebe srednje kmetije tukajšnjih gospodarstev, razmeroma vlažna lega zemljišč ob potokih S!om in Voglajna pa ni bila posebno _godna: vendar se je potom regulacije potokov ter kanalizacije in drenažiranja večjega dela zemljišč ustvaril tekom let ravno s tein privmeren objekt za učni zavod ter spravilo celotno posestvo v prav dobro goipodarBko stanje, tako da dosegajo donosi pro ha redno one dobro urejenih gospodarstev Nemčije. Posestvo ob zavodu obsega 46.53 ha, od tega 12 ha polja in vitov, 18 ha traviiikov in sadonosnikov ter 16 ha gozda. To se obdeluje po večini v interesu prakse po gojencih eamih. Zavod ima v prvi vrsti živinorejskopoljedelski tip ter je bil namen.jei\ zlasti kmetskim sinovom planinskih krajev bivše Štajerske, iz katerih je tu<li največ prosilcev, vendar je redno dosti gojencev tudi iz drugih okrajev, zlasti iz Ijutomerskega. Živine goji zavod 35 do 40 glav ter služi kot rejsko središee za sivopšenično pomuisko govedo, obenem pa tudi za domačo poplemenjeno svinjo in za štajersko kokoš. Za naravnejšo vzrejo mlade živine ima na Boču nad Poljčanami zavod tudi Iastni planinski pašnik s pašno in gozdno površino 92.57 ha. Že v poeetku je bil zavod organiziran z enoletnim kmetijskim .tečajem za kmetske fante, za katere se predvideva, "da postanejo bodoči gospodarji ter se je tudi trajno držal tega prvotnega programa.. Kcrt tak najbolje Bluži potrebam malega in srednjega kmeta, ki sina, katerega predvideva obdržati ža dom, težko pogreša z doma za daljši čas. Zato je bilo tudi ves čas nadštevilno primernih prosilcev, kar se v zadnjih letih še posebno Btopnjuje. Prostora je v internatu do okroglo 30 gojencev in ti uživajo celotno oskrbo deloma brezplačno, deloma proti razmeroma nizki oskrbovalnini. Početkom je pouk trajal 10 mesecev, da so se mogli vršiti tudi dvomesefni gospodinjski tečaji, sedaj pa traja 12 mesecev, da imajo gojenci tako celotno prakso. Poleg tega so se redno vršili in so tudi eeda.j razni dalj_i in krajši tečaji. Zavod pa služi radi svoje ugodne lege in moderne ureditve tudi kot lep demonstracijski objekt za okolico in številne vsakoletne obiske kmetskih interesentov, kmetijskih podružnic, sadjarskih društev, kmetsko-nadaljevalnih, goBpodinjskih in gospodinjsko - nadaljevalnih tečajev itd-, katerih število zlasti v zadnjih letih včasih že skoro preveč naraste. V 20 letnem obstoju zavoda je obiskovalo zavod 435 go.jencev in sicer v prvih petih predvojnih letnikih 122 in v 12 povojnih 313, tned vojno je pa služil zavod vojaštvu. Absol- viralo je šolo 419 gojencev, od katerih je 26 odstotkov, to je 110 že samostojnih gospndarjev, 50 orlstotkov (210) mlajših je še na domu staršev, 10 odstotk.iv (40) je v. raznih kmetijskih službah 7.5 odstotkov (31) jih je pad- 10, oziroma umrlo in le 8 odstotkov (34) jih je odšlo po raznih drugih službah, oziroma v Ameriko. Razvidno je iz tega, da je zavod v polnem obsegu služil svojemu pravemu namenu vzgajati kmetske sinove v prvi vrsti za dom. Žeob ustanovHvi zavoda se je predvidevalo zgraditi tudi posebno poslopje za gospodinjsko šolo ter jo združiti z zavodom po vzorcu nemških kmetijskih šol, vendar se je kot prvo, tudi to delo zavlačevalo, in ko se je začelo graditi je bila vojna vzrok, da se je zidanje prekinilo, po vojni pa se to delo ni nadaijevalo. Tako so se vršili na zavodu pač dvo- do trimesečni gospodinjski tečaji, do popolne gospodinjske šole pa le ni prišlo. Gotovo je za ozemlje bivše Štajerske velika gospodarska škoda, da se ta prvotni načrt ni takoj izvedel, ker bi bila gospodinjska šola vsaj tolike važnosti za gospodarski napredek, ako še ne večje, kot kmetijska šola, ker je tu gospodinja solastnica posestva in je tako napredek in propad kmetije v veliki meri odvisen od strokovnega znanja gospodinje, in je eden glavnih vzrokov za žal tako veliko menjavanjo lastnikov in za tako številne prodaje kmetij tod ravno v tem nedostatku izobrazbe gospodinj. Upanje pa je, da bo to staro žel.jo gospodarskih krogov bivše slovenske Štajerske konečno vendarle uresničila kr. banska uprava ter morda že to leto ob 20 letnici zavoda započela realizacijo tega projekta, ki bo gotovo v kombinaciji z že temu primerno urejenim zavodom tako sedaj za banovino, kot pozneje za starše najcenejši Dne 6. julija tega leia pa priredi zavod za svoje bivše gojence in absolvente domačo proslavo te 20 letnice z namenom, da se součenci zopet enkrat po možnosti vsi snidejo ter sl ogledajo razvoj in sedanje stanje zavoda. Zato vabi uprava tudi tem potom vse bivše učence, zlasti pa one, katerih morda direktno vabilo ne bo našlo, da se udeleže te male zavodove slavnostl ter sporoče svojo udeležbo upravi vsaj do 1. julija tega leta. Predpoldne bo ogled zavodovih naprav, ob 11. uri pozdrav absolventov in gostov, nato pa skupno kosilo na zavodu ter popoldne ogled par vzornih posestev v okolid. Ravnatelj: Ing. Val. Petkovšek 1. r. € f IX Ą lefu 1-329/30. Dohodki naše države so se v zadnjem proračunskem letu znatno povišali. Povečanje se nanaša na neposredne in posredne davke. Dohodki naše države so namreč znašali v milijonih dinarjev: 1929/30 1928/29 neposr. davki 2342.2 1741.7 + 600.5 trošarina 927.9 740.5 + 187.4 takse 1296.4 1080.2 + 216.3 carine 1507.1 1528.3 + 21.2 monopoli 2374.1 2304.3 + 69.8 razni dohodki 123.9 86.1 + 37.8 doh. drž. podj. 3656.8 3406.3 + 250.5 skupaj 12228.4 10887.3 + 1341.1 Iz tega pregleda je razvidno, da so se v prcteklem finančnem letu državnl dohodki od davkov in državnih podjetij nasproti dohodkom v letu 1928/29 povečali za 1 milijardo in 341 milijonov Din. Od tega povečanja odpade skoro polovica, to je 600 milijonov na povečanje dohodkov od neposrednih davkov, v čemer se kaže uspeh popolnega uveljavljenja novega davčnega zakona. V vsoti dohodkov od neposrednih davkov je všteto tudi plačilo zaostalih davkov z 20% kronskimi boni in priznanicami za vojno odškodnino v višini 220 milijonov Din, vendar je tudi brez te vsote prirastek dohodkov od neposrednih davkov prav velik. Tudi povečanje dohodkov od taks in trošarin je znatno, edino dohodki od carin so nikoliko nazadovali. Ob.utno so se dvignili tudi dohodki od državnih podjetij. Dohodki železnic so znašali 2428.3 milijona Din, dohodki pošte, telegrafa In telefona pa 476.4 milijona Din. Posebno je omeniti povečanje dohodkov od državnih rudnikov in šum, in sicer od 493.9 milijona Din v letu 1928/29 na 576.1 milijona Din v preteklem finančnem letu. Kakor je iz tabele razvidno, so v preteklem finančnem letu vsi državni dohodki znašali 12 milijard 228 mili- Jonov Din; s to vsoto smo prekoračili tudi dohodke iz leta 1925/26, ki so znagali 12 milijard 64 milijonov Din, doCim so državni dohodki v letu 1926/27 znašali le 11 milijard 607 milijonov Din, v letu 1927/28 11 milijard 319 milijonov Din in leta 1928/29 10 milijard 887 milijonov Din. Na veliki kmetski praznik, ki se bo /vršil dne 6. julija v Slovenjgradcu opozarjamo naše cenjene čitatelje že danes. Na sporedu so: božja služba, kme/tijska predavanja in zborovanja, veli¦ka tombola, konjska dirka, jahalna tekma in tekma koscev. Natančeij. spored se bo objavil prihodnjič Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 14. junija so pripeljali špeharji na 22 vozab. 36 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 28 Din, slanino pa po Din 16 do 18.50. Kmetje so pvipeljali 17 vozoy sena po 50 do C5 Din, dva voza slame po 45 do 50 Din, škop po 1.25 do 2 Din. Pšenica je bila po 2 do 2.50, rž 1.75 do 2, ječmen 1.25 do ?,, oves 1.25 do 1.50, koruza 2 do 2.50, ajda 2, proso 1.75 do 2, fižol 2 do 3, črešnje 8 do 14 Din. Kokoš 30 do 55, piščanci 35 do 80, raca 15 do 30; gcs 30 do 55, kozlič 60 Din. Čebula 2.50, česen 16 Din. Krompir 0.50 do 1, gobe 1.50 do 3, 1 kg 20 do 24 Din. Sulie slive 10 do 14 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14 Din, surovo maslo 36 do 40, med 14 do 10 dinarjev. Maziborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 11. junija je bilo pripeljanih 195 svinf; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od 150 do 180 Din; 7 do 9 tednov stari od 250 do 350 Din; 3 do 4 mesece stari od 400 do 500 Din; 5 do 7 mesecev stari od 550 do 600 Din; 8 do 10 mesecev Btari od 800 do 950 Din; eno leto stari od 1000 do 1750 Din. En kg žite teže so prodajali po Din 11 do 13; en kg mrtve teže pa po Din 16 do 18.50. Prodanih je bilo 152 svinj. Mariboisko sejmsko poiočilo. Prignanih je bilo 32 konj, 20 bikov, 109 volov, 353 krav in Ł9 telet; skupaj 543 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. junija tega leta so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8.75 do 9; poldebe- 11 voli od Din 8.50 do 8.75; plemenski voli od Din 7.50 do 7.75; biki za klanje od Din 7 do 8.50; klavne krave debele od Din 8.50 do 9; plemenske krave od Din 6 do 6.75; krave za klobasarje od Din 4 do 4.50; molzne krave od Din 7 do 8; breje krave od Din 7 do 8; mlada živina od Din 7 do 8.50. Prodanih je bilo 266 komadov; od teh za izvoz y Avstrijo 12 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 18 do 20 Din; volovsko meso II. vrste 1 kg od 14 do 16 Din; meso od bikov, krav in telic 1 kg od 10 do 14 Din; telečje meso I. vrste 1 kg od 20 do 25 Din; telečje meso II. vrste 1 kg od 16 do 18 Din; svinjsko meso sveže 1 kg od 15 do 28 Din.