Naša kmečka šola. (Od ughdnega ptistaš* z dežele.) ,,Slovenski Gospodar" nas je razveselil s poroCilom, da so se v linantinem odseku koroškega dež. zbora zedinili na vodilno načelo za delno preosnovo Ijudskega šolstva. Seslletni obisk in štiriletna obvezna nadaljevalna šola! Kjer zahtevajo potrebe, poldnevni pouk! Da bi pač iz drugih deželnih zborov tudi to slišali. Kme&ki poslanci bi naj zastavili povsod svoje moči, da bi se to zgodilo, kar so koroški liberalcl za potrebno spoznah. — Deželam in obcinam bi se že neznosna šolska bremena polajšala, in ubogemu kmetu bi bila velika pomoč. Gotovo bi neprijatelji kmeta krieali, ko bi to ne bil predlog liberaloev: ,,To je nazadovanje! Vi ne privoščite knietu izobrazbe!" A tafce besede so slepilo. 'Ali ni ravno nadaljevalni pouk za izobrazbo? Tisti otroci, fci ne marajo po 81etnem Šolskem obisku več za knjigo in pero, čez pet let tako slabo berejo in pišejo, kakor bi bili samo eno leto maloinarno hodili v §olo. Izobrazijo se pa tisti, kateri po obisku Šole radi po berilu segajo. Kako se zasmehuje poldnevna šola! In vendar grajajo zdravniki celodnevno Šolo radi telesnega razvitlca otrok. Pridni vzgojitelji dosežeja nu poldnevni šoli uspehe, fcateri ne zaostajajo za celodnevno. Kaj pa za kmeta pomeni poldnevna Šola, je lahko vsakemu znano. Koroški liberalci nadalje privoSčijo kmetu, da bi se v šoli na prihodnji poklic otrok oziralo. Tudi Štajerski dežolni šolski svet je naročil okrajnim Šolskim svetorn, naj se med prošnjiki upoštevajotisti, kateri so vešfti in vneti za pouk v kmetijskih panogah. — Pri šolah vidiš kjerbodi drevesnico in Cebelnjafc; če pa vprašaš Solarje, ali so se učili tudi v sadjereji in fiebelarstvu, dobil boš nepovoljen odgovor. Mar so ktfpili krajni Šolski sveti ftebelnjak samo za zabavo ufeitelju, in prostor za drevesnico le za njegov dobiček? Nadzorniki naj bi se prepričali, ali so se otroci pri drevesnici in pri Sebelnjaku kaj naufšili. Vse beži z dežele, ker mladini preseda kinečko delo. Ljubezni do Kmečkega doma manjka. Rajši po mestih stradajo in bolehajo, kakor bi na rodni zemlji pridelovali kruh za svojo in potrebo drugih. — Kmetje, oglasite se za polajšanje Solskili bremen in za praktično preustrojo Šolslcih postav za Šolo na kmetih. — Mesta, tovarne, rudokopi naj iraajo, kar jim jtrija, nam pa dajte, kar je nam nujno potrebno!