Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 1
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 35, 30. avgust 2019. Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Tema tedna:    
Odslej širše tolmačenje 
sovražnega govora  ....................................................... 4
Občina Rečica ob Savinji: 
V septembru bodo potekala dela 
na dveh vpadnicah v trško jedro  .......................... 7
PGD Bočna:
Gasilsko cisterno 
uradno predali namenu   ......................................... 10
Občina Ljubno:
Dokumentacija za izvedbo 
radmirskega krožišča nared za recenzijo  .... 10
PGD Šmartno ob Dreti: 
Širitev gasilskega doma 
bila že zelo potrebna   .................................................. 11
Smučarski skakalec Jernej Presečnik: 
Največja spodbuda in motivacija 
so si skakalci med sabo  ........................................... 21
(ŠS)
(SL)
Več odpuščanja - manj sovraštva – manj 
sovražnega govora
Sovraštvo je – kot je zapisano v slovarju slo-
venskega knjižnega jezika - močno čustvo ne-
naklonjenosti, odpora do koga, navadno zdru-
ženo z željo škodovati mu. Priznani psihotera-
pevt Zoran Milivojević ga definira kot nevar-
no čustvo, ki je povezano z uničenjem in ubija-
njem. In prav zaradi tega uničevalnega potenci-
ala je sovraštvo zelo pomembno čustvo, tako na 
osebni ravni kot v obliki kolektivnega sovraštva, 
ki vpliva na odnose med družbenimi skupinami, 
narodi in državami. 
»Vsakič, ko »pokukamo« v glavo osebe, ki sov-
raži, ugotovimo, da drugega sovraži zato, ker je 
trdno prepričana, da je ta oseba hudobna, zla,« na 
podlagi lastnih izkušenj ugotavlja Zoran Milivoje-
vić. Hkrati človek, ki sovraži, sebe doživlja kot dob-
ro osebo, zato je njegov pogled: »Jaz sem dober, 
ti si hudoben.« To je protislovje, ki spremlja sov-
raštvo, zaradi katerega ljudje v imenu dobrega de-
lajo slabe stvari.
V tokratni temi tedna smo se posvetili sovraž-
nemu govoru. Sovražni govor je izražanje, ki spod-
buja sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. 
Sovražno izražanje do posameznikov so lahko ža-
litve ali klevetanja, posebna pravna kategorija pa 
je izražanje, ki spodbuja sovraštvo proti narodnim, 
rasnim, verskim ali drugim skupinam. Tako izra-
žanje lahko spodbuja kršitev človekovih pravic in 
predstavlja nevarnost za družbo, tako v posamezni 
državi kot mednarodno.
Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnos-
ti je pripravila poročilo za zadnja štiri leta, v kate-
rem je zajela stanje v vseh državah članicah Sve-
ta Evrope. Iz poročila izhaja, da je komisija glede 
Slovenije zaskrbljena zaradi nekaznovanja sovraž-
nega govora. Član komisije Siniša Bjeković iz Čr-
ne gore, je povedal, da bi morali organi pregona 
obravnavati sovražni govor kot nevarnost, ne pa 
zgolj kot vznemirjanje javnosti. 
Prav tako bi morala Slovenija izboljšati evidenco 
o pojavih sovražnega govora, iz katere bi bilo razvi-
dno, kako razširjen je in kakšni so njegovi vplivi na 
družbo. Kot najbolj problematično je Bjeković izposta-
vil kazensko odgovornost za sovražni govor oziroma 
neuveljavljanje te vrste odgovornosti, kar pomeni od-
sotnost kazenskega pregona sovražnega govora.
Pravna praksa bi se znala z zadnjo razsodbo slo-
venskega vrhovnega sodišča v zvezi s sovražnim go-
vorom proti Romom bistveno spremeniti, a še veliko 
bolje bi bilo, če bi bilo sovražnega govora manj. In še 
veliko bolje kot to bi bilo, če bi bilo manj sovraštva. Da 
bi bilo manj sovraštva, bi morali ljudje več odpušča-
ti, kar pomeni oprostiti sebi in drugim za stvari, zara-
di katerih so bili prizadeti. Pri tem pa seveda ni dovolj 
znati oprostiti, treba je tudi hoteti oprostiti.
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
4
Tema tedna, Anketa
Naša anketa
BOJ PROTI SOVRAŽNEMU GOVORU SE KREPI
Odslej širše tolmačenje sovražnega govora
Ste bili žrtev sovražnega govora?
Sovražni govor je eden ključnih načinov vzbujanja sovraštva do 
določenih skupin ljudi. Povezan je s predsodki, diskriminacijo in 
stereotipi. Je stalni spremljevalec človeške družbe, posega v pra-
vico do zasebnosti časti in dobrega imena ljudi. Ali je prisoten tudi 
v naši dolini, smo povprašali tokratne anketirance.
Darinka Plesnik, Prihova
Vaško opravljanje je bilo in bo vedno prisotno. 
Le od posameznika je odvisno, kako ga to priza-
dene. Prav zaradi slednjega je tudi odvisno, kako 
bo posameznik reagiral. Nekateri se burno odzo-
vejo na žalitve, drugi pa to sprejmejo mirno. Na 
sovražni govor vplivajo mediji, tako tiskani kot 
spletni, ter seveda televizija. Pogosto širijo neres-
nice. Pri svojem delu, ki sem ga opravljala vrsto let v javnem sektorju, 
sem delala tako z istospolno usmerjenimi kot z ljudmi drugačne veroiz-
povedi in nacionalnosti, a z njimi nisem nikoli imela nikakršnega proble-
ma. Če se držiš pravil in norm, lahko korektno delaš.  
Marija Prušnik, Savina
V zlobnem obrekovanju je vedno kanček res-
nice. Če znaš slišati, lahko napake odpraviš. Sicer 
pa mene vaške čenče niso nikoli prizadele. Ker 
imamo doma kmečki turizem, se pogosto zgodi, 
da k nam pridejo različni ljudje. A tudi tu nisem 
opazila pretirane sovražnosti. Sicer se najde tu in 
tam kak posameznik, ki pove svoje mnenje, a to 
še zdaleč ni tako ostro, da bi pripeljalo do nasilja. Pogosto mediji na-
pišejo kakšno nepreverjeno informacijo, ki se potem izkaže, da ni res-
nica. Ljudje moramo brati različne časopise in si potem sami po zdra-
vi kmečki pameti ustvariti svoje mnenje. Sovražni govor je prisoten tu-
di na spletu, a tam sem zelo malo in ko ga opazim, ne reagiram, niti ga 
ne prebiram. 
Alojz Plaznik, Ljubija
Niti jaz niti moji znanci, vsaj kolikor se spom-
nim, nismo bili žrtve sovražnega govora. No, pri 
nas je obrekovanje prisotno, a le toliko, kot v vsa-
kem vaškem okolju. Sovražni govor hitro pripelje 
do nasilja, saj prenapeteži, ki širijo svoje sovražne 
ideje, vidijo le svojo resnico. Ne zavedajo se, da ta 
ni nikoli samo ena absolutna, življenje je namreč 
povprečje resnic. Resni mediji morajo služiti resnici in le ekstremni širijo 
sovražni govor. Kar pa se spleta tiče, tega zelo malo uporabljam in sov-
ražnega govora tam niti ne spremljam. 
Anton Žunter, Rečica ob Savinji
V Sloveniji je tako malo sovražnega govora, da 
ni omembe vredno. Sam sem sicer malo zaznal 
zlobne pripombe zaradi mojega svetovnega na-
zora, a na to se nikoli nisem oziral. Sicer pa sov-
ražni govor spodbuja agresijo, ki privede do nasi-
lja. Spleta ne uporabljam, nimam nobenega profi-
la, tako da niti opaziti ne morem, kaj se tam doga-
ja, kaj šele, da bi spremljal. Sicer pa se danes v Sloveniji lahko svobodno 
izražamo, medtem ko je bilo to v preteklosti omejeno.
Aleš Robnik, Robanov Kot
Nikoli nisem imel nobenih izkušenj s sovraž-
nim govorom. Živimo v malem kraju, kjer se vsi 
med seboj poznamo in do sovražnega govora ni 
nikoli prihajalo, le do manjšega obrekovanja. Ver-
jamem pa, da napetost pri razpihovanju različnih 
nestrpnosti lahko privede do nasilja. Mediji sicer 
naj ne bi širili neresnic in sovražnega govora, a se 
tu in tam to še vedno zgodi. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Sredi letošnjega poletja se je 
zgodil pomemben preobrat pri 
presojanju vrhovnega sodišča o 
sovražnem govoru. Sodniki so v 
primeru sovražnega govora proti 
Romom precedenčno odločili, da 
gre pri javnem spodbujanju sov-
raštva, nasilja ali nestrpnosti za 
kaznivo dejanje tako v primerih, ki 
lahko ogrozijo javni red in mir, kot 
tudi v primerih groženj in žalitev. 
Čeprav slovenska ustava prepo-
veduje vsakršno spodbujanje k ne-
enakopravnosti, razpihovanje sov-
raštva in nestrpnosti ter spodbuja-
nje k nasilju in vojni, postaja raz-
širjenost in sprejemanje sovražne-
ga govora velik problem. Slovenski 
kazenski zakonik na področju pre-
gona sovražnega govora je med 
najmilejšimi v Evropi. Svet Evrope 
je Slovenijo zato že lansko jesen 
pozval, da naj okrepi boj proti sov-
ražnemu govoru, zlasti na družbe-
nih omrežjih.
NOVA RAZLAGA DAJE TOŽILSTVU 
VEČJE MOŽNOSTI NA PODROČJU 
PREGONA 
Vrhovno sodišče RS je sodbo v 
primeru sovražnega govora proti 
Romom sprejelo v začetku junija. 
Kakšno sporočilo sodba prinaša, 
je za naš časopis razložil komandir 
Policijske postaje Mozirje Vili Bez-
jak. Kot je povedal, je vrhovno so-
dišče v sodbi ugotovilo, »da je pot-
rebno zakonsko besedilo prvega 
odstavka 297. člena KZ-1 razlagati 
tako, da sta dodatna pogoja pos-
tavljena alternativno in ne kumula-
tivno ter da je kazniv že govor ozi-
roma zapis, ki sam po sebi pred-
stavlja grožnjo, zmerjanje ali žali-
tev, in da sploh ni potrebno, da je 
ob tem podana kakršnakoli nevar-
nost za javni red in mir.« 
Do tega primera je namreč to-
žilstvo primer sovražnega govo-
ra obravnavalo le, če je presodilo, 
da je dejansko prišlo do kršitev z 
znaki kaznivih dejanj ali prekrškov 
zoper javni red in mir. Novo tolma-
čenje sovražnega govora daje to-
žilstvu večje možnosti na podro-
čju pregona najhujših oblik sov-
ražnega govora, saj ponuja smer-
nice, kako kazenske določbe pra-
vilno razlagati. 
S tem smo se v Sloveniji zače-
li približevati priporočilom Sveta 
Evrope o tem, da bi morala drža-
va svoja prizadevanja v boju pro-
ti sovražnemu govoru okrepiti s 
hitrim reagiranjem in hitrimi ob-
sodbami primerov. V Sloveniji so 
namreč po opažanjih zagovorni-
ka načela enakosti Miha Lobnika 
kazenski pregoni sovražnega go-
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 5
Tema tedna, Aktualno
vora v upadu, čeprav je tega v jav-
nosti vedno več.
NESTRPNOST SE NAJHITREJE 
ŠIRI NA DRUŽBENIH 
PLATFORMAH
Rezultati leta 2015 narejene 
spletne ankete v okviru evropske 
kampanje Ne sovražnemu govoru 
so pokazali, da so določene sku-
pine ljudi redne tarče sovražne-
ga govora. Mednje spadajo LGBT 
skupnost (skupnost lezbijk, gejev, 
biseksualnih in transspolnih oseb), 
različne verske skupnosti, ženske, 
priseljenci in etnične manjšine, 
revne, hendikepirane osebe … 
Najbolj »pogumno« sovražni 
govor poteka preko platform dru-
žabnih medijev na spletu. Tu se 
sovražni govor hitro širi predvsem 
zaradi priljubljenosti teh medi-
jev, sejalci sovražnosti so pogos-
to anonimni, nejasni predpisi pa 
jim puščajo veliko manevrskega 
prostora. 
Kot kažejo podatki Spletnega 
očesa, točke za prijavo sovražnega 
govora in posnetkov spolnih zlorab 
otrok na internetu, za leto 2017, je 
zaskrbljujoče velik obseg sovraž-
nega govora, usmerjenega pro-
ti prebežnikom, in sovražnega go-
vora proti pripadnikom islamske 
veroizpovedi. Po poročilu Spletne-
ga očesa smo Slovenci na spletu 
najpogosteje sovražni na podlagi 
politične pripadnosti (28 %), pre-
bežnikov (24 %) in vere (20 %).
NOV ZAKON O MEDIJIH 
PREDVIDEVA TUDI KAZNOVANJE 
SOVRAŽNEGA GOVORA
Tudi ostali mediji, časopisi, te-
levizije, radii, so pogosto »zlora-
bljeni« z namenom širjenja sov-
ražnega govora. Zato to proble-
matiko obravnava tudi novela Za-
Komandir Policijske postaje 
Mozirje Vili Bezjak: 
»Policijska postaja Mozirje do se-
daj še ni obravnavala kaznivega de-
janja po členu 297 . KZ-1. Vsakršno to-
vrstno kaznivo dejanje obravnava-
jo policisti po uradni dolžnosti in so 
pristojni za ukrepanje na tem podro-
čju, v kolikor so podani elementi za 
obstoj takšnega dejanja. Seznanjeni 
smo tudi s tem, da je Vrhovno sodiš-
če RS 4. junija 2019 sprejelo sodbo 
št. I Ips 65803/2012-25, ki do nadalj-
njega predstavlja novo sodno pra-
kso v zvezi obravnave kaznivega de-
janja po členu 297 . KZ-1.«
kona o medijih. V pripravi je nov 
osnutek zakona, javna razprava o 
njem je odprta do konca avgusta. 
Med poglavitnimi spremembami 
osnutka novele je tudi omejeva-
nje pojavov spodbujanja neena-
kosti in razpihovanja sovraštva v 
medijih. 
Veljavni zakon sicer že prepove-
duje spodbujanje, izzivanje in dru-
go narodno, rasno, versko, spolno 
ali drugo sovraštvo in nestrpnost, 
vendar ne predvideva nobenih 
glob za kršitelje, kar naj bi no-
vi osnutek spremenil. Predlog re-
šitve predvideva izenačitev mož-
nosti ukrepanja z določitvijo ka-
zenske sankcije globe. Predviden 
je tudi ukrep odstranitve nezako-
nite vsebine ali drug ustrezen od-
ziv, ki ga odredi inšpektor. Po no-
vem bodo mediji imeli tudi obve-
znost vključitve prepovedi spod-
bujanja k sovraštvu in nestrpnos-
ti v pravila za komentiranje, neob-
java pravil pa bo obravnavana kot 
prekršek.
Tatiana Golob
(Foto: CMS)
SLOVENIJA IN ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA VSE BOLJ PREPOZNAVNI V SVETU
Kmetija Lenar iz Logarske doline med šestimi najboljšimi v 
Sloveniji
Po besedah direktorice STO-ja Maje Pak 
gre za priznanje usmerjenosti slovenskega 
turizma v trajnost in butična, edinstvena, 
personalizirana petzvezdična doživetja. 
(Foto: Marija Lebar) 
Na globalnem turističnem zemljevidu se 
vse bolj uveljavljata tudi Slovenija in Zgornja 
Savinjska dolina, posamezne destinacije in 
celo posamezni turistični ponudniki. Tako je 
Lonely planet kmetijo Lenar iz Logarske do-
line uvrstil med šest najboljših kmetij v Slo-
veniji v kategoriji za namestitve. Britanski vo-
dič Rough Guides je pohvalno pisal o Kam-
niško-Savinjskih Alpah, v Las Vegasu pa je bi-
la Slovenija razglašena za najbolj vročo bu-
tično destinacijo leta. 
O KMETIJI LENAR V PRESEŽKIH
Na spletni strani Lonely planeta je za turistič-
no kmetijo Lenar iz Logarske doline zapisano: 
»Za izjemna doživetja v naravi na vašem pragu 
ni boljšega kot ta kmetija z lastniki, ki radi po-
magajo, in s sobami z balkoni v udobnem po-
deželskem stilu. Zajtrk, poln lokalnih pridelkov, 
vas pripravi na dan, medtem ko se lahko pri njih 
sprostite po pohodu ali kolesarjenju. Premore 
otroško igrišče in je opremljen z mnogimi se-
dežnimi kotički za občudovanje visokih bližnjih 
gora.«
KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE
Britanski vodič Rough Guides je izbral 100 
krajev/destinacij, vrednih obiska v letu 2020. 
Med njimi so tudi Kamniško-Savinjske Alpe, ki 
so jih izdajatelji opisali kot eno izmed najbolj 
osupljivih in neokrnjenih gorskih verig v Evro-
pi »z veličastnim vencem sivih nazobčanih vr-
hov, od katerih večina presega 2.000 višinskih 
metrov.« 
Ob tem so avtorji priporočili nekatere name-
stitve na območju. Omenili so hotel Plesnik, ho-
tel Golte in kampa Menina in Šmica. 
SLOVENIJA JE NAJ …
V prvi polovici avgusta se je v Las Vega-
su v ZDA odvilo letošnje srečanje Svetovne-
ga združenja ponudnikov na področju luksu-
zne in butične potovalne industrije Virtuoso. 
Slovenska turistična ponudba je mednaro-
dno stroko tako prepričala, da so našo drža-
vo razglasili za najbolj vročo turistično butič-
no destinacijo leta. 
Poleg naziva najbolj vroče destinacije je bi-
la Slovenska turistična organizacija (STO), ki je 
na vsakoletnem dogodku Virtuoso Travel We-
ek v Las Vegasu sodelovala tretje leto zapored, 
znova nominirana za naziv najboljše nacionalne 
turistične organizacije leta. S tem se je postavila 
ob bok podobnim organizacijam iz držav, kot so 
Avstralija, Nova Zelandija in Švica.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
6
Aktualno
MINISTER ZA KULTURO MAG. ZORAN POZNIČ V MOZIRJU
Izrazil podporo projektu Srce Mozirja
Minister mag. Zoran Poznič (drugi z desne) si je ogledal tudi zunanjost Kulturnega doma 
Mozirje in prostor, kjer naj bi zrasel prizidek. (Foto: Benjamin Kanjir)
Po dolgih usklajevanjih je mozirsko občino 
23. avgusta obiskal minister za kulturo mag. Zo-
ran Poznič. Povod obiska je bil projekt dogra-
ditve kulturnega doma in širitev dejavnosti na 
tem prostoru. Bistvena je širitev knjižnice, ki v 
sedanjih prostorih deluje utesnjeno in na skraj-
nih zmogljivostih.
Minister se je najprej na sedežu občine ses-
tal z županom Ivanom Suhoveršnikom. Na se-
stanku so se jima pridružili še podžupan Jože 
Jelen in zaposleni na področju investicij in gos-
podarjenja z občinskimi financami. Župan je mi-
nistru predstavil projekt, ki ga zavoljo prostor-
ske stiske uporabnikov kulturnega doma prip-
ravljajo in usklajujejo že dlje časa. Projekt je po-
imenovan Srce Mozirja, saj pokriva vrsto dejav-
nosti. 
NUJNA IZGRADNJA PRIZIDKA 
KULTURNEMU DOMU
V prvi vrsti bi z uresničenjem investicije so-
dobnejše prostore pridobila osrednja knjižnica. 
Zaposleni z direktorico Petro Širko Poljanšek 
na čelu že dolga leta opozarjajo na stisko, v ka-
teri delajo in sprejemajo člane knjižnice. Poleg 
slednjih v enaki meri potrebujejo svoje prostore 
godbeniki, ki jim sedanji prostori ne omogočajo 
primernih vaj in priprav na nastope in tekmova-
nja. Svoje prostore bi z uresničitvijo projekta do-
bile tudi Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani in 
osebna zbirka Aleksandra Videčnika. 
MINISTER ZADOVOLJEN S 
PROJEKTOM
Minister Poznič je zadovoljstvo nad projek-
tom izrazil predvsem zaradi mnogih aktivno-
sti, ki so predvidene za uresničitev. Zgolj širitev 
knjižnice bi težje podprl, saj je izposoja knjižne-
ga gradiva v slovenskem merilu v upadanju. Da 
temu ni tako v Mozirju oziroma Zgornji Savinj-
ski dolini, je nato med ogledom knjižnice zatr-
dil namestnik direktorice Roman Mežnar. Mini-
stru je predstavil vrsto aktivnosti, ki jih knjižnica 
in knjižničarji že sedaj izvajajo, in povedal, da iz-
posoja trenutno ne raste, pa tudi ne pada, kar je 
redkost v slovenskem merilu.
Vsi skupaj so si nato ogledali še zunanjost 
kulturnega doma in mesto, kamor naj bi se ši-
rila. Minister je obljubil vso podporo projektu, ki 
naj bi omogočil vzpostavitev kulturnega centra 
Mozirja, tudi medgeneracijskega in društvene-
ga. Razpisa za tovrstne projekte naj bi ministr-
stvo pripravilo prihodnje leto. Je pa projekt Srce 
Mozirja finančno ovrednoten z okoli 1,4 milijona 
evrov. Župan verjame, da bo večino teh sredstev 
mogoče pridobiti na razpisu tega ministrstva in 
tudi nekaterih drugih, saj bo center služil ve-
čim namenom. Konec koncev pa bo namerava-
na gradnja energetsko varčna in okolju prijazna.
Benjamin Kanjir
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Revizijo bodo opravili v septembru, oktobra bodo znane 
ugotovitve
V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu 
Nazarje so bili obveščeni o izbranem izvajal-
cu revizije ter terminskem planu izvajanj le-te. 
Družba Revidera iz Slovenske Bistrice bo revizijo 
opravila v mesecu septembru, prvi teden v okto-
bru pa bo izdala končno poročilo.
PREDMET REVIZIJE
Predmet notranje revizije poslovanja bo za 
obdobje 2015-2018 in bo zajemal pregled nas-
lednjih področij: obračun plač, evidentiranje de-
lovnega časa in izplačilo dodatkov za posame-
zno leto revidiranja, opravljeno bo preverjanje 
računovodskih izkazov za leto 2018. 
Družba bo opravila tudi preverjanje vseh po-
stavk v bilanci stanja, preverjanje izkaza prihod-
kov in odhodkov določenih uporabnikov ter na 
vzorcu prihodke in stroške, izkaza prihodkov in 
odhodkov po vrstah dejavnosti ter razporejanje 
prihodkov in odhodkov po dejavnostih in pre-
verjanje uskladitve analitičnih knjigovodstev z 
glavno knjigo za leto 2018.
UGOTOVITVE BODO TEMELJ NADALJNIH 
UKREPOV
Ugotovitve, ki jih bo podala Revidera, bodo 
dale nekaj odgovorov, kar se tiče izgub v zdra-
vstvenem domu. Na njihovi osnovi bodo župani, 
kot so že pred časom povedali na svetu ustano-
viteljic, lažje odločali o morebitnih spremembah 
v zdravstvenem domu. Ugotovitve bodo zanimi-
ve tudi za svet zavoda in Civilno iniciativo (CI) za 
ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov. CI v zah-
tevah, ki jih je podala na javnem shodu, išče tu-
di krivca ali krivce za nastalo situacijo v zdra-
vstvenem domu.
POZITIVNO OB POLLETJU
V polletnem poročilu, ki ga bo direktori-
ca zdravstvenega doma Darja Es županom 
predstavila na prvi seji sveta ustanoviteljic po 
dopustih, je ponovno izkazano pozitivno poslo-
vanje. Še pred tem se bo sestal svet zavoda, ki 
bo prav tako obravnaval poročilo in najverjetne-
je še druge teme, na nekatere je v javno objav-
ljenem pismu Esovi opozorila članica sveta za-
voda Urška Car. 
V tem tednu so se začeli dogovori o delovanju 
nujne medicinske pomoči v Zgornji Savinjski do-
lini po poteku trenutnega dogovora z Zdravstve-
nim domom Velenje. Dogovor se izteče 30. sep-
tembra, o kakršnihkoli spremembah pa bomo pi-
sali v naslednjih številkah Savinjskih novic.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 7
Iz občin
OBČINA NAZARJE 
Odvodnjavanje s 
samostanskega 
hriba 
Zaradi značilnosti terena je bil izkop zelo 
zahteven. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) 
Občina Nazarje je kot investitorka začela z 
urejanjem kanalizacije na samostanskem hribu. 
Izvajalec je z deli na terenu začel v mesecu juli-
ju, izvedba projekta se približuje zaključku. 
Gre za sekundarni kanalizacijski vod za pot-
rebe odvajanja odpadne vode iz objektov na ob-
močju hriba proti zbirnemu jašku oziroma čistil-
ni napravi, ki jo je občina zgradila pred časom 
ob komunalnem opremljanju območja Za samo-
stanom. Kot pravijo na občini, je sedanja grad-
nja zaradi potrebne globine kopanja in številnih 
skalnatih predelov na tem območju zelo zah-
tevna. Računajo, da bodo za izvedbo projekta iz 
proračuna plačali okoli 30 tisoč evrov.
Marija Lebar
PREBIVALCI LOK NASPROTUJEJO GRADNJI NOVIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV
Svetniki sklenili, da se parcela lahko 
proda
Na zemljišču, ki ga prodaja občina, bi 
investitorji gradili stanovanjske objekte. 
Na seji mozirskega občinskega sveta so sve-
tniki odločali o prodaji zazidalnega zemljišča 
v Lokah pri Mozirju. Domačini zaradi borove-
ga gozdička, ki je na tistem območju ob igrišču, 
prodaji občinskih zemljišč niso naklonjeni, za-
to so občini posredovali podpisano peticijo. Se-
je sta se udeležila zastopnika kupca zemljišča 
in lastnik že prodanega zemljišča ob tem, ki se 
prodaja.
PETICIJA PROTI GRADNJI
Občani Lok imajo pomisleke glede odstra-
nitve borov, ki naj bi bili naravna zaščita pred 
vetrom. Govorilo se je tudi o preprodaji parcel 
in podobno, zato so spisali peticijo in jo skupaj s 
podpisi prinesli na občino. Podpisnik peticije je 
bil tudi svetnik Anton Čopar, ki pa je na seji gla-
soval za prodajo zemljišča. Tako se je odločil, ker 
se je, kot je sam dejal, dovolj informiral in ne vi-
di več zadržkov za prodajo.
SVETNIKI ZA PRODAJO
Zastopnik interesenta za parcelo Jure Škrbec 
je povedal, da bi na omenjenem zemljišču ku-
pec zgradil stanovanjsko hišo. V podporo kup-
cu je prišel tudi lastnik sosednje parcele David 
Zadravec, ki je povedal, da bo sam tam zgradil 
stanovanjsko poslovni objekt, kjer bo nadalje-
val že vpeljano dejavnost. Svetniki so razmislili 
o vseh razlogih za in proti ter odločili, da se par-
cela lahko proda.
Tekst in foto: Štefka Sem
OBČINA REČICA OB SAVINJI
V septembru bodo potekala dela na dveh vpadnicah 
v trško jedro
Županja Ana Rebernik je z direktorjem 
podjetja Remont NG Antonom Aškercem 
podpisala pogodbo o izgradnji dveh 
vpadnic s pripadajočo infrastrukturo 
proti obnovljenemu trškemu jedru. 
(Fotodokumentacija občine)
V sredo, 21. avgusta, je županja občine Rečica 
ob Savinji Ana Rebernik z izvajalcem del, pod-
jetjem Remont NG, podpisala pogodbo o izgra-
dnji dveh vpadnic v obnovljeno trško jedro. Dela 
na projektu, ki ga sofinancira ministrstvo za go-
spodarski razvoj in tehnologijo, se bodo pričela 
v začetku septembra. Končana bodo predvido-
ma do sredine oktobra.
IZGRADNJA CESTNE POVRŠINE S 
PRIPADAJOČO INFRASTRUKTURO
Gre za vpadnici od kulturnega doma do trške-
ga jedra in od gostišča Čujež do gasilnega do-
ma. Dela bodo obsegala izgradnjo cestne povr-
šine s pripadajočo komunalno in ostalo infra-
strukturo. 
Z investicijo, ki sovpada z obnovo trške-
ga jedra, bodo večja dela na omenjenem pro-
jektu za tekoče leto zaključena. V času del bo 
urejen obvoz za obe vpadnici. Občane in dru-
ge udeležence v prometu prosijo, da upošte-
vajo prometno signalizacijo in navodila izva-
jalcev, hkrati pa se že v naprej zahvaljujejo za 
strpnost in razumevanje.
NADALJNJI PROJEKTI ODVISNI OD 
PRIDOBLJENIH SREDSTEV
Za prihodnje projektov ne manjka, njiho-
va izvedba pa bo odvisna tudi od pridobljenih 
sredstev na razpisih. Načrtujejo postavitev av-
tobusnega postajališča in v trškem jedru nekaj 
urbane opreme. Prizadevali si bodo za pridobi-
tev sredstev za obnovo regionalne vpadnice ter 
ureditev povezave trga in cerkve v obliki amfite-
atra oziroma stopnic. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
8
Organizacije, Zdravstvo
SPODBUDNI PODATKI NA TRGU DELA NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŽBE VELENJE
Manj brezposelnih Zgornjesavinjčanov kot lani v enakem 
obdobju
VEČ DENARJA ZA STROŠKE DELODAJALCEV
Zavod RS za zaposlovanje je v drugi polovici avgusta objavil spre-
membe pri štirih aktualnih javnih povabilih, ki veljajo za vse ponud-
be, prejete od 22. avgusta dalje. Gre za programe Usposabljanje na de-
lovnem mestu 2019, Usposabljanje na delovnem mestu – mladi 2019, 
Usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito 
2018/2019 ter Delovni preizkus 2018/2019. 
Delodajalci, ki bodo usposabljali brezposelne osebe na delovnem 
mestu, so po novem upravičeni do višjega zneska upravičenih stro-
škov. Dosedanjih 370 EUR za dvomesečno usposabljanje se spremeni 
v 526 EUR, 493 EUR za trimesečno usposabljanje pa v 732 EUR. V pro-
gramih je še več sprememb, o katerih lahko delodajalci več izvedo na 
spleti strani zavoda.
Število delovno aktivnega prebi-
valstva na območju velenjske ob-
močne službe Zavoda RS za zapo-
slovanje, pod okrilje katere spada 
tudi Zgornja Savinjska dolina, na-
rašča. Na območju Urada za delo 
Mozirje je bilo konec letošnjega ju-
lija registriranih 11,3 % manj brez-
poselnih oseb kot v enakem ob-
dobju leta 2018. Zavod za zaposlo-
vanje z vključevanjem oseb v uk-
repe Aktivne politike zaposlovanja 
spodbuja k večji zaposljivosti oseb 
na trgu dela, v sedmih mesecih le-
tošnjega leta je bilo na območju 
Urada za delo Mozirje v te ukrepe 
vključenih 129 brezposelnih oseb.
STOPNJA REGISTRIRANE 
BREZPOSELNOSTI V UE MOZIRJE 
POD SLOVENSKIM POVPREČJEM
Kot je povedla vodja uradov za 
delo Velenje in Mozirje Branka 
Škulj Nussdorfer, je bilo v letoš-
njem juniju na mozirskem uradu 
6.178 delovno aktivnih prebivalcev 
ali 1,1 % več kot v enakem obdobju 
2018. Na celotnem območju Obmo-
čne službe Velenje, kamor spada-
jo Upravne enote (UE) Mozirje, Dra-
vograd, Radlje ob Dravi, Ravne na 
Koroškem, Slovenj Gradec in Vele-
nje, je bilo prav tako več delovno 
aktivnih prebivalcev kot leto prej. 
Teh je bilo 50.847 (po lokaciji de-
lovnega mesta), kar je za 855 oseb 
oziroma 1,6 % več kot junija 2018. 
Ugodni so tudi podatki o stopnji 
registrirane brezposelnosti na mo-
zirskem uradu. Ta je bila pod slo-
venskim povprečjem. Na nivoju dr-
žave je stopnja registrirane brez-
poselnosti v juniju znašala 7 ,3 %, v 
celotni Območni službi Velenje 7,4 
%, na mozirskem uradu pa zgolj 
6,8 % in je bila za enako obdobje 
2018 nižja za 0,7 odstotne točke.
IZ EVIDENC BREZPOSELNIH 
OSEB SE JE ZAPOSLILO 270 
ZGORNJESAVINJČANOV 
V letošnjem letu do julija so na 
območju mozirskega urada delo-
dajalci sporočili 351 prostih delov-
nih mest. V 209 primerih so bile 
evidentirane potrebe po delavcih 
s sodelovanjem zavoda, ki je nato 
brezposelne osebe napotoval na 
razgovore. Sicer pa se je do kon-
ca julija v mozirskem uradu iz evi-
denc brezposelnih oseb zaposlilo 
270 Zgornjesavinjčanov. 
In po katerih profilih so deloda-
jalci najbolj spraševali? Kandida-
te za zaposlitev iščejo predvsem 
v predelovalnih dejavnostih, pre-
težno v proizvodnji, sledijo jim v 
gostinstvu in turizmu, gradbeni-
štvu, transportni dejavnosti, zdra-
vstvu in sociali ter na področju iz-
obraževanja.
Tatiana Golob
SANJA KECMAN-PRODAN IN LILJANA POTKONJAK-PANIĆ – NOVI ZDRAVNICI V NAZARJAH
Ljudje so ju lepo sprejeli in obe se tu počutita zelo dobro
V nazarski zdravstveni postaji 
se čuti sveži veter, ki sta ga s svo-
jim težko pričakovanim prihodom 
vnesli zdravnici iz Bosne in Her-
cegovine. Sanja Kecman-Prodan 
in Liljana Potkonjak-Panić sta 
od 15. julija zaposleni v Javnem za-
vodu Zgornjesavinjski zdravstve-
ni dom Nazarje. Ker sta bili njuni 
mentorici iz Zdravstvenega doma 
Vojnik na dopustu, sta v avgustu 
že delali v svojih ambulantah pod 
neposrednim mentorstvom zdrav-
nic iz tukajšnjega zdravstvenega 
doma, septembra pa bosta opravi-
li enomesečno uvajanje v Vojniku. 
Za tem bi moralo delo v ambulan-
tah nazarske zdravstvene postaje 
potekati nemoteno.
PODPORE JIMA NE MANJKA
Zdravnici sta povedali, da sta 
zelo hvaležni direktorici Darji Es, 
ki je izredno hitro uredila vse za 
njun prihod. Še več, saj jima je po-
iskala tudi stanovanja, pomagala 
pri urejanju dokumentacije v Lju-
bljani. V vsej svoji karieri še nis-
ta videli, da bi direktor tako po-
magal novo zaposlenim. Pohvali-
li sta tudi sestre, ki jima pomaga-
jo premagovati vsakodnevne no-
vosti pri delu.
NE ČUTI STRESA
Zdravnica Sanja Kecman-Pro-
dan iz Prijedorja je prevzela ambu-
lanto Klemna Pozniča. Počasi je za-
čela spoznavati svoje paciente. Ze-
lo je zadovoljna tako z življenjem v 
Nazarjah kot z delom. Pacienti so ji 
všeč, so komunikativni, prijazni in z 
obema nogama na tleh, je poveda-
la. V službo prihaja kot domov, ne 
čuti stresa in pritiskov, z zaposleni-
mi se dobro razume. Podpora vod-
stva je velika in prav pri vsem ji-
ma pomagajo. Organizacija dela je 
dobro urejena. Opazila je, da med 
osebjem v Nazarjah vlada dobra 
komunikacija, ekipa je homogena. 
Slišala pa je, da vodstva nekateri 
ne cenijo, ampak sama zelo spoš-
tuje vse, kar je Esova naredila za 
njun prihod.
STROKOVNO DOBRO PODKOVANA
Kecman Prodanova je študij za-
ključila v Beogradu in ima opravljen 
podiplomski študij, sodelovala je na 
kongresih in podobno. Opravila je 
Ambulanto Klemna Pozniča in njegove paciente je prevzela 
zdravnica Sanja Kecman-Prodan
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 9
Zdravstvo, Iz občin
specializacijo iz družinske medici-
ne v Banja Luki, podiplomski študij 
je nadaljevala na področju nevro-
logije. V Sloveniji jo čakajo izpiti iz 
slovenskega jezika, zakonodaje in 
strokovni del, slednji jo še najmanj 
skrbi. Sama povsem razume sloven-
sko, le pri govorjenju ji je za enkrat 
težje. Odkar pa živi tu, je vsak dan 
bolje, saj slovenščino aktivno upo-
rablja. Za prihodnje leto upa, da se 
ji bo v Nazarjah pridružil devetletni 
sin, kasneje še mož.
HVALEŽNA ZA VSESTRANSKO 
POMOČ
Ambulanto Andreje Marš Pod- 
bregar in njene paciente je prevze-
Liljana Potkonjak-Panić je prevzela ambulanto Andreje Marš 
Podbregar in njene paciente.
AGENCIJA RS ZA VARNOST PROMETA
Prikazovalnike hitrosti prejele 
tudi nekatere naše občine
Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je od predstavnice agencije 
prevzel sporazum o dodelitvi merilnika hitrosti. 
(Fotodokumentacija Agencije RS za varnost prometa) 
Prejšnji teden je Javna agenci-
ja RS za varnost prometa v Ljublja-
ni predstavnikom nekaterih občin 
v uporabo predala prikazovalnike 
hitrosti. Na razpis se je prijavilo 41 
občin, od tega jih je bilo uspešnih 
30. Merilnik so prejele tudi občine 
Gornji Grad, Nazarje in Solčava.
BREZPLAČNA UPORABA ZA 
OBDOBJE DESETIH MESECEV
Kot je povedal nazarski župan 
Matej Pečovnik, so se na razpis 
prijavili z dvema lokacijama, agen-
cija pa je izbrala lokacijo v Pustem 
Polju. »Krajani Pustega Polja so se 
na nas večkrat obračali zaradi pre-
hitre in včasih celo divje vožnje na 
tamkajšnjem območju. Prikazoval-
nik bo nameščen ob regionalni ces-
ti in bo voznike opozarjal na preve-
like hitrosti. Prejeli smo ga v brez-
plačno uporabo za obdobje desetih 
mesecev s kasnejšo možnostjo od-
kupa,« je še dejal Pečovnik. 
NAMESTITVI V SOLČAVI IN 
GORNJEM GRADU
V Solčavi bodo prikazovalnik na-
mestili v bližini šole, v občini Gor-
nji Grad pa v Šmiklavžu – to je na 
cesti mimo gasilskega doma PGD 
Nova Štifta. 
Marija Lebar
SOLČAVSKO
Precejšen znesek za 
modernizacijo državnih cest 
Za turistično zelo obiskano ob-
močje, kakršno je Solčavsko, so 
urejene cestne povezave ključne-
ga pomena. Občina skrbi za svo-
je ceste v okviru, ki ji ga dopušča 
proračun, in se vsako leto loti kake 
večje investicije. Tako so nedavno 
zaključili urejanje ceste, parkirnih 
prostorov in pločnika v središču 
Solčave. Precej denarja je za izbolj-
šane državne cestne infrastrukture 
letos namenila tudi država. 
NA CESTI V KRAJINSKI PARK
Županja Katarina Prelesnik je 
izrazila zadovoljstvo nad vlaganji 
države v tukajšnje ceste. »Želimo 
si, da bi bilo sodelovanje tudi v pri-
hodnje tako plodno,« je dejala. 
Za preplastitev ceste Solčava–
Logarska dolina je letos name-
njenih malo manj kot dva milijona 
evrov. Ob tem bodo preplastili več 
kot štiri kilometre te ceste. Dela naj 
bi bila zaključena do konca oktobra. 
MODERNIZACIJA IN SANACIJA NA 
SOLČAVSKI PANORAMSKI CESTI
Milijon in dvesto tisoč evrov je 
bilo vloženih v modernizacijo 1,3 
km dolgega odseka na Solčavski 
panoramski cesti proti Podolševi, 
ki je bila zaključena v začetku po-
letja. 
Sedaj tukaj izvajajo sanacijo 
brežine in enega plazu, drugi plaz 
ob tej cesti bodo začeli urejati v 
kratkem. Za vse bo šlo okoli mili-
jon evrov.
ODCEP NA PAVLIČEVO SEDLO 
Poleg naštetega je država na-
menila blizu 2,3 milijona evrov za 
sanacijo dveh plazov ob regional-
ni cesti na Pavličevo sedlo. Sana-
cija prvega že poteka in naj bi bi-
la končana do novembra. Za drugo 
sanacijo še nimajo izbranega izva-
jalca, vendar naj bi se dela začela 
še letos. 
Marija Lebar 
sproti uči. Vesela je, ker jo pacienti 
sprašujejo, ali je zadovoljna tu, ka-
ko se počuti. Zaradi tega se počuti 
zelo pozitivno sprejeta. 
Z MESTA NA DEŽELO
Slovensko dobro razume, tu-
di povedati že zna veliko. Učila se 
je na tečajih, sedaj, ko je tu in je-
zik aktivno uporablja, pa bo šlo še 
hitreje. Njena hčerka živi v Breži-
cah, kjer je zaključila drugi letnik 
gimnazije in bo za enkrat še os-
tala tam, ker se je privadila oko-
lja. Hvaležna je direktorici Esovi, 
ki jima je pomagala pri dokumen-
taciji. Z zdravnico Kecman-Proda-
novo se poznata že dolgo, bili sta 
skupaj na specializaciji in od tak-
rat ostali v stikih. Zelo vesela je bi-
la, ko je izvedela, da sta se obe od-
ločili za delo v Nazarjah, lažje jima 
je, ker sta dve, saj se z vsem sku-
paj seznanjata in lahko debatirata 
o vsakodnevnih stvareh, s kateri-
mi se srečujeta pri delu. Korak za 
korakom bo šlo, pozitivno razmišlja 
zdravnica, ki je mesto zamenjala za 
umirjeno podeželje.
Tekst in foto: Štefka Sem
la Liljana Potkonjak-Panić. Prihaja 
iz Banja Luke, kjer je skoraj dvaj-
set let delala v zdravstvenem do-
mu, tako da ji delovnih izkušenj ne 
manjka. Zanjo je življenje in delo v 
drugi državi velika sprememba, a 
je povedala, da se odlično poču-
ti. Vsestransko podporo in pomoč 
je dobila s strani direktorice Eso-
ve, tudi sestre so zelo prijazne. Naj-
več težav ji povzroča računalniški 
program, ki je drugačen, ampak se 
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
10
Organizacije, Iz občin
BOČKI GASILCI GASILSKO CISTERNO URADNO PREDALI NAMENU 
Prepotrebna naložba uresničena s pomočjo krajanov, občine in 
donatorjev
Predstavniki gasilcev v družbi župana Antona Špeha (drugi z desne), direktorja KLS Mirka 
Straška (prvi z desne) in župnika Ivana Šeliha (tretji z desne) so prisostvovali veselemu 
dogodku.
RADMIRJE
Dokumentacija za izvedbo krožišča nared za recenzijo
Dotrajana cesta v križišču v Radmirju, kjer bo država gradila krožno 
križišče. Občina Ljubno bo ob tem izvedla še javno infrastrukturo. 
(Foto: Igor Solar)
Nedavno je potekala slovesna 
otvoritev prenovljenega dela re-
gionalne ceste skozi Radmirje, na 
vrsto pa čaka še križišče v Radmir-
ju, kjer bo država gradila krožno 
križišče. Občina Ljubno bo ob tem 
izvedla še javno infrastrukturo.
OBČINSKA UPRAVA SAMA DALA 
IZDELATI PROJEKT
Da bi pospešila postopke in s 
tem tudi realizacijo, je ljubenska 
občinska uprava sama dala izde-
lati projekt tako za krožišče kot za 
spremljajočo infrastrukturo. Pro-
jekt je pripeljan do te faze, da je do-
kumentacija pripravljena za recen-
zijo na Direkciji RS za infrastruktu-
ro, ki bo v oktobru. Če bo projekt 
recenzijo prestal brez pripomb, ga 
bo direkcija umestila v svoj izved-
beni plan. Ni pa še mogoče napo-
vedati, kdaj bi se začela dela na te-
renu, pravi ljubenski župan Franjo 
Naraločnik. 
ZGRAJENO BO TRIKRAKO 
KROŽIŠČE
V Radmirju, kjer se cepita regio-
nalni cesti proti Ljubnemu in proti 
Gornjemu Gradu, bo izvedena rekon-
strukcija, zgrajeno bo trikrako kroži-
šče. Predvidena je tudi priprava na-
vezave na kolesarski poti tako v sme-
ri Okonine kot proti Ljubnemu. Obči-
na bo ob tem uredila še prehode za 
pešce in javno razsvetljavo. 
Marija Lebar
V Bočni so domači gasilci v družbi gasilcev iz 
drugih društev, občanov in donatorjev v soboto, 
17. avgusta, uradno predali namenu novo gasil-
sko cisterno, ki so jo sicer dobili že pred mese-
ci. Donatorjem so se za finančno pomoč zahva-
lili s posebnimi spominskimi kipci. Še posebej 
so se zahvalili krajanom in članom gasilskega 
društva, ki so na različne načine pomagali k na-
kupu cisterne in izgradnji garaže za novo vozilo.
ODVISNI OD DOBRE OPREME
Gasilcem v Bočni se je z izdatno pomočjo 
Občine Gornji Grad, sedanjega župana Antona 
Špeha in župana v prejšnjem mandatu Stanka 
Ogradija, uresničila velika želja glede nakupa 
cisterne. Predsednik društva Gregor Kropov-
šek je povedal, da so vedno pripravljeni prisko-
čiti ljudem na pomoč s svojim znanjem in spo-
sobnostmi. So pa odvisni od ustrezne opreme, 
zato je cisterna za gašenje gozdnih požarov z 
vodnim topom velika pridobitev. Vrednost vozila 
je 190 tisoč evrov, od tega jih je občina primak-
nila 120 tisoč.
DRUŠTVO Z DOLGO TRADICIJO
Župan Špeh je omenil 111 let trajajočo tradicijo 
Prostovoljnega gasilskega društva Bočna in do-
dal: »Gasilci so vedno prisotni ob naravnih ne-
srečah, zato potrebujejo opremo, znanje in po-
gum. Tega jim v Bočni ne manjka.«
Direktor podjetja KLS Bogomir Strašek je bil 
vesel prijetnega dogodka: »V KLS želimo deliti 
dobro s sodelavci in krajani, in to izkazujemo z 
donacijami raznim skupinam, med drugim tudi 
gasilcem, ki ste v domačem okolju zelo cenjeni. 
Naj tako ostane še naprej.«
NAJ BO ČIM MANJ INTERVENCIJ
Veliko pridobitev za društvo je pozdravil tudi 
predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske do-
line Janko Žuntar. Izpostavil je krajane, občino in 
donatorje, brez katerih nakup ne bi bil možen. Še 
posebej je omenil direktorja podjetja KLS Ljubno, 
ki je dobrotnik za veliko gasilskih društev, finanč-
no podpira nakup vozil in prenove domov. Do-
mačim gasilcem je zaželel, da bi vozilo čim manj 
uporabljali za intervencije in čim več za vaje.
ŽUPNIKOV BLAGOSLOV IN GASILSKI ŽEGEN
Vozilo je blagoslovil župnik Ivan Šelih, ključe 
vozila je župan Špeh predal poveljniku društva 
Luki Pavlinu. Ta je vozilo v skrb predal vozniku 
Marjanu Presečniku. Gasilci so poskrbeli še za 
»žegen« s penino.
V programu so s prepevanjem Zdravljice in 
drugih pesmi sodelovali pevci Moškega pev-
skega zbora Bočna pod vodstvom Matjaža Že-
leznika. Moderator prireditve je bil David Vo-
dončnik Marovt. Večer se je zaključil z gasilsko 
veselico v družbi ansambla Vikend.
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 11
Organizacije, Iz občin
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD 
Sprejeli plan vzdrževanja 
občinskih cest
Na julijski seji gornjegrajske-
ga občinskega sveta so med dru-
gim obravnavali program vzdrže-
vanja občinskih cest v letu 2019, 
ki ga je pripravila Komunala Gor-
nji Grad, na seji pa predstavil njen 
direktor Zdenko Purnat. V progra-
mu so podrobno opredeljeni od-
seki cest in javnih poti ter dolžine, 
ki jih bo letos vzdrževala Komu-
nala. Navedena so dela rednega 
vzdrževanja cest in vegetacije, či-
ščenja, zagotavljanje preglednos-
ti, namestitev ograj, intervencijski 
ukrepi. Dodan je tudi načrt zimske 
službe 2019/2020.
Purnat je pojasnil, da je plan de-
la na cestah usmeritev za delo, iz-
vajanje pa je preko leta večkrat 
potrebno prilagajati trenutnemu 
stanju. V izvedbenem programu so 
opisane vse zadeve, ki jih opažajo 
na terenu delavci Komunale Gor-
nji Grad in tudi občani. Obnovitve-
na dela potekajo v obsegu, kot do-
puščajo sredstva namenjena za to 
področje. V diskusiji so imeli sve-
tniki več vprašanj, na katera so do-
bili takojšnje odgovore. Po razpravi 
so s sklepom potrdili predstavljeni 
program. 
Marija Lebar
STRUGA BOČNICE 
Očiščene zaplavne pregrade 
spet opravljajo svojo funkcijo
Odstranjevanje grušča iz zaplavnih pregrad na Bočnici 
(fotodokumentacija JP Komunala Gornji Grad) 
V juliju in avgustu so na strugi 
Bočnice potekala obsežna inter-
vencijska dela po junijskem neur-
ju. Dela je naročila in investirala Di-
rekcija RS za vode na podlagi popi-
sa posledic neurja. Popis je pripra-
vila Občina Gornji Grad.
POPLAVLJANJE HUDOURNE 
BOČNICE
22. junija se je nad Zgornjo Sa-
vinjsko dolino razbesnelo neur-
je z vetrom in hudimi nalivi. Moč-
no je bilo prizadeto območje ob-
čine Gornji Grad. Ogromne količi-
ne padavin na območju Menine 
so povzročile poplavljanje hudou-
rne Bočnice. Ta je z različnim ma-
terialom povsem zasula zaplavne 
pregrade, se razlivala in povzro-
čila precej škode tako na zaseb-
nih zemljiščih kot na občinski in-
frastrukturi.
OČISTILI ZAPLAVNE PREGRADE
V skladu s sklepom Uprave RS 
za zaščito in reševanje je občina 
pripravila popis nastale škode. Na 
podlagi tega je Direkcija RS za vo-
de pristopila k interventnemu či-
ščenju zaplavnih pregrad na Boč-
nici, ki so bile povsem zapolnjene z 
nanesenim gruščem. Dela je izva-
jalo podjetje Nivo Eko iz Žalca. 
V neurju so bili močneje priza-
deti tudi štirje odseki občinskih 
cest. Kdaj bodo ustrezne instituci-
je odobrile to sanacijo, na občini še 
ne morejo povedati. 
Marija Lebar
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI
Širitev gasilskega doma bila že zelo potrebna 
Gasilci Šmartnega ob Dreti so 
nedavno začeli adaptirati in širiti 
garažo svojega gasilskega doma, 
ki je bila že precej tesna. To je prva 
faza v tem sklopu urejanja doma, 
njen zaključek načrtujejo do kon-
ca oktobra.
POMEMBEN DELEŽ PRISPEVAJO 
PROSTOVOLJCI
Izvajalec gradbenih del je pod-
jetje Vodeja iz Letuša. Poleg ome-
njenega gradbenega podjetja bo-
do pri izvedbi sodelovali še neka-
teri drugi podjetniki. Predsednica 
društva Darja Acman je ob tem iz-
postavila: »Pri tem ne smemo po-
zabiti na naše člane in krajane, ki 
se zavedajo, kaj pomeni objekt za 
kraj, in s svojim nesebičnim pro-
stovoljnim delom radi priskočijo 
na pomoč.«
PROSTOR ZA GASILCE, OSTALE 
KRAJANE IN DRUŠTVA
Po novem bo tloris garaže okoli 
70 kvadratnih metrov. Da so objekt 
kar se da izkoristili, so nad gara-
žo zgradili še dve etaži. V prvi bo 
prostor namenjen učilnici, druže-
nju krajanov ali za potrebe društev, 
ki delujejo na območju Šmartnega 
ob Dreti. Skupaj bodo tako pridobili 
okoli 200 kvadratnih metrov novih 
prostorov, a to so večletni načrti.
Nekaj sredstev za izvedbo pro-
jekta so zagotovili v društvu, ve-
lik del je prispevala Občina Nazar-
je. »Ostalo bomo poskusili pridobi-
ti z nabirko med krajani in podje-
tniki po Zgornji Savinjski dolini,« je 
še povedala Acmanova.
TUDI V PRIHODNJEM LETU VELIK 
ZALOGAJ 
V društvu, ki je bilo ustanovlje-
no leta 1907 in šteje zavidljive 403 
člane različnih generacij, se vese-
lijo nove pridobitve. Prostori ga-
silskega doma, ki je bil med vojno 
požgan, so bili že večkrat prezida-
ni. Dosedanja garaža je bila nareje-
na sredi 80. let prejšnjega stoletja.
Poveljnik Marko Gluk je pojas-
nil: »Predviden zaključek prve fa-
ze bo do konca oktobra. Do takrat 
želimo povsem opremiti garažo, da 
lahko avtocisterno pripeljemo na-
zaj v dom. Naslednje leto bo sledi-
lo dokončanje zgornjih prostorov 
in oprema le-teh. Domu bomo na-
deli novo fasado in ga energetsko 
prenovili.«
Seveda idej za adaptacije in iz-
boljšave nikoli ne zmanjka. V pri-
hodnosti predvidevajo še izbolj-
šave v notranjosti gasilskega do-
ma, vendar bodo želje usklajevali z 
gmotnimi in organizacijskimi zmo-
žnostmi. 
Marija Lebar
Da so objekt kar se da izkoristili, so nad garažo zgradili še dve etaži. 
(Fotodokumentacija PGD Šmartno ob Dreti) 
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
12
Kultura, Ljudje in dogodki
39. ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE
Kolenc zlat, Lamprečnik srebrn
Učenca Andreja Raka Amadej Kolenc (levo) 
in Klemen Lamprečnik sta si priigrala visoka 
priznanja. (Fotodokumentacija AR)
Na Ljubečni je bilo v nedeljo finalno tekmova-
nje za zlato harmoniko. V Domu krajanov je na-
stopilo 43 igralcev na diatonično harmoniko, ki 
so se v finale uvrstili preko petih izbirnih in dveh 
polfinalnih tekmovanj. Eno izbirno tekmovanje 
je bilo v Nazarjah.
UČENCA ANDREJA RAKA ODLIČNA
Med finalisti sta v svojih starostnih kategori-
jah nastopila tudi Amadej Kolenc iz Šmartne-
ga ob Dreti in Klemen Lamprečnik iz Spodnjih 
Kraš, učenca Andreja Raka. Lamprečnik je os-
vojil srebrno plaketo, Kolenc pa zlato in prizna-
nje za prvo mesto.
Pravilnost izvedbe in nastop je ocenjevala ko-
misija v sestavi Zmago Štih, Tomaž Guček, Toni 
Sotošek in Dejan Raj.
ABSOLUTNA ZMAGOVALKA
Danaja Grebenc je postala absolutna zmago-
valka, plaketa Avgusta Stanka je pripadla Leonu 
Tašnerju, zmagovalec občinstva je postal Žiga 
Hriberšek, naj godec veteran pa Konrad Kosta-
njevec.
Marija Šukalo
POLETNA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU
V štirih dnevih našteli kar 8.000 obiskovalcev
Anton Petek, ki je uglasil največje vetrne zvončke v Evropi in so v 
Mozirskem gaju, izdeluje in prodaja tudi inštrumente iz naravnih 
materialov.
V času med 15. in 18. avgustom je 
Mozirski gaj žarel v barvah in kre-
acijah tradicionalne poletne raz-
stave. Za popestritev so tudi tokrat 
poskrbeli člani Društva ljubiteljev 
eksotičnih živali Bioexo, ki so svo-
je ljubljenčke razstavljali na večih 
mestih širom parka.
NAJVEČJA RAZSTAVA 
EKSOTIČNIH ŽIVALI NA PROSTEM
Članom Ekološko hortikulturne-
ga društva Mozirski gaj, ki ga vo-
di Darko Bele, je ponovno uspelo, 
da so v park privabili obiskovalce iz 
vse Slovenije. Večino živali so obi-
skovalci opazovali od blizu, se ne-
katerih dotaknili in se z njimi foto-
grafirali. Najbolj zanimivi so bili ve-
liki pitoni različnih barv, tudi pajki 
in ščurki ter podobne živalice so 
se lahko dotika željnim sprehajale 
V poslopju, v katerem so bili na ogled pajki, kuščarji, kače in 
podobne živalice, je bila ves čas gneča.
po rokah. Posebno mesto so zase-
dle želve, ki niso bile nikoli same. 
Vrvež je bil tudi ob krokodilčku in 
pri strupenjačah, ki pa so bile za 
varnim steklom svojih terarijev. 
NA OGLED POSTAVILI TUDI 
PAPIGE
Voljere so člani domačega 
društva ljubiteljev ptic Kalin napol-
nili s kanarčki, skobčevkami in po-
dobnimi pticami. Poleg so postavi-
li na ogled večje papige, ki so med 
ljudmi prav tako zelo priljubljene.
Med cvetočimi gredicami so se 
sprehajali miniončka in Miki Mi-
ška ter veselo pozdravljali najmlaj-
še obiskovalce. Ti so lahko od bliže 
spoznali tudi ponije in jih zajahali.
V štirih dneh poletne razstave 
je biser ob Savinji obiskalo skoraj 
8.000 obiskovalcev, kar kaže, da 
Gaj tudi po štirih desetletjih delo-
vanja ne izgublja na priljubljenosti. 
Seveda pa morajo upravljavci vsa-
ko leto skrbeti za novosti, ki dela-
jo park privlačen in vreden ponov-
nega obiska. Tokrat je bila to tudi 
predstavitev španske šole jahanja 
z lipicanci, o čemer smo poročali v 
prejšnji številki.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Mnogi obiskovalci so se pogumno fotografirali z ogromnim albino 
pitonom okoli vratu.
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 13
Organizacije, Ljudje in dogodki,  Čestitke
21. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE
Nazarčani nepremagljivi
Najboljše tri sekačice (z leve): Pavla Voler, Darja Bobovnik in Lučka 
Jelšnik s predsednikom Zveze lastnikov gozdov Marjanom Hrenom
V nedeljo je bilo na 57. medna-
rodnem kmetijsko živilskem sejmu 
Agra v Gornji državno sekaško tek-
movanje lastnikov gozdov. Dogo-
dek sta že 21. zaporedoma pripra-
vila Zavod za gozdove Slovenije in 
družba Pomurski sejem.
POMERILI SO SE NAJBOLJŠI NA 
OBMOČNIH TEKMOVANJIH
Udeležilo se ga je 51 tekmoval-
cev in štiri tekmovalke iz 14 ob-
močnih enot zavoda, ki so si pra-
vico nastopa na državnem nivo-
ju pridobili kot najboljši na ob-
močnih tekmovanjih. Sekači so se 
na prvenstvu pomerili v teoretič-
NA PRVIH TREH MESTIH SEKAČI 
OE NAZARJE
Med posamezniki je prvo mes-
to zasedel Janko Mazej, za njim sta 
se uvrstila Mihael Brlec in Marko 
Ješnik, vsi iz OE Nazarje. Jelšnik je 
bil del mešane ekipe s Pavlo Voler, 
ki je v ženski kategoriji zasedla dru-
go, in Lučko Jelšnik, ki je pristala na 
tretjem mestu. Nazarsko enoto so v 
Gornji Radgoni zastopali Dani Av-
breht, Janko Mazej in Stanko Golič-
nik, ki so ekipno osvojili prvo mesto. 
Drugo in tretje mesto so si »prižaga-
li« člani ekip Maribor in Tolmin.
Marija Šukalo, foto: Marko Jelšnik
nem znanju s področja varnosti 
in zdravja pri delu ter osnov prve 
pomoči, v kombiniranem in pre-
ciznem rezu, zaseku in podžago-
vanju, kleščenju vej in podiranju 
droga na balon. 
V LUČAH PRIPRAVILI JAJČNICO
Kot pred pol stoletja tudi danes živ prikaz običaja
Zabavo so popestrili tudi s polaganjem rok.
V Lučah so prikazali običaj jajč-
nice – pobiranja jajc. Na »zgornji 
vesi« so se zbrali fantje in možje 
(ljudski pevci), ki so z napevi obo-
gatili večer, gospodinje pa so pek-
le šnite. Teh so bili deležni tudi šte-
vilni obiskovalci.
JAJCA KONČALA V ŽELODCIH
Da se je veselje in rajanje priče-
lo, so morali fantje po vasi pobra-
ti jajca, ki so jih gospodinje dobro 
skrile. Tudi ob iskanju se je slišal 
glas harmonike in prepevanje po-
biralcev. Po pobiranju se je v vsa-
kem zaselku slišala pesem, starejši 
so mlajšim dali kakšen nasvet, čas 
so krajšali tudi z družabnimi igra-
mi, kot je merjenje moči s polaga-
njem rok. Gospodinje so pripravile 
različne jedi iz jajc.
JAJČNICA TUDI PRED 50 LETI
Običaj, ki so ga pokazali tudi na 
Za pobiranje jajc po vasi so poskrbeli najmlajši.
Lučke gospodinje so pekle šnite.
prvem Lučkemu dnevu pred pol 
stoletja, so si z zanimanjem ogle-
dali številni domačini in tudi tuj-
ci. Za slednje so pripravili obrazlo-
žitev v angleškem jeziku.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
14
MARIJAN DENŠA,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Nasveti, Ljudje in dogodki
Avgusta
Pred 40 leti
O ZGORNJESAVINJSKIH ČEBELARJIH
Povprečna starostna struktura našega če-
belarja je okoli 60 let, mladih, ki bi se ukvar-
jali s čebelami, pa skoraj ni. Vzroke je treba 
iskati predvsem v zanemarjanju te panoge. 
Čebelarske organizacije si prizadevajo us-
tanavljati čebelarske krožke po šolah, če-
belarjem pa nudijo delček znanja na raznih 
predavanjih. Pereč problem, ki neugodno 
vpliva na razvoj čebelarstva, je nečisto oko-
lje in nestrokovna ter nepravilna uporaba 
raznih strupov, ki se uporabljajo v kmetij-
stvu in pri vrtičkarjih. Poklicnih čebelarjev 
nimamo. V občini Mozirje je približno 210 
amaterskih čebelarjev, ki posedujejo okrog 
2.700 naseljenih panjev. Povprečno ima en 
čebelar 13 panjev.
Pred 30 leti
LUČANI SO SE POKAZALI V 
NAJLEPŠI LUČI
Letošnje prireditve z naslovom »Lučani 
se pokažemo« se je udeležilo kakšnih tri ti-
soč obiskovalcev. Prireditev, ki je bila nekoč 
znana pod imenom Lučki dnevi, sedaj pa so 
jo preimenovali v Lučani se pokažemo, je 
prav gotovo ena izmed najkakovostnejših 
na našem območju, hkrati pa pomeni tudi 
malo učno uro zlasti za mlajše rodove, ki so 
se seznanili z nekdanjim delom predic, cep-
ljenjem oziroma izdelavo šikelnov, s kate-
rim so včasih prekrivali strehe, drugimi do-
mačimi obrtmi in ne nazadnje tudi s kulina-
riko. Letošnja prireditev je bila že dvajseta 
zapovrstjo in je trajala tri dni.
Pred 20 leti
POL LETA SAMOSTOJNE OBČINE 
SOLČAVE
V Solčavi so po pol leta življenja v samos-
tojni občini naredili obračun in ugotovi-
li, da je občina kljub začetnim težavam le-
po zaživela. Ob neprofesionalnem županu 
so se odločili, da bosta tajnik in finančni re-
ferent delo opravljala profesionalno. Ugo-
tavljajo, da je dela za samo enega usluž-
benca preveč, resnica je pač takšna, da je, 
kljub majhnosti, potrebno storiti vse kot v 
velikih občinah, kjer imajo na voljo precej 
številčnejši kadrovski aparat. Župan Vojko 
Klemenšek se dobro zaveda, da so v prvi 
vrsti izvoljeni za ljudi, zato je prva naloga 
občinske uprave zadovoljiti občane. 
Pripravila Tatiana Golob
Strupena navadna 
barvilnica na pohodu
V zadnjih letih so se na gozdnih posekah, 
nastalih zaradi žledoloma, vetrolomov in žarišč 
podlubnikov, ter gozdnih robovih močno raz-
mahnile tujerodne invazivne rastlinske vrste. To 
so vrste, ki so k nam prišle z drugih celin in ima-
jo veliko sposobnost razmnoževanja ter širjenja. 
Najbolj moteče in znane vrste so kanadska zla-
ta rozga, orjaška zlata rozga, žlezava nedotika, 
drobnocvetna nedotika, enoletna suholetnica, 
severno ameriške nebine, kanadska hudoletni-
ca, japonski dresnik in mnoge druge. Med nje 
spadata tudi navadna in njej zelo podobna krh-
ljasta barvilnica.
OPIS RASTLINE
Navadna barvilnica prihaja iz severne Ameri-
ke, prišla je kot okrasna rastlina, ki je pobegni-
la iz vrtov. To je razrasla zelnata trajnica, pri dnu 
lahko deloma oleseni. Koreninski pletež je mo-
čan. Značilen in pomemben je krepak stik med 
koreninskim in nadzemnim delom. Pozimi rastli-
na odmre do korenin. Listi so suličasti, mesna-
ti, veliki 30 cm in več. Cveti od junija do sep-
tembra, cvetovi so v grozdastem socvetju, beli. 
Plodovi so v bleščeče črni, kot pri črnem bezgu.
VELIK GOZDNO-GOJITVENI PROBLEM
Njena številna semena raznašajo ptiči in jo 
temeljito zasejejo po gozdovih v okolici naselij. 
V neugodnih razmerah (pod odraslimi drevesi) 
pohlevno čaka na svoj trenutek, ko pa gozdna 
tla ogolijo (zaradi goloseka na žarišču podlubni-
kov ali vetroloma), »eksplodira« in v kratkem ča-
su preraste ogolelo površino. Še pred nekaj le-
ti je bila v naših gozdovih redka zanimivost, se-
daj je ponekod že velik problem, ki ovira in celo 
onemogoča pomlajevanje. Na mariborskem ob-
močju jo gozdarji označujejo kot glavni gozdno-
-gojitveni problem območja. V našem območju 
smo zaradi njenega širjenja v okviru projekta Li-
fe Artemis za lastnike gozdov izvedli dobro obi-
skano delavnico na to problematiko.
OBVLADOVANJE IN ZATIRANJE – PRED 
ZORENJEM PLODOV!
Takoj, ko se barvilnica pojavi v gozdu in je 
število osebkov še majhno, je uspešno izko-
pavanje z močnim orodjem, najbolje z goz-
darsko križno motiko. Pri izkopanih rastlinah 
je treba preprečiti stik korenin z zemljo! Naj-
bolje jih je požgati ali odložiti na panje ali su-
he veje, da se koreninski pletež povsem posu-
ši. Na bolj zaraščenih površinah pride v poštev 
temeljita žetev, ki jo je treba ponavljati večkrat 
letno in več let, vse dokler gozdno mladje inva-
zivk ne preraste. Vsa dela opravimo pred zore-
njem plodov. Ker je uporaba kemičnih (fitofar-
macevtskih sredstev), razen v izjemnih prime-
rih in z dovoljenjem Zavoda za gozdove Slove-
nije, v gozdu prepovedana, škropiv za zatiranje 
rastlin ne smemo uporabljati.
Barvilnica je strupena rastlina za ljudi, živino 
in domače živali, zato pri delu vedno uporablja-
mo kvalitetne zaščitne rokavice in oblačila. Za-
radi vabljivih jagod je posebno nevarna otro-
kom!
Marijan Denša
Na mariborskem območju navadno 
barvilnico gozdarji označujejo kot 
glavni gozdno-gojitveni problem 
območja. (Foto: MD)
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 15
Ljudje in dogodki
BLAGOSLOV TRAKTORJEV V ŠMIHELU NAD MOZIRJE
Človek je tisti, ki upravlja stroj, zato ga mora upravljati s pametjo
Blagoslov traktorjev je opravil župnik Sandi Koren. 
(Foto: Marija Šukalo)
V Šmihelu nad Mozirjem so v 
nedeljo, 18. avgusta, organizira-
li blagoslov traktorjev. Dogodek 
so umestili v tradicionalni 43. 
Ovčarski praznik. Sveto mašo v 
cerkvi svetega Mihaela je daro-
val župnik Sandi Koren. Po kon-
čanem obredu je opravil blagos-
lov traktorjev. 
NA KMETIJAH BREZ STROJEV NE 
GRE
Za zaščito in varnost pri delu s 
traktorji ter drugo kmetijsko meha-
nizacijo so prosili svetega Izidorja, 
zaščitnika traktoristov in poljedel-
cev. Ob tem je župnik Koren dejal, 
da je človek tisti, ki upravlja stroj, 
zato ga ta mora upravljati s pame-
tjo. Stroji so skoraj nepogrešljivi in 
brez njihove pomoči si življenja na 
kmetiji praktično ni mogoče več 
predstavljati. 
NA BLAGOSLOVU SKORAJ 50 
LASTNIKOV 
Pred cerkvijo se je zbralo skoraj 
petdeset lastnikov delovnih strojev 
tako iz bližnje kot iz daljne okolice. 
Dogodek si je ogledalo veliko šte-
vilo obiskovalcev.
Marija Šukalo
DRUŽINA KLEINSCHRODT V MOZIRJU
Francu Kleinschrodtu diplomo podelilo Državno združenje za 
vzrejo konj
Kot je zapisano na diplomi »S posebnim 
spoštovanjem imamo to prijetno dolžnost, da vam 
podelimo diplomo za vaše storitve pri vzreji in 
dvigu podkovske dejavnosti na višjo raven«, je bila 
diploma Francu Kleinschrodtu podeljena za uspešno 
delo pri selekciji konj.
Pred prihodom avtomobilov so naše kra-
je povezovale prašne makadamske ceste, 
po katerih so ljudje razdalje premagovali s 
konji. Ti so bili izrednega pomena za člove-
kovo udobje, z njimi so prevažali tovor, po-
membno vlogo so imeli tudi na bojiščih I. 
svetovne vojne. Zato so v Avstro-Ogrski, kot 
tudi drugje, namenjali veliko pozornost skrb-
ni selekciji konj, s katero so vzgajali vedno 
bolj plemenite živali. Kako pomembna je bi-
la ta panoga v času Avstro-Ogrske, pove tudi 
diploma za vidne dosežke pri selekciji konj, 
ki je pripadala Francu Kleinschrodtu, danes 
pa jo ima v hrambi Matija Blagojevič iz Mo-
zirja.
O POMENU VZREJE KONJ PRIČA DIPLOMA 
Kako pomembni so bili konji na bojiščih, 
povesta podatka, da je na zadnji soški fron-
ti na avstro-ogrski strani pri prevozu topov 
in opreme sodelovalo preko 70 tisoč konj, v 
I. svetovni vojni pa je v vojaških enotah so-
delovalo preko milijon in pol konj. Veliko vlo-
go pri koriščenju konj je imela tudi njihova 
skrbna selekcija za nadaljnjo vzrejo. Sama 
tradicija vzreje lipicancev v kobilarni Lipica 
je stara že preko 400 let. 
Matija Blagojevič iz Mozirja ima v hram-
bi diplomo za vidne dosežke pri selekci-
ji konj, ki je pripadala Francu Kleinschrod-
tu. V hrambo družine Blagojevičevih je di-
ploma prišla preko Francove sestre Marije Kle-
inschrodt, poročene v družino Goričar. Iz te rod-
binske veje izhaja tudi Meri Blagojevič, rojena 
Goričar.
preselila na Spodnjo Štajersko v Avstro-Ogr-
ski, in sicer v Vojnik pri Celju. Začetnik rod-
bine Sebastian Kleinschrodt se je uveljavil 
kot podkovski mojster in živinozdravnik. Ta 
poklic so v Vojniku vse do začetka 20. stole-
tja opravljali tudi njegovi potomci, tako sin 
Janez (1823–1893), ki je bil tudi župan v Voj-
niku, kot njegov vnuk Franc (1859–1911). Sle-
dnji je prejemnik omenjene diplome iz leta 
1890. Prejel jo je za uspešno delo pri selekci-
ji konj, kar je bila takrat pomembna gospo-
darska panoga. 
MOZIRSKO VEJO KLEINSCHRODTOV 
NADALJEVAL ZDRAVNIK ANTI GORIČAR 
Plemiška veja Kleinschrodtovih danes 
naprej živi v Avstriji. Mozirsko vejo Klein-
schrodtov je nadaljeval zdravnik Anti Gori-
čar, ki je pokopan na pokopališču v Mozirju, 
prav tako njegova hči, zdravnica Marijana Go-
ričar, poročena Juretič, in njeni potomci. Dru-
žina Goričar je v sorodu še z nekaterimi dru-
gimi plemiškimi rodbinami. Plemiške rodbine 
se tako še danes obnavljajo z vsako novo ge-
neracijo in tako prenašajo svoje ime v nas-
lednje rodove.
Čeprav danes na Slovenskem pravno for-
malno ne priznavamo več plemstva, so v ne-
formalnih oblikah plemiški nazivi še aktual-
ni. O tem pričajo številni genealoški pregle-
di plemiških družin, ki posodabljani izhajajo 
vsako leto (Genealogisches Handbuch des Al-
des). V njih so zajete tudi rodbine iz slovenske-
ga prostora. 
Tatiana Golob
FRANC KLEINSCHRODT DIPLOMO PREJEL ZA 
USPEŠNO DELO PRI SELEKCIJI KONJ
Kot pove Blagojevič, družina Kleinschrodt 
izvira iz Nemčije. V začetku 19. stoletja se je 
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
16
Ljudje in dogodki
NA VELIKI ŠMAREN PRAZNIČNO V MORAVI PRI MOZIRSKI KOČI
Množica ljudi sodelovala pri maši 
Slovesnost na prostem je spremljalo več sto ljudi.
Župnik Sandi Koren je izrazil dobrodošlico 
vsem ljudem dobre volje, ki se vsako leto ob 
tem času pridružijo slovesnosti. 
Tudi letos je bil na veliki šmaren množičen 
obisk svete maše pri kapelici Jezusa Dobrega 
pastirja v Moravi pri Mozirski koči na Golteh. Da-
roval jo je župnik Sandi Koren iz župnije Mozir-
je/Šmihel.
Pri kapeli se je zbralo veliko planincev, kole-
sarjev in tistih, ki so se na planino pripeljali z av-
tomobili ali z vzpenjačo. Koren je izrazil dobro-
došlico vsem ljudem dobre volje, ki se vsako le-
to ob tem času pridružijo slovesnosti. V nagovo-
ru je izpostavil življenje kot večni boj med zlim 
in dobrim. 
Od leta 1992 je v Sloveniji 15. avgust dela prost 
dan, kar mnogi izkoristijo za romanja in podalj-
šanje poletnega dopusta ter dopustniško rekre-
acijo.
Tekst in foto: Jože Miklavc
ROMANJE NA BREZJE K BAZILIKI MARIJE POMAGAJ
Človek skozi celotno izkušnjo nahrani srce
Z Rečice ob Savinji se je romanja na Brezje udeležilo skoraj sto pohodnikov. (Fotodokumentacija Romarskega urada Brezje)
Že več kot dve desetletji in pol se romar-
ji z Rečice ob Savinji podajo peš na Brezje. 
Tako se je dan pred velikim šmarnom na več 
kot 86 kilometrov dolgo pot podalo skoraj sto 
vernikov. 
NA BREZJAH REČIŠKI ŽUPNIK IN DIJAKON
Jutranjo sveto mašo je pred odhodom daroval 
župnik David Zagorc. Nato so se udeleženci ro-
manja podali do cerkve v Šetjanžu in preko Gor-
njega Grada, Nove Štifte na Črnivec ter do Župa-
njih njiv, kjer jih je čakalo kosilo rečiških gospo-
dinj. Čakal jih je tudi gasilki avto, da so lahko za-
menjali oblačila in odložili odvečno prtljago, ki 
so jo nato prepeljali do Andergasa. 
V tem kraju je vernike pričakal tamkajšnji žu-
pnik in jim ponudil prenočišče. Pot so nasled-
nji dan nadaljevali do Brezij, kjer so jih pričaka-
li ostali romarji, ki so do tja prišli z avtobusom. 
Popoldne so se udeležili romarskega bogosluž-
ja na Brezjah pri Mariji Pomagaj. Somaševal je 
rečiški župnik Zagorc in asistiral diakon Stan-
ko Čeplak.
SREČANJE S SAMIM SEBOJ
»Romanje je vedno prav posebno doživetje. 
To je srečanje s samim seboj, s potjo, ki je v bi-
stvu cilj. In ko ga na koncu res dosežeš, je ob-
čutek vedno nepozaben, kljub morebitnim žu-
ljem, bolečim sklepom in mišicam. A cilj roma-
nja ni naša končna postaja. Njegov namen je, 
da človek skozi celotno izkušnjo nahrani srce 
in pride domov drugačen,« je povedala Alen-
ka Brezovnik, ena od udeleženk, prepričana, 
da tako čutijo številni romarji, ki pridejo pred 
baziliko na Brezjah. 
K ROMANJU PRIPOMOGLI ŠTEVILNI 
DOBROTNIKI
Pred njo so se ob zaključku druženja s sliko 
Marije Pomagaj zahvalili tudi Jani in Petru Ko-
lencu z Rečice ob Savinji za brezhibno organi-
zacijo romanj že od vsega začetka dalje. »Se-
veda so tu še gasilci in gospodinje ter druži-
na Močnik, ki že vrsto let nudi prostor za kosi-
lo in počitek. Da je pot lažja, pa na različne nači-
ne prispevajo tudi številni dobrotniki,« je dejala 
Brezovnikova in dodala, da se je letos osem ro-
marjev peš podalo nazaj v rečiško faro. Tu so jih 
v soboto zvečer pričakali prijatelji.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 17
Ljudje in dogodki
PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA V NOVI ŠTIFTI
Romarji z različnih koncev Slovenije napolnili cerkev
Procesija z Marijinim kipom in lučkami je posebno doživetje za vse 
romarje. (Fotodokumentacije Župnije Nova Štifta)
Nazarski romarji so pot premagali v manj kot šestih urah. 
(Fotodokumentacija Irene Vačovnik)
Romanja vernikov v Novo Štifto 
na veliki šmaren imajo bogato zgo-
dovino. Romarji iz Zagorja se k Ma-
riji Zvezdi zatekajo že več kot 270 
let, romanja so znana tudi iz dru-
gih koncev Slovenije. Letos so se v 
Novo Štifto šestič podali tudi iz Na-
zarij. 
NAZARSKI ROMARJI
Skupina enajstih romarjev se 
je podala od kapele pri nazar-
skem vrtcu. Pot jih je vodila sko-
zi Gorico, mimo Veniš na Brdo, od 
tam do Delc in čez Kropo proti Gor-
njem Gradu, kjer so imeli daljši po-
stanek. V Novo Štifto so prišli ma-
lo pred večerno mašo, vrnitev v 
Nazarje pa so imeli organizirano z 
vozili. Na romanje se je podala tu-
di 84-letna Veronika Svetina, ki je 
pot premagala brez težav, priprav-
ljena je bila celo na peš vrnitev v 
GROHOT POD RADUHO 
Na srečanju Solčavanov in Črnjanov tudi županji
Del udeležencev srečanja. Mnogi, ki so se na pot podali iz doline, so se prijetni družbi pridružili kasneje. 
(Foto: Bernarda Prodnik)
V sredo, 14. avgusta, je pri pla-
ninski koči na Grohotu pod Radu-
ho potekalo tretje srečanje Solča-
vanov in Črnjanov. Pripravili so ga 
v organizaciji Občine Črna na Ko-
roškem, tamkajšnjega turističnega 
društva in Občine Solčava. Udeleži-
li sta se ga tudi županji obeh občin 
ter nagovorili prisotne.
DOGODEK OBENEM SREČANJE 
SORODNIKOV IN ZNANCEV
Za udeležence je bil organiziran 
prevoz do najvišje slovenske kmetije 
– Bukovnika, od koder ni več daleč do 
koče na Grohotu. Nekateri pohodniki 
pa so se na pot podali peš iz doline. 
Zanimanje za dogodek je bilo pre-
cejšnje, saj so se srečali tudi nekateri 
znanci in sorodniki, ki imajo korenine 
v eni ali drugi občini, živijo pa drugje. 
T o velja tudi za mag. Romano Lesjak, 
županjo Občine Črna na Koroškem, ki 
izhaja s Solčavskega.
DOBRO SODELOVANJE OBEH 
OBČIN
Tako solčavska kot črnjanska 
županja, Katarina Prelesnik in 
Lesjakova, sta v govorih izpostavi-
li dobro medsosedsko sodelovanje 
obeh občin na različnih področjih 
in izrazili upanje, da se bo to nada-
ljevalo.
Zbrani so se ob malici in domači 
glasbi v veselem razpoloženju tudi 
zavrteli. Nekateri so se povzpeli na 
vrh Raduhe, vsi pa si želijo, da se 
srečajo spet prihodnje leto.
Marija Lebar
Nazarje. Kot je povedala Irena Va-
čovnik, je Svetina vse navdušila s 
pozitivno energijo. Lani so romar-
jem to dajali otroci.
PROCESIJA Z MARIJINIM KIPOM 
IN LUČKAMI
Sveto mašo je na predvečer Ma-
rijinega vnebovzetja daroval lju-
bljanski pomožni škof msgr. dr. 
Franc Šuštar, na sam praznik pa 
upokojeni celjski škof msgr. dr. 
Stanislav Lipovšek v somaše-
vanju domačega župnika Alojza 
Ternarja, novomašnika Gregorja 
Bregarja in številnih duhovnikov. 
Veliko romarjev se maše udele-
ži na predvečer praznika, ko je pro-
cesija z Marijinim kipom in lučkami 
okrog cerkve. Zagorski romarji pre-
spijo v kraju in se udeležijo še jut-
ranje maše za romarje.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
18
Ljudje in dogodki, Oglasi
Kdo se še spomni, kako smo se Zgornjesavinjčani razveselili obnove re-
gionalne ceste po »savinjski strani« doline? Se kdo še spomni, kako vese-
li smo bili obnove ceste na relaciji Ljubno ob Savinji–Gornji Grad? Malo od 
njih jih je, ki že nimajo sivih las ali pa jih nimajo več dosti. No, danes je sta-
nje na mnogih naših lokalnih in regionalnih cestah takšno, da spet kliče 
po nujnih sanacijah. Sploh cesta čez Hom je polna flik, udrtin in jam, ki še 
posebej ogrožajo varnost voznikov enoslednih vozil. 
V tej številki na strani 10 objavljamo tudi sliko poraznega stanja ceste v 
Radmirju, za katero je v planu izgradnja krožišča. Kdaj? Te vode, ki bo tak-
rat tekla mimo v strugi Savinje, še ni v pripravi. O cesti, če to sploh še je, ki 
se vije skozi Spodnje in Zgornje Pobrežje, smo tudi že pisali. Bralec pa nam 
je na facebook stran Savinjskih novic poslal sliko ceste v Spodnjih Krašah. 
Ostalo naj vam kar rože povedo.
IS
Zanimivosti narave
Miheli Sem iz Mozirja je letos zrasel lep krompir. Med množico njih je na-
letela tudi na pričujočega možiclja s čudnimi izrastki. Nekaj časa je verje-
tno premišljevala h kaki jedi bi sodil, potem pa je končal kot pire.
IS
BODICA TEDNA BODICA TEDNA
(Foto: CMS)
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 19
 Šport, Oglasi
ŠPORTNO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Vztrajne dvojice so se pomerile v treh športnih disciplinah
Vsestranska, Tom & Jerry in Izi mani (foto: Štefan Šurk) Mama Micka Team, Ritke in Buše (foto: Štefan Šurk)
Športno društvo Nova Štifta je v 
nedeljo, 18. avgusta, na športnem 
igrišču v domačem kraju organizi-
ralo poletni mnogoboj dvojic v ko-
šarki, nogometu in odbojki na miv-
ki. Tekmovanje je trajalo šest ur, 
udeležilo se ga je 13 dvojic, od te-
ga tri v ženski konkurenci in deset 
v moški konkurenci. 
TEKMOVALI V TREH DISCIPLINAH
Vsaka dvojica je tekmovala v 
vseh treh disciplinah, vse so po-
kazale veliko vztrajnosti, volje in 
motivacije. Košarko so igrali na 
en koš, nogomet na polovico igri-
šča, odbojko pa na igrišču z miv-
ko. V ženski konkurenci so se dvo-
jice razvrstile takole: 1. Mama Mic-
ka Team, 2. Ritke, 3. Buše. V moški 
konkurenci sta zmagala Vsestran-
ska, sledila sta jim Tom & Jerry ter 
Izi mani.
Štefka Sem
BALINANJE NA LOGU
Prvo mesto osvojila ekipa Vrbice
Zmagovalna ekipa Vrbica je domov odnesla prehodni pokal. V balinanju se je v ekipi 
organizatorja preizkusil tudi župan občine Luče Ciril Rosc (drugi z leve). 
(Foto: Monika Robnik)
Športno društvo Log je v okviru 50. Lučke-
ga dne pripravilo druženje ljubiteljev balina-
nja. Na balinišču v Logu so se v petek, 9. avgu-
sta, pomerile ekipe organizatorja, Sivi panterji iz 
Varpolj in Vrbica iz Vrbnega.
ZMAGA ODŠLA V VRBNO
Tokrat je več skoncentriranosti in natančnosti 
pokazala ekipa Vrbice in osvojila prvo mesto ter 
pokal. Za njimi so se uvrstili Varpoljčani, tretji so 
bili tekmovalci Loga. V domači ekipi se je prvič 
preizkusil kot tekmovalec tudi župan Ciril Rosc, 
ki ga je balinanje navdušilo. 
Po besedah vodje tekmovanja Dušana Raka 
so ekipe pokazale veliko znanja. Na trenutke so 
bili tekmovalci pri metanju zelo izenačeni, a bolj 
kot rezultati je bilo pomembno druženje ob za-
ključku turnirja. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
20
Šport
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD 
Skromna udeležba 
na prvi tekmi
V nedeljo so na strelišču Zagradišče člani SD 
Gornji Grad organizirali tekmo z malokalibrsko 
puško leže, prvo tekmo po počitnicah. Strelci so 
streljali na 50 metrov po 5 nabojev za preizkus 
in 10 za oceno. Udeležba je bila skromna, kakor 
tudi rezultati. Največ so dosegli: 1. Tomaž Tro-
gar (78 krogov), 2. Peter Bezovšek (76, 3 x 10) in 
3. Boris Purnat (76, 0 x 10). Trenutni vrstni red v 
kombinaciji je: 1. Tomaž Trogar (296 točk), 2. Ivan 
Rihter (295) in 3. Boris Purnat (292).
Janez Kolar
MERJENJE MOČI V VLEKI VRVI V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM
Ni uma uspeli premagati vse ekipe
Zmagovalno ekipo Ni uma so sestavljali tekmovalci iz Luč in Solčave. (Foto: Eva Breznik)
43. Ovčarski praznik so v nedeljo, 18. avgusta, 
zaključili z merjenjem moči v vlečenju vrvi. Po-
merile so se štiri moške in dve ženski ekipi. 
Gledalci so lahko videli borbene igre. Tek-
movalci ekipe Ni uma so uspeli premagati vse 
udeležence in si s tremi zmagami priboriti prvo 
mesto. Šentjurski korenjaki so s porazom proti 
Ni uma in dvema zmagama pristali na drugem. 
Tretje mesto so si z zmago nad ekipo Društvo 
za zaščito Lubadarja privlekli organizatorji – eki-
pa Šmihel. 
V vleki vrvi so se pomerile tudi Šmihelčanke in 
Leponjivčanke. V prvem potegu, kjer je kar nekaj 
časa vrv mirovala na sredini in so si dekleta pri-
služila nekaj podplutb, so bile močnejše slednje. 
Gostiteljice so se hitro zbrale in z drugim pote-
gom izenačile, s tretjim pa si prislužile zmago.
Marija Šukalo
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC 
Zmagi Bombeka in Samca, Vodušek drugi
Jan Bombek in Lovro Vodušek z ljubenskega kluba sta bila premočna za vso ostalo 
konkurenco. Četrti je bil Luka Robnik. 
Matevž Samec je prepričljivo ugnal vso člansko konkurenco z dvema skokoma 
v dolžini 95 metrov. 
V odsotnosti najboljših smučarskih skakal-
cev, ki tekmujejo na tekmah višjega ranga, so 
na Ljubnem ob Savinji organizirali tekme za po-
kal Cockta. Zmagi v dveh kategorijah sta ostali 
doma, tudi preostali skakalci so se odrezali ze-
lo dobro.
TRI STOPNIČKE ZA DOMAČE SKAKALCE
Med mladinci do 20 let sta za zmago in drugo 
mesto poskrbela Jan Bombek in Lovro Vodušek. 
Luka Robnik je tekmo končal na četrtem mes-
tu. V članski kategoriji je zmaga prav tako osta-
la v domačem klubu, priboril pa si jo je Matevž 
Samec z dolžino 95 metrov v prvi in drugi seri-
ji ter gladko zmagal pred drugouvrščenim Lo-
vrom Kosom (SSK Ilirija) in Ernestom Prišličem 
(SK Zagorje). 
V kategorijo mladinci do 18 let je Gorazd Zavr-
šnik zasedel 8. mesto, Karlo Vodušek je bil deve-
ti, Lenart Presečnik je pristal na 16. mestu. Med 
mladinkami do 18 let je zmagala Jerneja Repinc 
Zupančič, med članicami pa Katja Markuta.
Štefka Sem, 
fotodokumentacija SSK Ljubno BTC
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 21
Šport
SVETOVNO PRVENSTVO V STRELJANJU GLINASTIH GOLOBOV
Miha Finkšt v prvi tretjini svetovne elite
Miha Finkšt (desno) se je odrezal na SP v streljanju glinastih 
golobov in si nabral vrsto izkušenj. (Foto: osebni arhiv)
Med 22. in 25. avgustom je bilo v 
madžarskem Galgamacsu svetov-
no prvenstvo v streljanju glinastih 
golobov. Nanj se je kot član sloven-
ske reprezentance po treh izbirnih 
tekmovanjih uvrstil tudi Mozirjan 
Miha Finkšt, ki je na prvenstvu 
dobro nastopil in si nabral vrsto iz-
kušenj.
ZA MNOGE NEVSAKDANJE 
TEKMOVALIŠČE
Tekmovalci so v štirih tekmo-
valnih dnevih vsak dan streljali na 
50 golobov, skupno torej 200 tarč. 
Razmere za tekmovanje niso bi-
le nič kaj podobne Slovencem po-
znanim, saj so slednji vajeni stre-
ljanj na ravnem terenu, kjer je laž-
je oceniti pot tarče v zraku. Na Ma-
vrhu morda v štirih ali petih letih. 
Zmagovalec in svetovni prvak 
je postal tekmovalec iz Francije, ki 
je zadel kar 196 golobov. Najbolj-
ši se s tem ukvarjajo profesional-
no in trenirajo vsak dan. Finkštu jih 
je uspelo z neba sklatiti 170, kar je 
dober rezultat za neprofesionalne-
ga tekmovalca, ki mu je streljanje 
le hobi.
ČAKA GA DRŽAVNO PRVENSTVO
Ta konec tedna bo na strelišču v 
Pragerskem državno prvenstvo v 
lovski kombinaciji. Finkšt je aktu-
alni državni prvak v tej disciplini in 
tudi v streljanju na golobe. Pritisk 
nanj bo zato še toliko večji, če bo 
hotel ohraniti krono najboljšega.
Benjamin Kanjir
džarskem je bilo tekmovališče 
povsem drugačno in bistveno tež-
je. Marsikateri strel, ne le sloven-
skih, tudi tekmovalcev od drugod, 
je zato zašel mimo tarče v prazno. 
Je pa takšno tekmovanje odlično 
za nabiranje izkušenj. Finkšt pra-
vi, da bi lahko ob rednih udeležbah 
na tekmah, podobnih tej, sloven-
ski tekmovalci parirali svetovnemu 
SMUČARSKI SKAKALEC JERNEJ PRESEČNIK
Največja spodbuda in motivacija so si skakalci med sabo
17-letni Jernej Presečnik je 
najstarejši od treh bratov iz Radmir-
ja, vsi trije, tudi Lenart in Gašper, 
so smučarski skakalci. Smučarsko 
skakalnemu klubu Ljubno ob Savi-
nji BTC se je pridružil v tretjem ra-
zredu. Sedaj je mladinski reprezen-
tant, ki uspešno zastopa klub na 
večjih tekmovanjih in dosega lepe 
uspehe. Z ljubensko ekipo je bil v 
različnih kategorijah državni prvak, 
na OPA igrah je posamično osvo-
jil bron, ekipno srebrno medaljo, na 
letošnjem mladinskem svetovnem 
prvenstvu pa je z ekipo osvojil bron.
SKOKI NAJ BODO
Jernejev oče Blaž je navdušen 
smučar. Za ta šport je želel navdu-
šiti tudi svoje sinove, a kaj, ko smu-
čanje spada med dražje športe. Ta-
ko je starejša fanta peljal na lju-
bensko skakalnico, kjer se je prvi 
po strmini pognal Lenart, ki je od 
brata Jerneja mlajši eno leto. Po 
začetnem strahu se je nad skoki 
kmalu navdušil še Jernej in tako se 
je začelo. Njegov prvi trener je bil 
Marjan Prelovšek – Majč, nasledil 
ga je Miha Sušnik. 
POMEMBNA KLUBSKA TRENERJA
Jernej je že v najmlajših kate-
gorijah skakalcev kazal, da ga ob 
dobrem in zagnanem delu čaka 
pestra športna pot. Klubska tre-
nerja sta ga znala dobro voditi in 
spodbujati, da je v skokih dobro 
napredoval. Po osnovni šoli se je 
vpisal na kranjsko ekonomsko gi-
mnazijo, kjer gre letos v tretji le-
tnik. V Kranju so ga pričakali no-
vi trenerji, ki so z njim delali nap-
rej, prvi je bil Gorazd Pogorelčnik, 
sedaj trenira pod taktirko Matjaža 
Triplata. Medtem ko so klubski tre-
nerji skrbeli, da so bili tekmoval-
ci dobro telesno pripravljeni, daje-
jo trenerji sedaj več poudarka na 
tehniko skoka.
GENERACIJA, KI SE MED SABO 
SPODBUJA
V ljubenski ekipi je generaci-
ja, ki ji pripada tudi Jernej, ze-
lo močna, kar je tudi največ-
je gonilo in motivacija za vse iz-
med njih. Vsak se želi dokaza-
ti, da je najboljši. Med tekmoval-
ci sta Žak Mogel in Jan Bombek, 
skupaj z Jernejem so bili del eki-
pe, ki je osvojila bron na mladin-
skem svetovnem prvenstvu. V to 
generacijo spada tudi Lovro Vo-
dušek, z mlajšim bratom Karlom 
Voduškom bo jeseni sostanova-
lec v dijaškem domu. Trenutno si 
na tekmovanjih sobo največkrat 
deli s Tjašem Grilcem ali Cene-
tom Prevcem. Kljub temu da je 
Timi Zajc komaj malo starejši, 
pa je vzornik vsem skakalcem v 
klubu, saj je dokazal, da spada v 
sam svetovni vrh. 
PO PESTREM POLETJU ČAKANJE 
NA SNEG
Jernej trenutno nastopa v FIS 
in celinskem pokalu. Pred krat-
kim je zmagal na FIS tekmi. Zma-
ga je bila še toliko slajša, saj jo je 
dosegel doma. Na ljubenski lepoti-
ci rad skače, je malo posebna ska-
kalnica, ampak za klub odlična pri-
dobitev tako poleti kot pozimi. Nič 
čudnega, da jo imajo trenerji radi 
za razne priprave. 
Kljub počitnicam je poletje pre-
živel v Kranju. Od tam odhaja na 
različne tekme. Že prihodnji teden 
se bodo začele tudi šolske obve-
znosti. Na katerih tekmah bo sode-
loval, bodo odločali trenerji, se pa 
že veseli zimske sezone. Po novem 
letu bo dopolnil 18 let in s tem ene-
ga od pogojev za polete v Planici. 
Ali bo nanje pripravljen, bodo odlo-
čili trenerji, mogoče pa je vse, me-
ni Jernej.
Štefka Sem
Jernej (levo) z bratom Lenartom (foto: David Krisper)
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
22
Kronika, Oglasi
MATJAŽ SEM, spec.
pomočnik komandirja PP Mozirje
policijski inšpektor I
Za večjo prometno varnost otrok ob začetku 
šolskega leta 
Poletje se izteka in z njim tudi 
šolske počitnice. Naše ceste bo-
do septembra zopet polne otrok, 
ki se vračajo v šolo, nekateri pa na 
šolsko pot stopajo prvič. Da bi bi-
la njihova pot v šolo varna, bo od 
26. avgusta do 8. septembra po-
tekala preventivna akcija Zače-
tek šolskega leta, namenjena var-
ni vključitvi otrok v promet, ki jo 
vodi in koordinira agencija za var-
nost prometa. 
POOSTREN NADZOR POLICISTOV
Policisti bodo v prvih šolskih 
dneh šole izvajali poostren nad-
zor hitrosti ter preverjali tehnično 
brezhibnost avtobusov in drugih 
vozil, s katerimi se otroci prevažajo 
v šolo. Pozorni bodo tudi na opre-
mljenost otrok z rumenimi rutica-
mi in odsevnimi telesi.
PRVOŠOLCI NE POZNAJO VSEH 
NEVARNOSTI
Skrb za tiste, ki prvič stopajo na 
šolske poti in ne poznajo nevar-
nosti, s katerimi se lahko srečajo 
na šolski poti in v vsakdanjem pro-
metu, je izredno pomembna. Ob 
tem seveda ne smemo pozabiti na 
učence, ki se po dolgih počitnicah 
vračajo v šole in so še razigrani.
VOZNIKI NAJ BODO ŠE POSEBEJ 
POZORNI
Otroci so kot prometni udeležen-
ci nepredvidljivi, prometne pred-
pise si razlagajo po svoje (pred-
vsem prometne znake, ki obvešča-
jo o varni hoji), prav tako ne zmore-
jo pravilno oceniti hitrosti in odda-
ljenosti bližajočega se vozila. Zato 
moramo za njihovo varnost skrbe-
ti predvsem drugi udeleženci v ce-
stnem prometu. Otroci in mladole-
tniki spadajo v t. i. skupino šibkej-
ših prometnih udeležencev, saj se 
zelo redko pojavljajo kot povzroči-
telji prometnih nesreč. Zato mora-
jo vozniki nanje še posebej paziti.
ZA VEČJO VARNOST OTROK VAM 
POLICISTI SVETUJEMO:
Starši! Te in prihodnje dni čim 
več časa namenite prometno var-
nostni vzgoji otrok. Preverite, kaj 
vaši otroci znajo in zmorejo, ne 
samo na šolski poti, ampak tudi 
na sprehodu, na kolesu ali v avto-
mobilu. Pri tem ne pozabite: naj-
boljša vzgoja je vedno vaš lasten 
zgled! 
Pri prevozu otroke dosledno za-
varujte z varnostnimi pasovi ozi-
roma jih prevažajte zavarovane 
v ustreznih sedežih. Tudi sami se 
vedno pripnite!
Vozniki! Kot udeleženci v pro-
metu bodite na otroke in njihovo 
nepredvidljivost še posebej po-
zorni! Temu prilagodite tudi način 
svoje vožnje. Še posebej bodite po-
zorni v bližini vrtcev in šol ter kra-
jev, kjer se morda otroci igrajo (npr. 
na ulicah, na parkiriščih ...).
Zagotavljanje varnosti otrok je v 
prvih septembrskih dneh ena naj-
pomembnejših nalog policije. V 
skladu z usmeritvami na področju 
zagotavljanja varnosti cestnega 
prometa policisti ob začetku vsa-
kega šolskega leta izvajamo usta-
ljene aktivnosti. 
S stalno navzočnostjo ob šo-
lah in šolskih poteh prispevamo k 
umirjanju prometa.
AKTIVNOSTI POLICIJE SO 
RAZDELJENE V TRI SKLOPE:
• aktivnosti policije pred začet-
kom šolskega leta 
Pred začetkom šolskega leta 
policisti pregledamo cestnopro-
metno signalizacijo v okolici šol in 
o ugotovitvah obveščamo vzdrže-
valce cest. Vodstva šol opozarja-
mo na dolžnost varovanja otrok na 
šolski poti, skupaj z vodstvom po-
samezne šole pa pripravimo načr-
te varnih poti v šolo in predlagamo 
morebitne spremembe prometne 
ureditve.
• aktivnosti policije v prvih šol-
skih dneh
V okolici šol policisti izvajamo 
poostren nadzor prometa, še pose-
bej med prihodom učencev v šo-
lo in odhodom domov. Preverjamo 
varno hojo otrok in prečkanje ces-
te, opremljenost prvošolčkov z ru-
menimi ruticami in odsevnimi te-
lesi za večjo varnost ob zmanjša-
ni vidljivosti, brezhibnost koles, ko-
les s pomožnim motorjem in koles 
z motorjem ... 
• aktivnosti policije med šolskim 
letom 
Tudi sicer policisti med šolskim 
letom preverjamo brezhibnost av-
tobusov za prevoz otrok na izle-
te ter kontroliramo njihove voz-
nike. Precej pozornosti posveča-
mo tudi nadziranju organiziranih 
šolskih prevozov otrok in prevo-
zov otrok, ki jih opravljajo njiho-
vi starši. 
Obvestilo avtorjem pisem bralcev
V uredništvu Savinjskih novic si pridržujemo pravico do objave ali ne-
objave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skla-
du z našo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so zakon-
sko opredeljeni odgovori in popravki objavljenih informacij oziroma prikazi 
nasprotnih dejstev. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in 
naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter tele-
fonsko številko, preko katerih je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti 
za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 50 tipkanih vrstic (pisava ari-
al, velikost 12, robovi 2,5 cm). Prispevke, ki bodo presegali navedene norma-
tive, bomo zavrnili ali skrajšali skladno z omenjeno uredniško politiko.
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 23
Pisma bralcev, Kronika, Zahvale
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 NEZNANEC	ODNESEL	TELEFONA
Primož pri Ljubnem: 21. avgusta v popoldanskem času so 
bili policisti PP Mozirje obveščeni o tatvini dveh mobilnih tele-
fonov iz odklenjenega osebnega avtomobila. Neznani storilec 
je dan prej okoli 17 . ure prišel na parkirišče kampa v Primožu pri 
Ljubnem, kjer je iz notranjosti vozila ukradel mobilna telefona. 
•	 ZASEG	VOZILA
Mozirje: 22. avgusta so mozirski policisti zasegli osebni av-
tomobil voznici, ki je vozila brez veljavnega vozniškega dovo-
ljenja.
•	 NABIRALKE	BOROVNIC	SO	SE	IZGUBILE
Smrekovec: 22. avgusta ob 16.30 so se na območju Smre-
kovškega pogorja v občini Ljubno pri nabiranju borovnic izgubi-
le občanke. Reševalec GRS Celje je nudil pomoč pri iskanju po-
ti in vozila. Ob 17 .10 so prišle do vozila.
•	 POTRESNI	SUNEK
Mozirje: 24. avgusta 2019 ob 3.22 so seizmografi državne 
mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 1,0 v 
bližini Mozirja, 40 km severovzhodno od Ljubljane, na globini 
20 km. Po prvih podatkih so potres čutili posamezni prebivalci 
Vranskega in Jeronima. Intenziteta (učinki) potresa ni presegla 
IV. stopnje po evropski potresni lestvici. (EMS-98).
Dragi prijatelj Jakob! V 33.št.SN 
sem prebral tvoj zapis z naslovom 
Korak k spravi. Kot dolgoletnemu 
znancu in, če mi to dovoliš, prijate-
lju, želim oporekati predlogu dveh 
predlogov k spravi. Ta dva predlo-
ga, po mojem mnenju zahteva-
ta soočenje z nekaterimi dejstvi, 
ki jih kot avtor očitno napačno in-
terpretiraš. Pred tem bi želel seve-
da spomniti, da besede sprava niti 
ne razumem popolnoma. To bese-
do si je izmislila desnica v nekdanji 
Ljubljanski pokrajini, da bi opravi-
čila kolaboracijo, ki jo je vtem de-
lu izdatno podpirala RKC. Na Šta-
jerskem in v Zgornje savinjski do-
lini teh problemov in delitev ni bilo. 
Duhovščina je delila usodo z naro-
dom. Veliko duhovnikov je bilo od-
peljanih v koncentracijska tabori-
šča (npr. nazarski župnik, p. Keru-
bin Tušek). Tudi kolaboracije ni bilo 
prav veliko, kolaboranti hitro dobi-
li svoje kazni. Dejstvo, da si dogod-
ke pred 75 leti označil za nesmi-
selne, je možno sprejeti samo ob 
ugotovitvi, da je seveda vsaka voj-
na nesmiselna. Naprtiti pa to «par-
tizanskim veljakom«, pa je zani-
kanje pravil vojevanja. V zborniku 
Gornji Grad med 2. svetovno vojno 
avtorja Zorana Tratnika in v založbi 
muzeja NZ v Celju izdanega l. 2000 
je na str. 169 zapisana kronologija 
dogodkov in sicer: 31.07.1944 zve-
čer napad Zidanškove bč. na Gor-
nji Grad, ponoči se je župnik umak-
nil k Prislanu, zgorelo je župnijsko 
gosp. poslopje, žandarmerija in po-
šta. Ob 2 zjutraj se je predala po-
sadka v Rakovi hiši. 01.08.1944 ob 
10.uri pa še posadka v gornjegraj-
ski graščini, graščino partizani mi-
nirajo in zažgejo. 2.08.1944 Napad 
Nemcev iz Kamnika pri Gozdu od-
bit, pri Soteski zavrnjene okrepit-
ve iz Šoštanja 7.8. 1044 tri močne 
kolone Nemcev iz Mozirja po 300 
mož prodirajo po Zadrečki doli-
ni, pridejo v G. Grad, hočejo izgna-
ti ljudi in zažgati G. Grad, župnika 
so skrili pri Mavriču. 8.8.1944 v Gor-
njem Gradu 500 policistov, v Boč-
ni in v Šmartnem vzpostavijo po-
stojanki. Skratka z vojaškega vidi-
ka povsem pravilna odločitev par-
tizanskih komandantov, da prepre-
čijo ponovno vrnitev nemške po-
sadke v graščini. Kot je razvidno iz 
gornje kronologije, je v Rakovi hi-
ši delovala nemška posadka, za-
to tudi požig zdr. doma ni bil brez 
razloga. Kot avtor si tako enostran-
ske interpretacije, samo na osnovi 
pričevanj brez upoštevanja še dru-
gih razlogov ne bi smel privoščiti. V 
bitki za M. Cassino v Italiji so zavez-
niki bombardirali to opatijo in pri 
tem ubili 230 civilistov, ki so se za-
tekli v utrjen cerkveni objekt. Kas-
neje se je izkazalo, da notri sploh 
ni bilo Nemcev. Pa tega danes nih-
če ne pogreva in ne kliče k spravi. 
V splošnem zanikanju potrebnosti 
osvobodilnega boja pri v Sloveniji, 
potvarjanju zgodovinskih dejstev, 
umiku oziroma skrčenju obravna-
ve obdobja partizanskih bojev iz 
učbenikov in vsemu kar teži k ize-
načevanju domače kolaboracije 
in partizanskega odpora, ne razu-
mem zakaj bi se bilo čuditi reakci-
ji borčevske organizacije iz Rečice. 
Kasneje je bil sprejet kompromis in 
prav je tako. In sedaj še o zaključ-
nem dejanju, drugem predlogu za 
tk imenovano spravo. Absolutno se 
strinjam, da morajo imeti mobilizi-
ranci v nemško vojsko enakoprav-
no obravnavo in si zaslužijo ustre-
zno obeležbo in spomin. Ampak za 
božjo, dragi Jakob, zakaj na parti-
zanske spomenike? Ali mogoče 
želiš travme iz Ljubljanske pok-
rajine, ki jih povzroča delitev pre-
nesti v našo dolino? Delitev, ki jo je 
povzročila kolaboracija z najprej ita-
lijanskim okupatorjem in nato še z 
nemškim, prisega Hitlerju in zgre-
šena asistenca Ljubljanske škofi-
je pri teh zgrešenih odločitvah naj 
kar tam ostane. V prej omenjenem 
zborniku je prepis župnijske kroni-
ke z naslovom LMPO. v katerem je 
opisana kalvarija gornjegrajske-
ga župnika Šlandra, ki ga je Gesta-
po zaprl v Stari pisker. Pa tudi izpo-
vedi ostalih Gornjegrajcev v tej knji-
gi so pretresljive in ti predlagam, da 
si jih prebereš. Upam, da po objavi 
tega zapisa med nama ne bo pot-
rebna »sprava«, saj sva kljub raz-
liki v svetovnonazorskem pogledu 
vedno ostala v prijateljskih odnosih. 
V dobro naše lepe doline bova vse 
probleme rešila po naše: za šankom 
ob dobrem Laškem ali Union pivu! 
Lep pozdrav 
Mitja Zupan
Ptujska ulica 24 
1000 Ljubljana 
Ko zaželimo Tvoje si bližine,
gremo tja na tisti kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, 
da od tam 
vrnitve ni …
V SPOMIN
3. 9. 2019 bo minilo deset let, 
ko je utrujen od težke bolezni zaspal
Andrej RAJTER
6. 11. 1970 - 3. 9. 2009
Le malo sreče si užil, 
za svojo smrt premlad si bil.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj!
Vsi njegovi
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
24
Za razvedrilo
ŠPRICALI S ŠAMPANJCEM
Na slovesnosti ob prevzemu avtocisterne so člani PGD Bočna op-
ravili strumen raport pred tistimi, ki so jim pomagali zbrati denar ali 
pa so ga donirali za to vozilo. Da bi bil »gasilski krst« vreden tradicije 
in visokega vlaganja, so spremenili namero, da prisotne pošpricajo 
z vodnimi curki iz topa cisterne. Predsednik (z leve) Grega Kropov-
šek, nekdanji poveljnik Slavko Šinkovec in aktualni poveljnik Luka 
Pavlin so prinesli flaške šampanjca in temeljito pošpricali cisterno 
ter še malo šoferja in strojnika Marjana Presečnika. 
(Foto: JM)
(Foto: JM)
(Foto: MŠ)
ČE PA TA BLAGOSLOV NE BO ZALEGEL …
Blagoslov avtocisterne v Bočni pač ne bi bil noben žegen, če si ne 
bi domači župnik Ivan Šelih (desno) vzel dovolj časa in opravil svo-
je poslanstvo z dovolj dolgimi nagovori, opozorilom županu Antonu 
Špehu (v sredini), da bi lahko bilo marsikaj drugače, kot je, »a, ne 
župan?!«, vmes dejal, da ne bo dolg in bo kmalu končal, potem pa 
je še dvakrat nadaljeval. Zaleglo ni niti, ko je predsednik Grega Kro-
povšek pogledal dva do trikrat na uro. Nato je le vzel blagoslovljeno 
vodo in od daleč špricnil proti avtu in gasilcem. Ko so prvi trije do-
mači gasilci nato omočili vozilo s šampanjcem, je župnik spet prev-
zel vlogo gostitelja in nazdravil vsem gostom prvega reda. 
SEJ NI VAŽN, SAM DA JE NEKE
Luka Prelesnik, (levo) na stand up večeru pri Igli: »Malo ti bom 
zaigral, da boš se lažje spomnil časov, ko sva bila duo Jazb'c in Kojn.« 
Dejan Ikovic – Bushi: »Nimam kitare, a ti lahko zapojem angle-
ške komade po domače. Tako kot me ne razumejo, ko zapojem viso-
ke tone v angleščini, me ne bodo razumeli niti v solčavščini.«
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
STVARNA LITERATURA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Umberto Galimberti: 
Besedo imajo mladi 
Kot že nakaže naslov, knjiga go-
vori o mladih in njihovem soočanju 
s svetom okoli njih. Galimberti se je 
pri snovanju knjige oprl na sedem-
deset značilnih pisem mladih, ki jih 
je v zadnjih letih prejel za svojo ru-
briko v ženski prilogi tednika La Re-
pubblica. Dileme mladih in svoje 
odgovore nanje je razvrstil po pro-
blemskih sklopih v devet poglavij.
Bralcu tako ponuja razmišlja-
nja o generaciji, ki s (pre)veliko 
nestrpnostjo uresničuje svoje sa-
nje. Pisatelj se posveča ljubezni 
med mladimi, njihovem napornem 
iskanju lastne poti, obravnava pro-
blematiko mladih na trgu dela v glo-
baliziranem svetu, zadnje poglavje 
pa posveča odnosu mladih do pos-
lednjih vprašanj: o iskanju boga, 
duši, smrti in strahu pred njo.
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
26
Petek,
30. avgust
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Živ žav počitnice
ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad
Izmenjava medonosnih rastlin, trajnic, grmovnic 
in zelišč
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Kako ostati umirjen v travmatičnih 
dogodkih
ob 20.00. Grad ob sotočju, Nazarje
Kino na prostem
Sobota,
31. avgust
ob 10.00. Log v Krnici
Tradicionalno tekmovanje med zaselki občine Luče
ob 14.00. Igrišče v Žagci, Spodnje Pobrežje
Turnir v malem nogometu med prostovoljnimi 
gasilskimi društvi iz Gasilske zveze Zgornje 
Savinjske doline
ob 17 .00. Igrišče Foršt Ljubno ob Savinji
Nogometna tekma - NK Ljubno : NK Žalec
ob 18.30. Pred gasilskim domom v Okonini
Slavnostna prireditev ob 80. obletnici delovanja 
Prostovoljnega gasilskega društva Okonina
ob 19.00. Galerija Štekl Gornji Grad
Odprtje razstave kostumov Križajo se nitike
ob 20.00. Okonina
Vrtna veselica z ansamblom Okrogli muzikanti
ob 20.00. Gasilski dom Spodnje Pobrežje
Veselična prireditev z ansamblom Nemir
ob 20.00. Skala grad Vrbovec Nazarje
Stand up: Tin vodopivec & prijatelji
Nedelja,
1. september
9.00. Radmirje
Turnir dvojic v odbojki na mivki
Torek,
3. september
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
4. september
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi-
la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče domače vzreje, 
različnih tež, Andrejeva kmetija; 
gsm 031/509-061.
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo. Fišar; 
gsm 041/619-372.
Prodam kozi, kozla in kozlič-
ka srnaste pasme po izbiri; gsm 
031/267-287 .
Prodam bikca, starega 14 dni, križa-
nec simentalec; tel. št. 58-35-239.
Bikca sivca, 3 mesece starega, pro-
dam; tel. št. 58-45-197 .
Prodam bikca čb, starega 10 dni; 
gsm 041/589-165.
Prodam telico simentalko, brejo 9 
mesecev, pašno; gsm 031/ 228- 217 .
ŽIVALI  - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol, 
plačilo takoj; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
DRUGO – PRODAM
Prodam silokombajn za koruzo, 
sip 80 s, cena po dogovoru; gsm 
041/986-125.
Prodam silažno koruzo, cca 80 
arov, v Dobletini; gsm 041/783-489.
Prodam 1,2 ha koruze za silažo; 
gsm 031/886-035.
Prodam peč za centralno ogreva-
nje na sekance in polena 25 kW 
z zalogovnikom za sekance; gsm 
041/441-702.
Ugodno prodam novo obešalno 
steno s policami, dimenzije š 60 x 
v 190 x g 28, smreka; gsm 031/642-
353.
DRUGO – KUPIM
Kupim hlodovino oreha; gsm 
040/430-080.
DRUGO – PODARIM
Podarim serijo malih avtomobilčk-
ov in iščem gramofonske plošče; 
tel. št. 58-45-458.
Otroški bazen, premera 3 m, s fil-
trom in črpalko podarim; gsm 
031/344-791.
DRUGO – IŠČEM
V okolici Mozirja iščem material 
primeren za nasutje, zemljo ipd; 
gsm 031//229-154.
NEPREMIČNINE
Oddam garsonjeri 27 m2 in 42 m2 
ter sobo z souporabo kopalnice in 
wc, Loke pri Mozirju; gsm 041/280-
005.
Ugodno prodam starejšo hišo z go-
spodarskim poslopjem in vrtom v 
Bočni; gsm 041/811-191.
Naročniki Savinjskih novic imajo 
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019 27
Ej, Oglasi
Alya, zvezda iz sosedstva, 
kakor jo imenujejo hrvaški 
mediji, je nastopila na pre-
stižnem glasbenem festiva-
lu, na večerih dalmatinskih 
šansonov v Šibeniku. Odzivi 
so zopet več kot odlični, za-
čeli so se vrstiti že pred festivalom, po Alyinem 
odmevnem nastopu na Hrvaški nacionalni tele-
viziji, v oddaji Dobro jutro Hrvatska.
Mozirjanka se je v Šibeniku predstavila z ro-
mantično melodijo, ki nosi naslov Ili s tobom ili 
sama. Glasbo za skladbo je napisal Raay, bese-
dilo pa je prispeval Nenad Ninčević. Aranžma so 
podpisali Raay, Anej Piletić in Krešimir Tomec. 
Pesem je Alya v Šibeniku predstavila v živo ob 
spremljavi odličnega orkestra iz ZDA. Pesem bo 
septembra dobila tudi slovensko različico in pri-
padajoči videospot, ki nas bo grel v jesenskih 
dneh.
»Odzivi na moj nastop so res fenomenalni, to-
liko lepih sporočil pravzaprav sploh nisem pri-
čakovala, od pohval za odlično pesem do kom-
plimentov za moj nastop. Vzdušje na večeru dal-
matinskih šansonov je bilo zelo prijetno in umir-
jeno, tako da sploh nisem imela občutka, da 
pravzaprav tekmujem na festivalu, glasbeniki 
pa so bili vsi zelo prijetni,« je vse skupaj na krat-
ko strnila Alya.
Na festivalu Večeri dalmatinskih šansonov so 
v njegovi 22-letni zgodovini nastopili Tereza Ke-
sovija, Massimo, Gibonni, Arsen Dedić in mnogi 
drugi. Med Slovenci, ki so se na kultnem festiva-
lu že predstavili, so Lado Leskovar (leta 1999), 
Tanja Žagar (skupaj s Kemalom Montenom le-
ta 2009), Nuška Drašček (leta 2011), leta 2018 pa 
je v Šibeniku z Zapadnim kolodvorom nastopil 
Vlado Kreslin.
NN
Savinjske novice št. 35, 30. avgust 2019
28
Oglasi