Čestitka. ^^^HR : -'--,-c'J -:. 1 Spisal Igor ^HF.^| \§ '^a je "Tiela jako dobro teto, tcto, da ji ni Umalu enake. ^^^^^3 ¦ ^adar so zavonjale prve cvetice na njenem vrtu, vedno r F"JH Je poslala po Vido, rekoČ, naj pride k nji, da si natrga * (Jžs^^P^BB vonjajoČih cvetic. pBM^fi|^JpH^^5B I^ Vida se je precej odpravila k teti, da si natrga fc^^V ^\1 ~ I cvetic, saj jih je imela tako radal ' »•¦'"¦m^^^^KI Kdo bi pa tudi ne imel rad take tete? Kadar je teta kaj boljšega skuliala ali spekla, vedno ]e poslala Vidi košček pečenke ali kolača ali potice — za poboljŠek. Kadar je bil semcnj, je hodila teta od prodajalca do prodajalca, pa je kupovala raznih reči za Vido. Kadar se je teta kam odpeljala po opravku ali pa kar tako za zabavo, vedno je povabila Vido, da je prisedla k nji na voz in se pe-Ijala z njo. Ah, kako je bila lepa ta vozojal Čila konjiča sta brzela s kolesljem tja po gladki cesti, da so drevesa in njive in travniki kar švigali mimo voza. Na vozu pa Vida in njena teta! Pa bi jo morali videti, kako je sedela Vida na tistem vozu! Tako gosposki, kakor da je kakšna grajska gospodična! In ozirala se je v desno in levo stran, čeŠ: »Ali me vidijo Ijudje, kako se vozim s teto ?« In obrnila se je k teti in ji rekla: »Jej, tetka, to ti je pa krasna vožnjal« Kaj pa šele pozimi, ko so drčale sani po zmrzlem snegul Vida je bila toplo zavita, da so ji gledali samo nosek in oči tjakaj v daljo po beli cesti. Drugače je tičala vsa v toplem kožuščku — vsa od peta do temena! Ah, kako je bilo to vendar lepol Pa bi ne imela rada svoje tetke? To bi bilo čisto nemogoče! Kadar je praznovala Vida svoj god — takrat se je šele izkazala dobra teta! Dobila je od nje v dar ali novo krilce, novo Čepico, nove Čreveljčke, nove knjige, novo puačko — in Bog ve, kaj še vse! Same lepe, nove reči! Vrhutega pa jo je povabila tetka popoldne na južino in pod noč na izprehod. ŠH sta tja proti njivam, ko se je začelo solnce Že nagtbati h goram, in je zavladal hlad krog in krog. In Vida in tetka sta šii proti njivam in med njivami naprej po zelenih tleh. In tetka je kazala s prstom seraintja in pravila Vidi: »To je pšenica, to rž, to so buče, to je tnak, to kokolj, to regrat, to sirek . . .« »Lejte si no, kaj vse ne raste na tej božji zemljicil« je vsklikala Vida. ->* 13 ¦«- Mamica so dopovedovali Vidi: »Glej, tetka te ima tako radal Skrbeti moraŠ, da ji boš vedno hvaležaa za vse, kar ti stori dobrega!« In Vtda je ponai'}jala: »Skrbela bom, da bom teiki vedno hvaiezna za vse, kar mi stori dobrega!« »Tako je prav!« reče mamica. »Ilvaležna ji bodi in moli zanjo.« »Hvaležna ji bom in molila bom zanjo«, je ponavljala Vida. In kadar je priŠla k teti, ji je rekla: »Tetlca, jaz sem ti hvaležna!« In tetka se ji je nasmehnila, in dobro se ji je zdelo. In kadar je Vida odmolila večerno molitev, je vselej še pristavila: »Zdaj pa molim za tetko.« In Bog jo je slišal, in dobro se mu je zdelo. Pa se je bližalo Novo leto, in mamica so rekli vidi: »Vida, treba bo čestitati tetki za Novo letol V grajskem cvetičnjaku cveto lepe cvetice. ProsiJa bom vrtnarja, da mi jih povije nekoJiko v Šopek. A ti poneseš Šopek tetki za Novo leto.« »Da, marnica,« se razveseli Vida, »šopek ponesem tetki za Novo leto.« »Zraven pa ji boš čestitala tako-Ie: Ljuba moja tetka! Za Novo leto ti voščim obilo sreČe in zdravja! Dobri Bog naj te ohrani še mnogo lett a meni ostani še nadalje tako dobra!« pristavijo mamica. Vida je tlesknila z rokami in dejala: »Mamica, povej mi Še enkrat, kako naj čestitam tetki! Naučiti se moram vse od besede do besede, da bom prav lepo in gladko govorila.« In res! Vida se je naučila čestitko na pamet. Prav Iepo jo je znala —-kakor je rekla — od besecfe do besede. Ali Vida je bila pametna deklica. MisHla si je: »Kaj pa, če bi čestitko pozabila, ali če bi se mi kako zme-šalo, kadar bom stala pred tetko, pa bi ne mogla z govorom ni naprej, ni nazaj ? To bi bito nerodno, to bi bilo v resnici nerodno!« Pa kaj stori Vida ? — Sede za mizo, vzame papir in pero, pa napiše to-le: # ffV/tr. Ko napiše pismo, ga Icpo zgane ter spravi v zavitek, ki ga zapečati. Zraven pa govori: »Ako bi pozabila, ali nko se mi bi zrnešalo, pa podatim tetki šopek in pismo — in vse bo v redu!« Pa je prišlo Novo leto. Mamica so Vido prav čedno umili, počesali in oblekli ter ji rekli: »Vzemi Šopck, pojdi k tctki in ji čestitaj, kakor sem te naučila.« -9-1 14 t^ Vida je vzcla šopck, ki je bil tako iep in tako sladko dehteč. Na tihcm jc ponavljala čestitko. Slo ji jc gladko. Za vsak slučaj pa jn vcndar vzcla tudi pismo s seboj . . . Ali pisma ji ni bilo kar nič treba. S prijaznim ¦'* nasmeliom na licu, s šopl; 15 <~ A Vida se ne da motiti, temveč nadaljuje: »Dobii Bog naj te ohrani Se mnogo let!« In tetka ji zopet seže v besedo: »Hvala ti, hvala, Vidlca!« A Vida se nc da motiti, temveč nadaljuje in konča: »A meni ostani Še nadalje tako dobra!« »O, saj ti bom, moja Vidka!« rcče tetka, ki so se ji že oči zasvetile v solzah. Skloni se k Vidi in jo iskreno poljubi. Vida pa ji hoče podariti Šopek. Ali tctkina prijaznost jo je tako prevzela, da se je Vida vetidarle zmotila: ponujala je tetki mesto šopka — pismo. Ko pa seže tctka po pismu, Vida hipoma izprevidi, da se ]e zmotila. Naglo skrije pismo za lubet, a tetki ponuja žopek, rekoč: »To je zate, tetka, to je zate!« »A za koga jc pismo?« vpraŠa tctka. »Pismo? — Za nikogar!« odgovori Vida. Potem se začne od srca smejati in pove tetki, lcako je vsa stvar s pismom. Potlcj se jc pa smejala še tetka.