■o
Im
im
■u-i im lo
Sr-»
90,6 95,1 35,9 100,3
O božičnem praznovanju nekoč
St. 100/Leto 66/Celje, 23. december 2011/Cena 1,30 EUR
Decembrske skušnjave Višja kakovost, a
denarja ni
Kljub razglašenosti visoke politike pa vsaj na Celjskem vstopamo v praznične dni uglašeni. Za to skrbijo predvsem ljubitelji umetnosti. Koncerti se vrstijo dan za dnem in so v teh nemirnih časih pravcati balzam za ušesa in dušo.

Prodati, ne
prodati, prodati, ne ...
Rečiški Matevž znova pod nebo
Zlati Laščan zna poskrbeti za dobro vzdušje
119 M
Sreda, 28. december ob 18. uri
Predstava o beli zimi in obisk dedka Mraza
Si Mercatnr
PRIHRANITE 1/3
VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA
I s prihranki pri stroških bivanja	že od
Za ogled pokličite gH.jiJ
HF "m'
m
VOJNIŠKAGMAJNA, v UŽITEK BIVANJA!
2
PRAZNIČNI DECEMBER
NOVI TEDNIK
UVODNiK
Prazniki za delo ali dom?
Ali veste, kaj najprej pregledamo pri nas v uredništvu, ko dobimo koledar za prihodnje leto? Kako se vrstijo dnevi, ki so dela prosti, in tisti, ko izhaja naš časopis. In vsako leto znova ugotovimo, da sreča ni na naši strani. Običajno se namreč zgodi, da so prazniki ravno tiste dni, ko moramo delati, da lahko nato časopis izide takrat, ko je prostih dni že konec... Radijci pa koledarja niti ne preučujejo, saj se na radiu dela na petek in svetek.
Pa da ne bo videti, kot da smo sami delo-mrzneži! Za naše delo je jasno, da nima pravega urnika. Novinarstvo tudi ni samo služba, je način življenja, kot razlagajo začetnikom pri tem poslu. Ko se naberejo leta dežurstev, večerov na sejah ali prireditvah oziroma doma za računalnikom, je verjetno logično, da kdaj poškilijo na koledar... Občasno se prileže domače okolje, četudi le za to, da oddremašpred televizorjem. Tudi malo prostega časa za druge stvari, ki niso povezane s službo, ne škodi.
To zagotovo velja enako ali še bolj za vrsto drugih poklicev, ki so »na udaru«, ko gre za praznike in proste dni. Za nekatere pač ni razlike, ali so dnevi povsem običajni ali praznični. Morda je razlika med takšnimi garači le v tem, da se enim delo na praznike in nedelje dobro pozna tudi v denarnici, drugi pa nimajo niti tega zadoščenja in delajo za drobiž. Ob tem se tolažijo, da je v teh časih velik plus že delo za nedoločen čas, in stiskajo zobe. Dokler se ne bi pokazalo kaj boljšega in bolj prijaznega, sploh za ženske, ki jih doma čakajo še otroci in kup gospodinjskih opravil.
O stiskanju zob sicer v času pred prazniki ni najbolj primerno pisati, čeprav tudi celjski škof piše v svoji poslanici o utrujenih in razbolelih srcih... Verjetno so mnoga takšna Zaradi jeze, razo čaranja, obupanosti, strahu. Vse več nesrečnih in malodušnih ljudi se mi zdi, da je okoli nas. Če za mnoge letošnji prazniki ne bodo veseli in prijazni, so napovedi za prihodnje leto prav tako nespodbudne. Živeli naj bi slabše, nižja naj bi bila gospodarska rast in s tem naj bi bilo še več brezposelnih, varčevati bi bilo treba na vseh koncih. Kaj bo storila nova vlada,, je težko napovedati, če se je že pri izvolitvi novega predsednika državnega zbora zapletalo do skrajnosti in je bil rezultat znan šele po tretjem krogu volitev. Kje je potemtakem šele kakšna koalicija, kje so prvi ukrepi za reševanje težkih razmer!? 21 let po enkratni plebiscitarni enotnosti je državni zbor žal podoba te države.
Vsi nimajo razloga za slabo voljo in malodušnost, pač pa so padli v past splošnega negativnega razpoloženja. Morda takšnim pomaga zgodba katerega od starejših: o tem, kako so živeli v pomanjkanju in kako so hrepeneli po lepšem življenju ter ga nazadnje dočakali - le da so zdaj stari in betežni in ostali so jim le spomini. Pa še ti so precej bolj prijazni, kot je bilo njihovo življenje... Mogoče bi ob tem vsi nezadovoljneži ugotovili, da jim še ni hudo in da se marsikdo sploh nima za kaj pritoževati. Le kriterije bi morali nekoliko znižati in biti zadovoljni z manj vsega. Prazniki so lahko primeren čas tudi za takšen premislek in za družinski pogovor o tem, kaj v resnici potrebujemo, kaj želimo in za kaj sije vredno prizadevati. Vse ostalo je nepotrebna navlaka, ki jo lahko odvržemo, tako kot to storimo po predprazničnem pospravljanju. Če seveda nismo takrat ravno v službi...
ličlte v si	?bi In i	naili bc
Hodite z na	ml in t	zvedeli
Ekipa Nove	ga ted	Intka m
Celle vam	Želi pri	IJetne h
praznike in veliko poguma, dobrih namenov in vztrajnosti da ho leto 2012 prav takSno.
TATJANA CVIRN
SB ■	■ V	■ ■
pesmijo v praznične dni
Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje je v ponedeljek z odličnim božično-novoletnim koncertom, ki so ga poimenovali S pesmijo v praznične dni, do zadnjega kotička napolnil dvorano Narodnega doma v Celju.
Pevke in pevci Šolskega cen- program. V prvem delu kontra Celje, ki jih ob strokovni po- certa je občinstvo slišalo tek-moči Boštjana Korošca že četr- movalni program z letošnjega to leto vodi Andreja Ocvirk, so mednarodnega pevskega tek-predstavili razgiban in zanimiv movanja na Malti, kjer je zbor
osvojili zlato odličje ter postal zmagovalec svoje kategorije. V drugem delu pa so se predstavili z izborom božičnih skladb iz različnih obdobij. Občinstvo so še posebno navdušile skladbe Mozarta, Franka, Martina, Lennona in Avsenika, pri katerih so se 53 članskem zboru
pridružili mladi inštrumenta-listi in korepetitorica Mateja R. Jager. Zborovodkinji in mladim umetnikom je s sproščenostjo in srčnostjo uspelo začarati občinstvo, ki je s ploskanjem in petjem navdušeno sodelovalo skozi ves koncert.
BK, foto: LUKA ROJNIK
V stilu Broadwaya
Dijaki in profesorji I. gimnazije v Celju so minuli petek dopoldne ob izvedbi svojega tradicionalnega Top Classica napolnili dvorano Golovec. Veliko je bilo nastopajočih, ostali so uživali kot občinstvo.
Top Classic je tradicionalna glasbena prireditev I. gimnazije v Celju že dobra tri desetletja. »Je priložnost, ko se na enem mestu zberejo vsi dijaki in profesorji,« razlaga koor-dinatorica prireditve, pro-
fesorica slovenščine Juana Robida. »Projekt je avtorsko delo dijakov in se vsako leto izboljšuje in nadgrajuje, tako vsebinsko kot tudi tehnično.« Lani so s prireditvijo glasbeno in plesno obudili spomin
na 60. leta 20. stoletja, letos pa so plesne in glasbene nastope privlačno zapakirali v končni izdelek v stilu Broad-waya. Več kot sto dijakov, ki so se začeli pripravljati že oktobra, se je preizkusilo v vlogi vokalno-inštrumentalnih skupin različnih glasbenih zvrsti, plesalk, ki so ustvarile broadwayske in tudi sodob-
ne koreografije, tehnikov, ki so opravili vsa težaška dela, likovnic, ki so narisale ogromno sceno, multimedijcev, ki so poskrbeli, da je prireditev postala velik šov, in scenaristov z režiserjem Tomažem Krajncem, ki so ustvarili zabavno vzdušje.
ŠO
Foto: GrupaA
Glasbena zasedba dijakov Leona Firšta, Nejca Zahrastnika, Gregorja Horvata, Žige Vešligaja, Žige Sande, Alena in Vita Kovšeta ter Luke Vinka se je predstavila s pesmijo Pamela zasedbe Toto.
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Ko sta se 16. novembra v Celju na soočenju NT-RC srečala Gregor Virant in Borut Pahor nista pričakovala »spopada« za predsedniško mesto v državnem zboru. Virant je tudi v sredo najprej podprl Pahorja, potem ko tudi v drugem volilnem krogu ta ni bil uspešen, pa so se stranke SDS, SLS, NSi, Desus in Lista Virant poenotile v podpori Virantu. Ta je z 52 glasovi (tudi obema predstavnikoma narodnih skupnosti) v sredo zvečer postal predsednik šestega sklica Državnega zbora Republike Slovenije.
Politika je umetnost dogovarjanja
Potrjeni mandati 90 poslancem - Bo interventni zakon sprejet? - Zdaj imenovanje mandatarja in sestavljanje vlade
V sredo so na ustanovni prvi seji novega sklica državnega zbora potrdili mandate vsem 90 poslancem, močno pa se je zapletalo z izvolitvijo prvega med enakimi - predsednika državnega zbora. Ta je tako šele zvečer v tretjem volilnem krogu postal dr. Gregor Virant, vendar, kot je bilo razumeti, ni nujno, da bo delo parlamenta vodil do konca mandata.
Kot najstarejši poslanec novega sklica je imel 68-letni Velenjčan Srečko Meh težko delo. Ne samo, da smo imeli letos v Sloveniji prve predčasne državnozborske volitve, tudi s konstituiranjem državnega zbora se je tokrat prvič tako zapletlo. Vsi dosedanji predsedniki državnega zbora so bili namreč koalicijsko usklajeni in z njihovo izvolitvijo ni bilo težav, v sredo pa se je zdelo, da je 46 poslanskih glasov, kolikor je potrebna večina za izvolitev predsednika, nedosegljivih. Za predsedniško mesto sta se namreč v prvih dveh volilnih krogih potegovala kot kandidatka Pozitivne Slovenije Maša Kociper in kot kandidat Socialnih demokratov Borut Pahor. Čeprav se je še v torek zvečer namigovalo, da bi se v boj za predsedniško mesto znal spustiti tudi Karl Erjavec (Desus), ta v sredo ni vložil kandidature.
Maša Kociper je v prvem volilnem krogu prejela 28 glasov (vse iz svoje poslanske skupine), Borut Pahor pa 31 (ob SD so njegovo kandidaturo podprli še vsi poslanci Liste Virant, SLS in NSi). Do pičice enak rezultat sta oba dosegle tudi v drugem voililnem krogu, zato je
kasneje Pahor v dogovoru z Jankovicem svojo kandidaturo umaknil, preostale stranke pa so kot svojega kandidata za predsednika državnega zbora izbrale Gregorja Viran-ta. Ta je v tretjem volilnem krogu prejel prepričljivih 52 glasov. »Najbolj pomembno je, da se državni zbor konstituira. Moramo se dogovoriti za neko začasno rešitev, nekoga, ki bo to funkcijo prevzel, dokler ne bo podpisana koalicijska pogodba. Nobenemu ne bo krona z glave padla, če bo pristal na začasno rešitev,« je žebljico na glavico zadel Virant, ki je s to izjavo tudi napovedal, da je s predsedniškega mesta pripravljen odstopiti v trenutku, ko bo oblikovana koalicija in dosežen dogovor, koga želi koalicijska večina na predsedniškem mestu.
Mudi se, mudi
Tudi zapleti z izvolitvijo predsednika državnega zbora bi bili hitro pozabljeni, če v Sloveniji v prihodnjih dneh ne bi šlo za sprejem nekaj ključnih odločitev. Prva med njimi bo obravnava interventnega zakona, s katerim bi lahko v javnem sektorju v prihodnjem letu privarčevali od 220 do 285 milijonov
evrov. Matična delovna telesa naj bi predlog zakonskega besedila obravnavala prav danes, v petek.
A kot nalaga zakonodaja, mora pred začetkom svojega dela zakonodajna oblast najprej oblikovati svoje vodstvo in delovna telesa. S tem pa je spet veliko težav, saj se mesta v posameznih odborih delijo skladno z razmerjem med koalicijskimi in opozicijskimi strankami v državnem zboru. To pa je silno težko, če se ne ve, kdo je v koaliciji in kdo bo v opoziciji!
Je pa poslancem uspelo izvoliti dva podpredsednika državnega zbora - ob Ljudmili Novak (NSi) je
Poslanci s Celjskega
Za razliko od razmerja med starimi in novimi poslanskimi imeni
na državni ravni, ki gre močno v prid novim, je v dvanajsterici poslancev s Celjskega več kot polovica »starih mačkov«.
S politiko na državni ravni se tako prvič srečujejo Stanko Stepišnik (PS), Srečko Meh (SD) ter vse tri z liste SDS Mateja Pučnik, Sonja Ramšak in Janja Napast. Slednja je, mimogrede, rojstvo samostojne Slovenije kot petletnica pričakala v vrtcu v Mozirju.
V večini pa so »stari mački« - z liste SDS Štefan Ti-sel (Šentjur) in Vinko Go-renak (Šmarje pri Jelšah) sta bila prvič izvoljena že leta 2008, Ljubu Žnidarju pa je leta 2004 do izvolitve zmanjkalo le nekaj glasov. Je pa tega leta uspelo Matjažu Hanu (SD), ki je zdaj poslanec že v tretjem mandatu. Karl Erjavec (Desus) je po neuspelem poskusu pred tremi leti sicer bil v Žalcu kot poslanec izvoljen prvič, a da bi ga med politiki na državni ravni imeli za novinca, bi bilo krivično. Je pa res, da se je ob predsedovanju stranki posvečal bolj izvršni oblasti (minister za obrambo, kasneje tudi za okolje in prostor). Povratnik v državni zbor je Velenjčan Jože Kav-tičnik (PS), ki je v letih 2000-2004 branil barve LDS. »Starosta« poslancev pa zagotovo ostaja Jakob Presečnik (Mozirje), ki so mu volivci prvič zaupali leta 1996 in mu ostali zvesti vse do letošnjega, že petega mandata.	IS
Ljubo Žnidar zapušča polzelski prestol
Ljubo Žnidar po 13 letih županovanja zapušča Občino Polzela, saj kot eden izmed 26 poslancev SDS-a odhaja v državni zbor. Za pooblaščenca je izbral dosedanjega podžupana Jožeta Ku-žnika, ki bo na nadomestnih županskih volitvah tudi eden izmed kandidatov.
Ljubo Žnidar je vodenje Občine Polzela prevzel leta 1998, ko je z razpadom Občine Žalec postala ena izmed šestih občin Spodnje Savinjske doline. Večji projekti iz obdobja njegovega županovanja so
DR. STANISLAV
LIPOVŠEK CELJSKI ŠKOF
podpredsednik tudi Mozir-jan Jakob Presečnik (SLS). Podpredsedniško mesto v eni najpomembnejših delovnih teles državnega zbora, v Kviazu (komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, op. p.), pa zaseda Celjanka Sonja Ramšak (SDS).
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
BOŽIČNA POSLANICA
Trenutek za izpolnitev hrepenenj
Potem ko smo prehodili duhovno pot adventnega časa, je pred nami že skrivnosten utrip božičnega praznika, ki ne samo uresničuje, ampak neizmerno presega najgloblja hrepenenja našega srca. To hrepenenje izražamo, ko si v teh dneh voščimo srečne in blagoslovljene božične praznike z željo, da bi v vsej polnosti vstopili v luč, ki je prišla na svet, da razsvetljuje vsakega človeka (prim. Jn 1,9). Ta luč je Jezus Kristus, novorojeni Odrešenik; ta luč je njegov evangelij, ta luč je njegovo delo odrešenja, ki se »tu in zdaj« ponavzočuje v božičnem bogoslužju.
Vemo, da k tej luči vodi veliko poti. K tej luči nas vodijo lepi domači adventno-božični običaji, še posebej adventni venec, božična osemdnevnica, jaslice, božično drevo, božične pesmi in glasba. V to luč vstopamo, ko v teh dneh obiskujemo starejše, bolnike in skušamo biti blizu vsem pomoči potrebnm, osamljenim in kakorkoli preizkušanim bratom in sestram. To skrivnostno dogajanje gotovo doseže vrhunec v srečanju z novorojenim Odrešenikom v molitvi, pri sveti spovedi in še posebej pri božičnem prazničnem bogoslužju, ki ponavzočuje skrivnost Gospodovega rojstva.
Moje božično voščilo, dragi bratje in sestre po veri in vsi, ki v srcu dobro mislite, je iskrena želja, da bi v teh prazničnih dneh v vsej polnosti doživeli veselje in mir, ki so ga v božični noči oznanjali angeli. Naj božični mir in novo upanje v teh dneh na novo napolnjujeta tudi naša, že nekoliko utrujena in razbolela srca, ko se domala na vsakem koraku soočamo s posledicami ne samo ekonomsko-socialne, ampak tudi versko-moralne krize, ki ji ni videti konca.
Na poseben način je moje božično voščilo namenjeno vam, dragi sobratje v duhovniški, diakonski in redovniški službi, vsem sestram redovnicam, bogoslovcem, semeniščnikom in vsem župnijskim sodelavcem pri delu za božje kraljestvo. Prisrčna voščila in zahvala vsem dobrodelnim ustanovam, še posebej sodelavcem škofijske in župnijske Karitas in vsem, ki pomagate ljudem v stiski in tako oznanjate božjo dobrotljivost in ljudomilost, ki se nam razodeva v jaslicah. Moje božično voščilo je namenjeno še posebej vsem ostarelim, bolnikom, invalidom in drugim preizkušanim bratom in sestram.
Vsi smo potrebni oznanila, tolažbe, moči, veselja in upanja, ki ga prinaša božična skrivnost. Zato se v teh dneh pridružimo pastirjem na poti k jaslicam. To lahko storimo pa naših domovih in družinah, ko bomo ob vseh obveznostih poiskali trenutke zbranosti in molitve. To domače praznovanje in domače bogoslužje bomo obogatili z sodelovanjem pri bogoslužju v domači cerkvi, ki nas po duhovni poti adventnega časa vodi do radostnega sporočila božične noči: »Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,10-11).
Odprimo naša srca temu sporočilu za vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto.
Mir z vami!
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
F?* '• jr		
an	an	emm\
Bodo Radeče dobile županjo?
družnične šole v Andražu nad Polzelo, napeljava vodovoda do nekaterih območij v Andražu in Dobriču ter nedvomno najodmevnejši projekt prenova gradu Komenda.
V prihodnjih treh mesecih bo vodenje občine prevzel pooblaščenec, dosedanji podžupan Jože Kužnik. »Funkcijo podžupana opravlja že dva mandata, zato dobro pozna razmere na enem izmed najpomembnejših področij v Občini Polzela, to je področje okolja in prostora,« izbiro komentira sedaj že nekdanji župan.
ŠO
vsekakor izgradnja nove po
Št. 100 - 23. december 2011
Župan Matjaž Han bo predčasno zaključil župa-novanje, ki ga je oktobra lani drugič začel. Odločil se je, da bo ostal kot poslanec v državnem zboru. Sicer je poslanec že od leta 2004.
Han je na lokalnih volitvah prvič zmagal leta 2006, lani pa so ga Radečani znova izvolili za prvega moža občine. Dobil je več kot 83 odstotkov glasov. Han je na predčasnih volitvah vnovič kandidiral za poslanca na listi Socialnih demokratov in bil izvoljen v državni zbor. Do 11. marca, ko bodo nadomestne župan-
ske volitve, je za svojo poo-blaščenko imenoval podžu-panjo Rafaelo Pintarič.
Pintaričeva je sicer v ra-deškem občinskem svetu že od leta 2002, zadnja dva mandata, torej od leta 2006 pa je tudi podžupanja. Izvoljena je bila kot strankarska kandidatka na listi Zveze za napredek Radeč in radeškega območja. Na nadomestnih volitvah marca prihodnjega leta je že napovedala svojo kandidaturo. Zaenkrat o morebitnih ostalih kandidatih v Radečah ni slišati.
ŠK
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Prodati, ne prodati, prodati, ne ...
Vse hujši zapleti v postopku prodaje Mercatorja, kar seveda vpliva tudi na do-
Konzorcij prodajalcev, ki prodajajo 52,10-odstotni delež Mercatorja, sestavljajo NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding ter Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Za prodajo se mora izreči 75 odstotkov konzorcija, v katerem ima NLB (v tem tednu je odstopil predsednik uprave Božo Jašovič, nadzorniki pa se bodo menda sešli šele po novem letu) petinski delež.
gajanje v Pivovarni Laško
V tem tednu se je v predvideni prodaji Mercatorja in s tem posredno z reševanjem oziroma odplačevanjem dolgov Pivovarne Laško zgodilo veliko zapletov, ki nakazujejo, da juho, imenovano prodaja najboljšega soseda, kuha veliko kuharjev, da je v njej veliko politično obarvanih začimb in da bo, kot kaže, veliko odvisno od za danes napovedane seje nadzornega sveta Pivovarne Laško. Predsednik Vladimir Malenkovic za podrobnejša pojasnila včeraj ni bil dosegljiv.
Dejstvo je, da ponudba hrvaškega Agrokorja velja samo do konca leta, mnogi pa menijo, da v dobrem tednu odločitve, ki bi omogočile izpeljavo transakcije, najverjetneje ne bodo mogle biti sprejete. Če izpustimo proteste in glasna opozorila, ki so bili slišani v začetku tedna, češ da postopek prodaje ni bil voden dobro, je zagotovo odmevala torkova odločitev nadzornikov Pivovarne Laško, ki so odloči-
Prodajo Mercatorja preiskujejo tudi na protikorup-cijski komisiji. Komisija postopek vodi zaradi ugotavljanja obstoja korupcij-skih tveganj ter spoštovanja določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije - med drugim tudi določb, ki urejajo področje lobi-ranja in protikorupcijsko klavzulo.
Motiv iz Laškega
tev glede prodaje - prestavili. Ne le zaradi glasnih opozoril, da bi prodaja, kot je bila načrtovana, povzročila škodo ne le bankam in pivovarni, temveč tudi Mercatorju.
Že pred torkovo sejo so v Društvu malih delničarjev nadzornike opozarjali, da naj se ravnajo po jasnih sklepih skupščine. »DMD Pivovarne Laško predlaga posameznikom, ki bi, kljub jasnim sklepom skupščine, imeli morebi-
foismo lmkorosbno kmikoi
Podarimo nekaj, kar je plod domačega dela, znanja in izkušenj!
20% praznični popust v industrijski prodajalni libojske tovarne keramike
Vsakdan od 7.-18. ure, ob sobotah od 7.-13. ure
Las Vegasa, ki je, menda s pošte v Trzinu, podala namero za prevzem pivovarne. Mnogi menijo, da so dokument brez podpisa in žiga plasirali nasprotniki prodaje Mercatorja, saj bi s tem nekoliko zavlekli postopke, predvsem pa bi morali o prodaji skoraj četr-tinskega deleža v Mercatorju odločati pivovarnini delničar-
ji. Ponudbo oziroma prevzemno namero je Agencija za trg vrednostnih papirjev že zavrnila, kar omogoča upravi laške pivovarne, da delež proda brez soglasja lastnikov.
S polic
Znano je, da prodajo Mercatorja poleg zaposlenih v Laškem podpira tudi uprava pod vodstvom Dušana Zorka. Njihovo ravnanje je povsem razumljivo, saj je prodaja deleža ena od poti za poplačilo poso-
tne dileme glede dejanskega interesa delničarjev Pivovarne Laško, ali celo po današnji seji želeli pozornost javnosti preusmerjati z dejanskih prioritet finančne sanacije Skupine Laško, da nemudoma odstopijo in prepustijo svoja mesta tistim, ki bodo zastopali interese delničarjev družbe,« so zapisali v pozivu. Ob tem so napovedali, da bodo v primeru škodljivih odločitev nadzornikov zahtevali sklic izredne skupščine delničarjev in zamenjavo nadzornega sveta, proti nadzornikom pa sprožili tudi odškodninske zahtevke.
Dokapitalizacija ali prevzem
Z zahtevo po sklicu izredne skupščine je male delničarje prehitela Kapitalska družba (Kad). Po predlogu Kada v ospredju ne bi bila samo prodaja Mercatorja oziroma seznanitev s pogodbo, temveč so predlagali tudi doka-pitalizacijo. V Kadu ocenjujejo, da bi pivovarna kljub morebitni uspešni odprodaji finančnih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja še vedno ostala prezadolžena. S povečanjem trajnih virov, ki jih je moč zagotoviti z doka-pitalizacijo, bi družba svojim lastnikom omogočila ohranjanje in povečanje vrednosti premoženja. Zato predlagajo, da uprava pivovarne v petih letih po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 odstotkov, kar predstavlja največ 18,2 milijona evrov.
V dogajanje so se vmešali Američani. Točneje rečeno, družba Eatons Capital LC iz
V primeru prodaje Mercatorja bi pivovarna, ki ima skupno več kot 400 milijonov evrov dolga, zaslužila nekaj manj kot 200 milijonov evrov, vendar bi morali ta denar takoj nakazati bankami za poplačilo posojil. Družbe iz skupine Pivovarna Laško so sicer lastnice 23,34-odstotnega deleža Mercatorja.
jil. Vendarle so nadzorniki v torek zahtevali, da mora uprava od bank pridobiti zaveze glede kakovostnega dolgoročnega reprograma posojil. Poleg tega naj bi uprava dostavila nadzornikom še popravljen sporazum o prodaji Mercatorja, v katerem bi si poskušala izpogajati boljše pogoje za poslovanje Laškega po morebitnem prevzemu najboljšega soseda.
Tudi za pivovarno velja podobno opozorilo kot za druge slovenske dobavitelje Mercatorju: prodaja bi lahko pomenila tudi to, da bodo slovenski izdelki izginevali z Mercator-jevih polic. Mimogrede, skupina Pivovarna Laško preko Mercatorja proda približno polovico proizvodnje.
US, foto: SHERPA
Stari in nova direktorja
Vodenje nazarskih BSH Hišnih aparatov, ki so tudi letos dosegli zelo dobre poslovne rezultate, je prevzela nova ekipa z izjemo »slovenskega direktorja« Boštjana Gorjupa, ki ostaja direktor področja gospodarjenja.
Generalni direktor je Gerald Schmidt, ki je na tem mestu nadomestil Rudolfa Klotsche-
ja. Ta je deloval v BSH Slovenija in širši Adriatic East regiji skoraj štiri leta. Za direktorja tehničnega področja je bil imenovan Peter Eisermann, pred njim pa je bil na tem položaju pet let Andreas Liebl. Tako Klotscher kot Liebl ostajata znotraj BSH-korporacije.
US
Z leve: Boštjan Gorjup, Peter Eisermann in Gerald Schmidt

MUM^flKlLli
Izdelujem ! h m nt!m m pohištvo po (različni dekorji)
izdelujem in prodajam masivno pohištvo zelene Unije
informacije: 05 4Z6 45 Zô
Oblakova ulica 34,3000 Celje www.cri.si
Ali bo Splošna bolnišnica Celje dobila kaj denarja za novogradnjo v prihodnjih dveh letih, je odvisno tudi od nove vlade. (Foto: arhiv NT GrupA)
Alarm brez rdečih številk
Celjska bolnišnica že letos precej varčevala, prihodnje leto bo še hujše - Se novogradnja odmika?
Splošna bolnišnica Celje bo predvidoma letošnje leto zaključila pozitivno. Konec septembra so kljub zmanjšanim sredstvom končali s 53 tisoč evri presežka prihodkov nad odhodki. Kljub temu se lahko še vse spremeni. Ali bo bolnišnica leto zaključila v rdečih številkah, je odvisno od tega, ali ji bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije priznal ustanovitev negovalnega oddelka v bolnišnici. Če tega ZZZS ne bo storil, bo bolnišnica ob kar 280 tisoč evrov.
Negovalne oddelke bi morale ustanoviti vse slovenske bolnišnice. Kazen za tiste, ki tega ne bodo sto-
rile, je zmanjšanje cene za neakutne obravnave za 30 odstotkov, kar v celjskem primeru znaša 280 tisoč evrov. V celjski bolnišnici so sicer negovalni oddelek ustanovili, vendar na več različnih lokacijah, ker imajo prostorsko stisko, poleg tega s tovrstno razpršenostjo namestitve tudi varčujejo. Tako imajo zdaj na več različnih oddelkih po nekaj negovalnih postelj. Vendar imajo (zaenkrat) s takim načinom organizacije negovalnega oddelka težave z zdravstveno zavarovalnico. Direktor Marjan Ferjanc je že napovedal, da bodo zahtevali arbitražo za razrešitev tega spora.
Sicer pa je bilo letošnje leto v celjski bolnišnici v znamenju varčevanja. Do konca septembra so opravili ves načrtovani program, ki so ga ponekod tudi presegli. Največ dela so opravili na področju internistične in kirurške prve pomoči. Zdravstvena zavarovalnica je zavrnila prestrukturiranje na teh področjih, tako da bolnišnica ni dobila plačanih storitev specialistične urgentne dejavnosti v višini 170 tisoč evrov. Že danes pa je jasno, da bo prihodnje leto še težje. Po prvih ocenah bo celjska bolnišnica dobila najmanj milijon evrov manj, lahko celo 1,5 milijona evrov.
Višja kakovost, a denarja ni
Večkrat smo že poročali o robotskih operacijah, ki jih izvajajo v Splošni bolnišnici Celje. Tem operacijam zdravstveni svet še vedno ne prizna višjih stroškov, a tudi sicer imajo v celjski bolnišnici zaradi projekta skupine primerljivih primerov precej težav s financiranjem.
Letos so izvedli okoli dvesto robotskih operacij, večinoma je šlo za operacije prostate, manj za operacije ledvic. Take operacije želijo razširiti še na druga področja. So namreč precej bolj prijazne bolnikom kot klasične, opozarjajo v bolnišnici. Pa vendar imajo težave s financiranjem. Letos so robotske operacije lahko
izpeljali le z donacijami v višini 90 tisoč evrov in z doplačili pacientov.
Robotske operacije niso osamljen primer. Težave s financiranjem imajo tudi pri novih, boljših metodah operacij na hrbtenici, kjer gre za minimalno invazivno kirurgijo. Take operacije zahtevajo boljše in s tem dražje materiale, vendar zdravstvena zavarovalnica te stroške zavrača. Kljub temu bodo s takimi operacijami nadaljevali, pravi strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar. Med storitvami, ki so precej nad slovenskim povprečjem, je poleg robotskih operacij in posebnih operacij hrbtenice omenil še operacije ožilja, predvsem venskega.
Splošna bolnišnica Celje je v letošnjem letu število čakajočih na čakalnih seznamih skrajšala za kar 60 odstotkov. Tako je decembra lani na zdravstvene storitve v bolnišnici čakalo 9.065 bolnikov, letos novembra pa 3.565. Čakalne dobe nad najdaljšimi dopustnimi so povsem odpravili pri preiskavah z magnetno resonanco, pri ultrazvoku dojk, specialističnih pregledih v kardiološki ambulanti, nevrološki ambulanti in diagnostiki ter pri operacijah hrbtenice.
Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc sicer upa in želi, da bo zmanjševanje sredstev v celjski bolnišnici čim manjše. Priznava pa, da bodo manj denarja občutili tudi bolniki: »Mi želimo povedati pacientom, da bomo storili vse za njih. Težko pa je reči, da bodo dobili tisto zdravstveno oskrbo, ki jo sodobna medicina nudi. Kajti to zmanjševanje sredstev pomeni, da stoji tudi razvoj na področju medicine.« (Foto: arhiv NT SHERPA)
Kje je
novogradnja?
Še letos smo lahko slišali zagotovila, da bolnišnična novogradnja v Celju ni ogrožena. O naložbi, ki je v celoti ocenjena na 47 milijonov evrov, govorijo že dlje časa, v njej pa naj bi svoj prostor našla tudi združena urgenca celjske bolnišnice in Zdravstvenega doma Celje. Čeprav naj bi bila bolnišnična novogradnja dejstvo, se je zdaj izkazalo, da sredstev za to v Ljubljani za prihodnji dve leti niso namenili. Direktor Ferjanc ob tem opozarja, da bi vsaj za leto 2013 lah-
ko nekaj denarja namenili, glede na to, da se bo del te novogradnje financiral iz evropskih sredstev, ta denar pa mora biti porabljen do leta 2014. O tem bo odločala nova vlada.
Prav za leto 2014 so napovedovali, da naj bi zaživela nova urgenca. Sicer bi celotno novogradnjo delali v več fazah, prva faza naj bi stala okoli 15 milijonov evrov. Ne glede na vse zaplete pa bodo prihodnje leto izvedli pripravljalna dela, za katera so že objavljeni javni razpisi. Ta dela naj bi se končala prihodnje leto, ocenjena pa so na 3,7 milijona evrov.
Veliko težav bodo imeli v prihodnje leto tudi z medicinsko opremo. Medtem ko si predstojniki oddelkov želijo novo medicinsko opremo v višini 9 milijonov evrov, bo na voljo le en milijon evrov. Strokovni direktor Franc Vindišar je pojasnil, da je problem medicinske opreme res velik, saj je praktično vsa oprema že amortizirana, z milijonom evrov pa bodo lahko zagotavljali le sprotno delo. Letos so sicer za medicinsko opremo namenili 2,2 milijona evrov.
ŠPELA KURALT
IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA
Zap. št.	Avtor	Naslov	Priporoča
1.	SAVIANO ROBERTO	Gomora	TATJANA CVIRN
2.	FLAUBERT GUSTAVE	Gospa Bovary	SIMONA ŠOLINIČ
3.	ZAGORKA JURIČ MARIJA	Pekel na prestolu	BISERKA POVŠE TAŠIC
4.	KRANJEC MIŠKO	Povest o dobrih ljudeh	BISERKA POVŠE TAŠIC
5.	ŠTROMAR GAL MAJA	Misli name, ko ti je lepo	ŠPELA KURALT
6.	MANZANO MANUEL	Zajec in pol	BRANKO STAMEJČIČ
7.	GAJIC IVO	Branko Oblak	DEAN ŠUSTER
8.	VIEWEGH MICHAL	Učna ura ustvarjalnega pisanja	IVANA STAMEJČIČ
9.	PIRJEVEC JOŽE	Tito in tovariši	dr. TONE KREGAR
1 0.	INKRET ANDREJ	In stoletje bo zardelo	dr. TONE KREGAR
11.	PEČNIK VLADO	Rak rana slovenske vernosti	SIMONA ŠOLINIČ
12.	CAWTHORNE NIGEL	Spolno življenje diktatorjev	TATJANA CVIRN
13.	MEHARI SENAIT G.	Ognjeno srce	BISERKA POVŠE TAŠIC
14.	ILEK ŽAN JANEZ	Meja na Sotli 1991-2011	BRANKOJERANKO
15.	McCANN COLUM	Naj se širni svet vrti	BRANKO STAMEJČIČ
16.	FERRARI RENATO	Murva Fabijanijevih	URŠKA SELIŠNIK
17.	STROPNIK IVO	Nikoli odrasle pesmi in uganke	ANDREJA PETROVIČ
18.	BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR	Moje slovenske izkušnje	BRANE JERANKO
19.	PAUSCH RANDY	Igraj pošteno	MARIJANA KOLENKO
20.	HIGGINS CLARK MARY	Rada pleše, rada ima glasbo	ŠPELA OŽIR
GLASOVALNI LISTIČ
Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila.
Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti.
Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali.
IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje
Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _
IME IN PRIIMEK: NASLOV:_
GSM/TELEFON: E-MAIL:
Obkrožite:
a)	sem naročnik Novega tednika
b)	občasno berem Novi tednik
Staro mestno jedro čaka na nova oblačila
Načrtovana prenova z roko v roki z nastajajočim mestnim marketingom - Nova podoba nastaja tudi za Mestni park
CELJE - Konec leta je pravšnji čas tudi za predstavitev načrtov za prihajajoče leto. V Celju se zavedajo, da bo - kar se denarja v občinski blagajni tiče - leto 2012 naporno, zato bodo morali zategniti pasove vsi proračunski porabniki. Predlog občinskega proračuna za prihodnje leto tako nastaja na usklajevalnih sestankih, ki se vrstijo že od začetka decembra. A kot zaenkrat kažejo številke, lahko v varčevalno naravnanem proračunu pričakujemo največ 54 milijonov evrov, mestna občina pa se skladno z zakonodajo lahko zadolži še za dodatnega 4,5 milijona evrov.
Ker usklajevalni sestanki mov. Tako so v finančnem
s posrednimi proračunskimi porabniki še niso končani, so številke zaenkrat le informativne. Vseeno pa najbrž drži, da bo odhodke iz občinske blagajne v prihodnjem letu treba omejiti na največ 59 milijonov evrov.
Obnova mestnega jedra spomladi
Čeprav so v Mestni občini Celje optimistično napovedovali začetek prenove starega mestnega jedra že to jesen oziroma vsaj pred koncem leta, je zadnje tedne že jasno, da se bodo dela lahko začela šele spomladi prihodnje leto. A to ne pomeni, da se na začetek prenove ne pripravljajo. »V prvi fazi postopka smo pri presoji usposobljenosti ugotovili, da pogoje izpolnjujeta le dva izvajalca, in sicer podjetji Nivo in CMC. Trenutno čakamo na kulturnovarstveno soglasje in pripravljamo popise za drugo fazo del, ki bodo razpisana še v decembru,« pravi župan Bojan Šrot in dodaja, da bodo ta obsežna prenovitvena dela mogoča, ker je bila mestna občina s projektom Obnova dela starega mestnega jedra v Celju uspešna pri pridobitvi denarja na javnem pozivu za sofinanciranje del iz programa regionalnih razvojnih progra-
obdobju, ki se bo končalo z letom 2013, pridobili malo več kot 2,5 milijona evrov evropskega denarja, ki ga morajo porabiti do konca prihodnjega leta. To pa je tudi pretežen del naložbe, ki je ocenjena na malo več kot 3 milijone evrov. Po izboru izvajalca, ki naj bi bil znan v začetku leta 2012, bodo v Celju sledile intenzivne priprave na začetek prenove. Te bodo seveda vključevale obveščanje lastnikov in najemnikov lokalov ter stanovalcev v mestnem jedru o tem, kako si bodo sledila dela, da bodo čim manj moteča za življenje v mestnem središču.
Kaj prinaša mestni marketing
Razvoja mestnega marketinga so se v Celju lotili pod okriljem Trgovinske zbornice Slovenije - na kratko povedano bi z njim radi v knežjem mestu vzpodbudili zavedanje o pomenu in prednostih življenja v starem mestnem jedru. Ali, kot je večkrat slišati v Celju: mesto ima lahko še tako lepe stavbe in tlake, a ostaja mrtvo, če v njem ni življenja, ki ga prinašajo le lokali z »dušo« in ljudje, tako stanovalci mestnega središča kot seveda obiskovalci. V Celju želijo izdelati najprimernejši
Denar za ureditev Muzejskega trga je bil zagotovljen že v sklopu zaključnih del pri novih prostorih knjižnice, a so konec leta 2009 v mestni občini izvedeli, da bo na smernice, kakšna naj bi bila najbolj primerna ureditev, treba počakati eno leto.
Muzejski trg kot črna točka
Ena tistih črnih točk, ki kazi Celje in ki še kar nekaj časa ne bo odpravljena, je zagotovo na Muzejskem trgu v središču mesta.
Dotrajana tla, z velikimi udrtinami na vozni površini, še posebej bodejo v oči, odkar južni rob trga zapolnjuje novo poslopje Osrednje knjižnice Celje. Da bo tlake treba prenoviti, se že dolgo zavedajo tudi v mestni občini, a na prenovo bo vendarle še treba počakati. »V mestni občini smo se letos odločili za prenovo Muzejskega trga; naročili smo izvedbeni projekt, ki zajema ob prenovi tlakov tudi obnovo komunalno energetskih vodov, delno ukinitev prometa ter umestitev nove urbane opreme na trg,« pravi župan Bojan Šrot in dodaja, da trenutno pridobivajo soglasja k prenovi. »Na podlagi projektnih pogojev celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa je treba pridobiti še soglasje ministrstva za kulturo zaradi potencialnih arheoloških raziskav.« A zaključen projekt še ne bo dovolj za začetek urejanja. V Celju je namreč treba poiskati še ustrezne vire za financiranje ureditve Muzejskega trga.	IS
organizacijski model mestnega marketinga, ki bo pisan na kožo knežjemu mestu - pri tem pa morajo seveda sodelo-
vati vsi, ki so zainteresirani za živahno dogajanje v mestnem središču. Na zadnjem sestanku prejšnji teden sta bili za Ce-
lje predstavljeni možnosti za vzpostavitev mestnega marketinga v dveh organizacijskih oblikah - kot oddelek znotraj
občinske uprave ali kot samostojna družba - ter predvidena finančna struktura za njegovo delovanje. Januarja bosta na to temo sledili dve delavnici, projekt mestnega marketinga pa naj bi v Celju kot enem od pilotnih mest končali aprila, tako da bi prve rezultate lahko preverjali že konec prihodnjega leta.
Najprej
sprehajalne poti in parkovna oprema
»V Celju upamo, da se bo prenova Mestnega parka lahko čim prej začela. Izdelava projektne dokumentacije za prvo fazo obnove je v zaključni fazi, najprej pa želimo obnoviti sprehajalne poti ter parkovno opremo,« pravi župan Šrot in našteva, da bodo ob nabrežju Savinje in globlje v Mestnem parku nameščeni nove klopi in koši za smeti, postavljena pa bo tudi nova javna razsvetljava. Seveda bodo v parku na novo zasajena tudi nekatera drevesa - ob pregledu so našteli 78 bolnih dreves, ki jih je treba nadomestiti - ter cvetlične gredice, postavljeni bodo pitniki vode in prenovljeno bo otroško igrišče. »V drugi fazi, za katero projekt še ni naročen, pa želimo obnoviti fontano in glasbeni paviljon,« pravi Šrot in obljublja, da bo Mestni park takrat dobil tudi javne sanitarije. »In tako, kot ima to urejeno večina evropskih mest, tudi nadzorovan vstop na parkovno območje, da bomo omejili vandalizem na zelenih površinah.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Plemenita gesta ali le brezplačna reklama?
19. december dan odvetniške pravne pomoči pro bono
Slovenski odvetniki so v ponedeljek nudili brezplačno pravno pomoč, pri čemer so želeli pomagati predvsem tistim, ki jo potrebujejo, a si je zaradi pomanjkanja denarja ne morejo privoščiti. Na Celjskem je v akciji sodelovalo 53 odvetnikov, od tega kar 28 iz Celja.
V vseslovenski akciji dne- stopajo strank le na sodiščih,
va pro bono je sodelovalo 594 odvetnikov, ki so svetovanja izvajali ustno, bodisi v pisarni bodisi po telefonu. Odvetniška zbornica Slovenije je tako počastila dan, ko je bila leta 1918, po ustanovitvi nove države SHS, ustanovljena prva slovenska nacionalna odvetniška zbornica.
Odzivi različni
Odvetniška pomoč je dandanes pomembnejša kot kadar koli prej, saj odvetniki ne za-
temveč opravljajo še mnogo drugih pomembnih pravnih stvari, kot je sestavljanje različnih dokumentov. Državljani Slovenije so tako v ponedeljek imeli priložnost izkoristiti brezplačno svetovanje, a odzivi na Celjskem so bili različni. »Ni bilo minute, da telefon ne bi zazvonil. Odziv je bil zares zelo dober,« je razlagal velenjski odvetnik Alojz Osojnik. V celjski odvetniški pisarni Marjana Feguša pa so prejeli le nekaj klicev. »Odziv je bil
bolj kot ne slab. Osebno sta se odzvali le dve stranki, prejeli pa smo nekaj klicev. Vsem, ki so se oglasili v naši pisarni ali so nas poklicali, smo odgovorili na vprašanja in poskušali rešiti njihov pravni problem,« je komentiral pro bono dan odvetnik Primož Feguš. Kljub priložnosti brezplačnega svetovanja v nekaterih odvetniških pisarnah odziva sploh ni bilo. Ena takšnih je pisarna odvetnice Romane Prevolšek iz Šmarja pri Jelšah: »Odziv je bil slab, saj ni poklical nihče, prav tako ni prišel nihče osebno. Je pa res, da v naši pisarni tu in tam pomagamo socialno ogroženim strankam in jim s tem dajemo nasvete tudi izven
vseslovenskega pro bono dneva. Mogoče je vplivalo tudi slabo vreme, saj je v tem delu Slovenije zapadlo kar nekaj snega.«
Po besedah Osojnika in Feguša se je največ ljudi zanimalo za področja dednega prava, družinskega prava, nekaj pa tudi s področja izvršb, medsosedskih odnosov, kazenskih in socialnih zadev. Po pravne nasvete niso prišli samo socialno ogroženi, ampak tudi drugi, ki doslej iz različnih razlogov niso obiskali odvetnika.
Zakaj sodelovati?
V pro bono dnevu zaradi pomanjkanja časa niso sodelovali vsi slovenski odvetniki. Tisti, ki so lahko svoje obveznosti uskladili, pa so se odločili sodelovali zaradi poziva Odvetniške zbornice Slovenije, spet drugi zaradi socialnega čuta. »Javnosti sem želel pokazati, da odvetništvo v naši družbi ni samo nekaj negativnega, ampak je to pozitivna sila. Če bom strankam pomagal, se bo jutri ta stranka vrnila in imel bom novo zadevo, ki bo prinesla
Pro bono delo je brezplačna pravna pomoč, ki jo pravniki nudijo socialno šibkim in ranljivim skupinam ter neprofitnim organizacijam, ki potrebujejo pravno pomoč, a si ne morejo privoščiti odvetniških storitev, hkrati pa ne morejo pridobiti brezplačne pravne pomoči.
tudi nove dohodke,« razlaga svoja razloga za sodelovanje Alojz Osojnik. V pisarni Marjana Feguša pa so se odločili sodelovati zaradi poziva Odvetniške zbornice. »To je naš prispevek k vseslovenski akciji. Ideja se nam zdi dobra, zato bomo vsako leto podprli takšno akcijo,« razlaga Primož Feguš. V odvetniški
stroki je oglaševanje prepovedano, zato se navsezadnje poraja vprašanje, če odvetniki dneva niso izkoristili le kot brezplačno promocijo. A kljub vsemu so ljudje imeli priložnost izkoristiti dan in dobiti nekaj osnovnih informacij s področja pravnih vprašanj.
ŠPELA OŽIR
So leta, ki postavljajo vprašanja in so leta, ki dajejo odgovore.
Želimo vam, da bi v letu 2012 slišali prave odgovore in sprejemali odločitve, ki usmerjajo na pravo sled.
CMCeUe
CESTE MOSTOVI CELJE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
TO
NOVI TEDNIK
ZDRAVJE
7
Koliko strupov je v vašem telesu?
Vseslovenska raziskava o vsebnosti nekaterih kemikalij v ljudeh - Prostovoljno sodelovanje v korist vseh
Obsežna vseslovenska raziskava, prva te vrste, naj bi dala odgovore na vprašanji, koliko kemikalij imamo v telesu in katere so najbolj problematične. Gre za tako imenovani humani biomonitoring oziroma spremljanje onesnaževal iz okolja v ljudeh. Predstavili so jo pred dnevi na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
Vplivov iz okolja je namreč ogromno, izpostavljeni smo kemikalijam iz zraka, tal, vode, hrane, obleke, pohištva ... Pri vplivih na zdravje običajno ugotavljajo tiste posledice, ki nastanejo, kadar je vnos neke kemikalije velik. Nova raziskava temelji na predvidevanju, da lahko tudi izpostavljenost vsakodnevnim nizkim odmerkom povzroči škodljive spremembe v organizmu. Najbolj izpostavljeni so otroci, kronični bolniki in nosečnice ter socialno šibkejše skupine.
Mag. Simona Uršič vodi raziskavo vsebnosti kemikalij v ljudeh za območje celjske regije.
Rezultati bodo pokazali, koliko in katere kemikalije imamo v organizmih, možna bo primerjava z drugimi državami, sprejeti pa bo mogoče tudi ukrepe za zmanjšanje škodljivih vplivov. »Politike
V vzorcih bodo ugotavljali vsebnost škodljivih kovin (kadmij, svinec, živo srebro, arzen), elementov, kot so selen, baker, cink, in organskih onesnažil, kot so dioksini, pesticidi in furani.
naj bi raziskava usmerjala pri odločitvah na področju okolja in zdravja in pospešila ukrepe, ki bi jih bilo treba izpeljati tam, kjer se bo pokazalo, da je obremenjenost velika,« pravi mag. Simona Uršič, predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo.
Za prihodnje rodove
V raziskavi so Slovenijo razdelili glede na tri osnovne tipe okolja: urbano, onesnaženo ter podeželsko. Na Celjskem bodo raziskavo opravili za dva tipa okolja, in sicer onesnaženo, kamor so uvrstili občine Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, ter podeželsko, neonesnaženo (Zgornja Savinjska dolina in Šmarje z okolico). Treba je zagotoviti sto sodelujočih na posameznem območju, od tega polovico moških in polovico žensk. Pri moških je omejitev samo glede starosti (20 do 40 let), kroničnih bolezni in kajenja, pri ženskah pa so poleg tega še dodatni, bolj zahtevni pogoji in tudi zato so v raziskavo zajeli ne le onesnaženi
območji Celja in Štor, temveč tudi Dobrne in Vojnika. V prvih dveh občinah je namreč premalo žensk med 20. in 40. letom, ki bi rodile prvič, brez
zapletov med nosečnostjo, brez kroničnih bolezni in ki bi zadnjih pet let živele na določenem območju. Vsem ženskam, ki bodo pripravljene sodelovati, bodo šest do osem tednov po porodu odvzeli nekaj las ter vzorce krvi, urina in mleka. S tem bodo zajeli v raziskavo tako ženske v rodni dobi kot novorojenčke, ki preko materinega mleka zaužijejo določeno količino kemikalij.
Prve kandidatke in kandidate že imajo, pri tem aktivno sodelujeta celjska bolnišnica in zdravstveni dom, sicer pa je do konca leta 2012 čas, da pridobijo preiskovance. Kot poudarja Uršičeva, gre za
Naročnik raziskave je ministrstvo za zdravje oziroma Urad RS za kemikalije, izvajalec pa Institut Jožefa Stefana s podizva-jalci, med katerimi je tudi celjski zavod za zdravstveno varstvo.
pomembno raziskavo, ki naj bi spodbudila k sodelovanju predvsem v smislu dobrega dejanja zase in za prihodnje rodove, da bi lahko živeli v bolj zdravem okolju. Rezultati bodo znani leta 20l3, podatki o vsebnosti težkih kovin pa že prej.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Virusi trkajo na vrata
Zima poleg praznikov in zimskih radosti s sabo prinese tudi vrsto sezonskih obolenj. Nekateri so bolni kar naprej, spet drugi odporni proti skoraj vsaki virusni okužbi. Kako uspešno jo boste odnesli, je odvisno od vašega imunskega sistema, katerega naloga je, da uničuje viruse.
Šibek imunski sistem, neustrezne prehran-ske navade, pomanjkanje hranilnih snovi in gibanja ter čezmerno uživanje antibiotikov je le nekaj vzrokov, zaradi katerih se ne moremo izogniti prehladu, gripi, črevesni virozi, driski in bruhanju. Največkrat se pojavijo ob nenadni spremembi vremena. Na žalost pa se prenašajo precej hitro s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom z bolnikom. »Prejšnji teden smo zaznali kroženje gripe, zato preventivni ukrepi še posebno niso odveč,« razlaga primarij doktor medicine Alenka Trop Skaza z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
Glavna stvar, ki vas lahko obvaruje pred tovrstnimi nevšečnostmi, je krepitev imunskega sistema z zdravo prehrano, ki mora vsebovati
čim več vitamina C. Priporočljivo se je ukvarjati s športom in se čim bolj pogosto gibati na svežem zraku.
V predprazničnih dneh pa se lahko z nekaj malenkostmi obvarujemo, da med prazniki ne pristanemo v postelji. Priporočljivo se je izogibati množicam v zaprtih prostorih, kjer mrgoli bacilov, in zagotoviti temeljito higieno, predvsem z rednim umivanjem rok in pogostim čiščenjem z virusi onesnažene površine - kljuke. Uporabljen robček je najbolje takoj zavreči in si ne mencati oči. Še posebno so občutljivi dojenčki, zato ga v primeru bolezni starejšega sorojenca vzemite iz vrtca v domače varstvo. »V vrtcih je potreben morebitne iz-bruhanine čim prej odstraniti, saj lahko virusi preidejo v zrak in se otroci nalezejo z vdihovanjem zraka,« še dodaja Alenka Trop Skaza. Prav tako ne dovolite, da bi prehlajene osebe prišle na obisk in se izogibajte gneče (trgovski centri, praznovanja dedka Mraza .) ter se čim več gibajte na svežem zraku.
ŠO
Zlatarna Celje
\
Novoletne ugodnosti
v prodajalnah Zlatarne Celje
10% gotovinski popust na zlati nakit 7% gotovinski popust na prodajni program Lencia
od 12.12. do31.12.2011
www.zlatarnacelje.si
Publicist Drago Medved, ki je zadnja leta domačin v Novi Cerkvi, je pred časom že pisal o Antonu Bezenšku in posredno tudi Frankolovem - zdaj pa je povsem na novo odkrival še Vojnik. »Priznam, da sem pri zbiranju gradiva izvedel veliko novega in zanimivega o občinskem središču.«
Visoke hoje še vedno vabijo
VOJNIK - V Centru kulture in ustvarjalnosti Kulturnega doma Vojnik so v torek predstavili prvo reprezentančno Monografijo Občine Vojnik, že zvečer isti dan pa je župan Beno Podergajs monografije podaril na predpra-zničnem sprejemu predstavnikom društev, javnih zavodov in gospodarstva v občini, vsem tistim torej, ki soustvarjajo današnji utrip življenja v občini.
Monografija, katere avtor je Drago Medved, prinaša na 80 straneh v slikah in besedah v slovenskem in angleškem jeziku predstavitev življenja na Frankolovem, v Novi Cerkvi in Vojniku. V ospredju sta aktualno dogajanje in ustvarjalni utrip v krajih vojniške občine, seveda pa je predstavljen tudi kratek zgodovinski oris. Svojo zgodbo pa pripovedujejo tudi fotografije, ki so jih presenetljivo veliko izbrali iz obsežnega, sistematično urejenega občinskega arhiva, nekaj pa jih je posebej za monografijo posnel Matjaž Jambriško.
Kot je povedala mag. Vanesa Čanji, direktorica založbe Fit media, kjer so monografijo izdali, so knjigo vsebinsko zastavili kot dvodelno enoto - najprej predstavitev občine kot celote, zatem pa vseh njenih treh krajevnih skupnosti. Orisu življenja v Novi Cerkvi, na Frankolovem
Za ljudi v stiski
CELJE - V javnem podjetju Energetika Celje so se odločili, da denar, ki bi ga sicer namenili za poslovna darila in praznična voščila, podarijo ljudem v stiski.
Skupaj so zbrali 3 tisoč evrov, simbolična darilna bona v vrednosti 1.500 evrov pa je direktor mag. Aleksander Mirt predal sekretarju Območnega združenja Rdečega križa Celje Igorju Poljanšku in tajniku Škofijske Karitas Celje Mateju Pirnatu.
Škofijska Karitas Celje pokriva območje z okrog 190 tisoč prebivalci, med njimi je takšnih, ki potrebujejo redno pomoč, kar 32 tisoč oziroma 8.000 družin. Samo v zadnjem letu je njihovo število poraslo za 30 odstotkov, v Škofijski Karitas Celje pa bodo bon Energetike namenili v sklad za družine z otroki, ki so zaznamovani z boleznijo. Približno 30-odstoten porast prošenj po pomoči letos beležijo tudi v Rdečem križu, kjer bodo podarjen denar Energetike
Celje prihranili za prihodnje leto za nakup prehrambenih izdelkov. Obstaja namreč možnost, da leta 2012 ne bo intervencijske pomoči Evropske unije, kar bi za Rdeč križ Celje pomenilo tretjino manj pomoči. V denarni protivrednosti je namreč v Celju evropska intervencijska pomoč za Karitas kot večjo organizacijo letos pomenila 120 tisoč evrov ter 50 tisoč do 60 tisoč evrov za Rdeči križ Celje, ki pokriva območje z okrog 62 tisoč prebivalci, med katerimi redno pomagajo 650 družinam; posamezna družina ima od enega do sedem članov.	IS
Dražje nadomestilo stavbno zemljišče
LAŠKO - Z novim letom bo v Laškem za 2,7 odstotka višja vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vrednost točke so dvignili glede na rast življenjskih stroškov.
Letos so v Laškem izstavili s čimer so v proračun dobili 361 4.882 odločb fizičnim osebam, tisoč evrov. Pravnim osebam
WM
za
in v Vojniku, ki je tako v sliki in besedi približano bralcu, na koncu sledi še kratek zgodovinski pregled, ki bralca nenazadnje spomni, da so ti kraji že stoletja pomemben postanek na tranzitnih poteh med severom in jugom. V rimskih časih, na primer, je bil Vojnik stičišče obrtnih in uslužnostnih dejavnostih na prometni poti od Emone preko Celeie do Petovie - in prav visoke hoje (smreke, op. p.), po katerih je kraj dobil tudi ime, so popotnike kot zelena znamenja za postanek vabile k počitku.
Avtor besedila Drago Medved je ob izidu monografije povedal, da imajo tovrstne knjige po njegovih dosedanjih izkušnjah vselej dvojno podobo, vedno pa ostane »zunaj« tudi kaj takšnega, kar bi si še kako zaslužilo objave. In v primeru Monografije Občine Vojnik je neobjavljenega resnično ostalo veliko gradiva - kajti 80 strani v knjigi, ki je izšla v 800 izvodih, je bilo za ustvarjalce premalo prostora. Zlasti težko delo je imela tokrat oblikovalka Metka Vehovar Piano, ki je kot rdečo nit monografije uporabila tudi škarjereze Doroteje Hauser, zaradi omejenega prostora pa je neobjavljenih ostalo veliko odličnih fotografij.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
so izstavili 102 odločbi v višini 576 tisoč evrov. Skupno so tako v občini letos dobili 937 tisoč evrov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Z novimi cenami pa naj bi se v proračun laške občine steklo približno 25 tisoč evrov več.	ŠK
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
9
Prazniki še, proste nedelje verjetno nikoli
S kuharjem, z gostilničarjem in natakarico o tem, kakšni so prazniki za gostince
Star pregovor pravi, da je življenje brez praznikov kot dolga pot brez gostilne. In če za večino ljudi prav ti dnevi pomenijo sprostitev, priložnost za druženje in zabavo, pa je precej poklicev, ki si tega prav v teh časih ne morejo privoščiti. Gostinci so že med tistimi, ki so konec leta najbolj obremenjeni. Zaključki iz tedna v teden doživijo vrhunec na silvestrovo. Pokukali smo v kuhinjo in za točilni pult ...
Gostilna Bohorč v Šentjurju ima že stoletno tradicijo. Gostilničar je bil njegov ded, gostilničar je bil njegov oče in nikoli ni zares razmišljal, da bi sam postal kaj drugega. »S tem smo živeli od malega. Resda se nisem zelo poglabljal v to, vendar bi zelo verjetno še enkrat izbral isto pot,« pove Marjan Bohorč. Že od malih nog je delal doma, prakso pa sta ga starša napotila delat drugam. Da bo več reda in se bo fant tudi drugje še česa naučil. Vseeno pa so prišla leta, ko so mu domače obveznosti na petek in svetek začele presedati.
Kot pravi Marjan, decembri niso več to, kar so bili nekoč. »Na zaključkih se spije veliko manj alkohola kot pred leti. Ljudje imajo že pri vhodu prvo misel, da bo treba kmalu domov in to po možnosti trezen.« Zadnje silvestrovanje
so pri njih pripravili na prehodu v novo tisočletje. »Dan pred božičem in na starega leta dan zapremo pozno popoldne, zaprto pa imamo tudi oba praznična dneva. Bi rekel, da naš poklic ni ravno najbolj enostaven. Gostje ne tolerirajo kislih obrazov in tako ti praktično nič ne sme priti do živega, ne glede na to, kako se počutiš,« zaključi sogovornik.
Tudi v kuhinji opolnoči teče šampanjec
Miran Ojsteršek ima v
Trnovcu pri Dramljah že peto leto svojo restavracijo. Kar nekaj časa ga moramo čakati, saj glavni kuhar sredi dneva pač nima časa posedati. Bil je eden tistih srečnih otrok in najstnikov, ki so vedno vedeli, kaj želijo v življenju početi. Prvo vajeniško mesto je dobil v restavraciji na gradu Tabor. »To je bila takrat gotovo najboljša restavracija v Sloveniji in imel sem srečo, da sem se lahko že na začetku veliko naučil.«
Sreča ali usoda, Miran je tudi nadaljeval pot po samih
eminentnih domačih in tujih kuhinjah - Montparis na Planini, Vila Bled, blejski grad, Grand hotel Union v Ljubljani, restavracija As, v tujini pa tudi take z Michelinovimi zvezdicami. »17 let sem že kuhar in 17 let se že trudim prevzgajati tako goste kot kader. Porcije naj bodo majhne, a dobre. Vsak obrok pa z več hodi. Tako na koncu pojeste morda celo več, tiščalo pa vas v trebuhu ne bo nikoli.« Če si glavni kuhar in lastnik, si predstavljamo, da so skrbi in delo podvojene. A Miran je presenetljivo pozitiven. »Veliko več je tistega lepega. Jasno, da je naporno. S papirji in z marketingom mi pomaga žena, pa tudi otroka čimbolj vključujemo v skupne aktivnosti. Resda moramo delati, ko se večina zabava. Smo pa za to prosti takrat, ko ste vi po
službah. Kaj pa naj urejam v nedeljo na uradih?« se zasmeje in potrdi, da je s kakšnim prostim ponedeljkom ali torkom še bolj zadovoljen.
In ker si zadnja leta v svoji vlogi to lahko privošči, je sklenil, da so skupaj s sodelavci čez leto dovolj pridni in si za silvestrovo, za božič pa še bolj, zaslužijo prost dan. »Prej sem seveda ob teh priložnostih delal. Ampak je bilo vseeno luštno. Treba je paziti, da kvaliteta strežbe ne trpi, pa se zadaj v kuhinji tudi ob takih slovesnih trenutkih lahko razvije prav tako dobra zabava in ob polnoči prav tako pokajo šampanjci.«
Biti mama misija nemogoče
Če sta prva dva sogovornika v karieri že tako daleč, da sta za svoj poklic vsak dan znova
vesela, da ga opravljata, pa je za mnoge drugače.
Dušica Iskrač kot natakarica dela v gostinstvu od 15. leta. Ko je bilo treba ob tem opravljati še šolo, je bilo vse skupaj še obvladljivo. Da prostih dni praktično ni poznala, je takrat še ni motilo. Danes pa je mamica treh otrok, starih osem, pet in štiri leta. »Delam v dopoldanski in popoldanski izmeni vključno z vsemi konci tedna. Takrat ko sem popoldanska, otrok tudi po cel teden praktično ne vidim. Veliko je nenapovedanih izrednih razmer, ko je treba poprijeti tudi daleč čez ure delovnika. Če ne bi imela doma podpore in pomoči staršev, si sploh ne predstavljam, kako bi zmogla.«
Čeprav se zaveda, da je dandanes služba za nedoločen čas redka dobrina, upa, da bo prej ali slej lahko ušla iz gostinstva.
Velikokrat se nemočna zave, da za njeno družino ob službi sploh ni mesta. Pa bi se tudi ona želela pripraviti na praznike. Ur za razkošje, ki bi se mu reklo osebno razvajanje ali vsaj pošten počitek, enostavno ni. »Na žalost je povsod v gostinstvu tako. Druge imajo še večje težave. Jaz imam vsaj dobrega šefa,« vedro zaključi Dušica. In res so zgodbe, ki jih razlagajo večinoma natakarice pri zasebnikih, na meji novodobnega suženjstva. Delo vse dni v tednu, vsak dan dopusta pospremljen s prikritimi očitki, minimalna plača brez plačanih nadur. To pa so stvari, ki jim grenijo življenje vse dni v letu, ne samo praznične. A to je že druga tema, o kateri bomo tudi mi gotovo še kakšno napisali.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Miran Ojsteršek
skrivnost uspeha vidi tudi v tem, da mu družina stoji ob strani. Ob njem je žena Gabriela. Sicer pa pravi: »Od nekdaj sem vedel, da bom kuhar. Doma smo hrano sami pridelo■ vali, vedno se je nekaj kuhalo in to je bil družinski utrip, ki me je spremljal tudi pri tej odločitvi.«
Nežno, da ne zbudite Jezuščka
V Domu upokojencev Šentjur smo obujali spomine na praznovanje božiča pred veliko leti
Jernej Borovnik zdaj božič praznuje v domu upokojencev. »V svoji garsonjeri imam veliko drevesce, pod njim pa se vedno znajdejo lepa in dragocena darila. Tu v domu pravzaprav vse praznujemo še bolj temeljito, ker imamo pač časa na pretek.«
Ko na vrata trkajo božični prazniki, se v nas prebudi otrok. Tisto včasih izgubljeno in razdvojeno bitje, ki velikokrat ne ve, kako bi ustreglo vsem zahtevam sveta in bi se najraje vrnilo domov. Pred toplim ognjiščem, v zavetju mehke odeje bi spilo skodelico vročega kakava in si pustilo reči, da bo še vse dobro. Prav zgodbe starejših ljudi, naših babic in dedkov, velikokrat dišijo po cimetu, jabolkih in božičnem kadilu. Tokrat smo se odpravili v šentjurski dom upokojencev. In se z njimi spominjali nekih drugih časov ...
Skupaj z dijaki Šolskega centra Šentjur so v domski pečici nastajali umetelni praznični piškoti.
Marija Sitar in Majda Kunst se svojih otroških božičev spominjata z grenkobo. »V cerkvi so nam žarele oči od lepega, doma je bila pa kakšna potička ob teh redkih priložnostih. Sicer pa je bila ena sama žalost in pomanjkanje. Zato sem dandanes hvaležna za vsak dan in vse lepo tukaj v domu,« pravi Marija. O treh dobrotnikih naši dedki in babice niso vedeli dosti. »Miklavž je prinesel kakšno jabolko, nekaj orehov in kakšno suho sadje. To pa je bilo tudi vse,« doda Majda.
Dekleta so v domu poskrbela, da so letos na jelki prav posebni okraski.
WM
Tončka Golob je ena tistih sivolasih gospa, katerih božajoči glas nekdanjih zgodb bi lahko človek poslušal še in še. Rodila se je v skromni družini nekje v kamniških hribih. »Imela sem čudovito mamo. Krasne starše. Bili smo revni, a imeli smo se zelo radi.« Imela je kakih sedem let, ko je smela za božič prvič k polnočnici. »Spominjam se visoke gazi v snegu. Videla sem samo zvezdnato nebo nad seboj in soj bakel nekje pred sabo. Tudi v cerkvi je bila gneča. Nič, razen množice teles pred seboj, mi ni ostalo v spominu.« Pot domov je bila še bolj mrzla. »Sneg je škripal in zeblo me je. Toda ko smo stopili v domačo hišo, je peč kar dehtela od toplote. Za večerjo smo imeli samo kompot iz suhega sadja. Po polnočni maši pa so nas čakali topel čaj, potica in še pred tem krvavice. Še danes vidim mamo, kako jih nosi na mizo,« se raznežena spominja Tončka.
Trije božični večeri
Nekoč so bile priprave na božič vsaj tako pomembne kot praznik sam. Vse je bilo treba pospraviti, pomiti, po možnosti pobeliti stene in do svetlega zribati deske na tleh. Na zadnji predbožični dan je mama samo še kuhala in pekla. »Nekaj hlebcev kruha, potičko in štručko za vsakega od nas otrok. Skrbno je pazila, da ni bil kdo prikrajšan. Že po velikosti smo vedeli, za koga je katera. Največjemu največjo in tako vse do najmlajšega.« Božič so praznovali kar trikrat. Prvič na sveti večer, drugič na silvestrovo in tretjič na svete tri kralje. Najbolj slovesno 24. decembra zvečer. »Oče je vzel posodo z žerjavico in nekakšno smolo, ki se je prijetno dišeče kadila. Mama je vzela blagoslovljeno vodo. Skupaj smo obhodili vse prostore v hiši in molitev rožnega venca končali pri jaslicah.« Postavljanje teh v bogkov kot je bilo že prej posebno doživetje. »Kot najstarejša sem smela očetu podajati mavčne kipce. Mlajši - takrat sem imele štiri bratce in sestrice - so lahko samo gledali. >Štalico< je obložil z mahom, vanjo postavil oslička, volička, ovčke, pastirčke, tudi kužek je bil zraven. In potem sveto družino, Jezuščka čisto nazadnje.« Ko se je družina na sveti večer zbrala ob jaslicah, so skupaj peli božične pesmi, mama pa je mlajše otroke mirila, češ da ne smejo biti preglasi, da ne bodo zbudili Jezuščka. Oče pa jim je potem v noč prebiral božične zgodbe.
V snegu izgubljeni zaklad
Drugi »božični« večer so praznovali na silvestrovo. »Takrat smo postavljali drevesce. Nanj smo obesili domače kekse, nekaj koščkov vate in kak svetleč papirček, če smo ga ravno imeli.« Na svete tri kralje pa so
lahko otroci z drevesa pobrali dobrote. Smrečica je ostala v izbi, dokler se ni začela osipa-vati. »Druga dva večera sta bila predvsem bolj sproščena. Več je bilo smeha in tudi kakšne igre so prišle na vrsto.«
Potem je morala Tončka kot najstarejša od doma. Že pri devetih letih je šla dve uri hoda daleč služit. »Veselila sem se tega odhoda. Ne vem, kaj sem pričakovala,« se grenko nasmehne. »Saj ne da bi mi česa manjkalo. A sem tako zelo pogrešala domače. Samo nekajkrat na leto sem jih lahko obiskala. Enkrat sem se kar sama namenila domov, a ker nisem poznala poti, so me hitro ujeli in poslali nazaj.«
Božični prazniki pa so ostali njeni najljubši dnevi v letu tudi kasneje, ko je imela že svojo družino. »Časi niso bili lahki. Živeli smo skromno. Tudi za moje otroke je bila pomaranča posebno razkošje ob teh dneh. Nekoč jo je starejša hči dobila v šoli. Nesla jo je domov in se veselila, da jo bo delila z bratcem in s sestrico. A ji je padla v sneg in se izgubila. Hči še danes pravi, da se natančno spominja mesta, kjer je izgubila tisti dragocen zaklad.«
Papirnate jaslice v izgnanstvu
Jernej Borovnik je klen gospod, ki še pri 90 letih ustvarja in z vsakodnevnimi sprehodi skrbi, da mu zdravje dobro služi. Tudi njemu božič zbudi spomine na domačo Lipo pri Frankolovem. Še danes vidi solze gospe Alice Faber, bogate dobrotnice iz tamkajšnje graščine, ob pogledu na veselje revnih otrok, ki jih je obdarovala za božič. »Sedela je v prvi vrsti na prireditvi. Mi pa smo iz Božičkovih rok ža-rečih oči sprejemali papirnate vrečke. Dobili smo sladkarije, kamenčke in gobice za tablice, svinčnike in take reči. V priložnostnem orkestru je igral tudi moj oče.« V začetku druge svetovnem vojne so bili Bo-rovnikovi izgnani na Hrvaško. Živeli so v kolibi brez podnic, z zbito ilovico na tleh, v enem prostoru z eno samo posteljo. In bližali so se božični prazniki. »Imel sem kakih 17 let in se nisem mogel sprijazniti, da nas bodo obšli.« Tako dolgo je brskal med knjigami, da je našel star Mohorjev koledar, v katerem so bile podobice svete družine, zvezde repatice, pastirčkov in različnih živali. »Nabral sem mah in v kotičku naredil jaslice. S tistimi podobicami so bile skoraj take kot doma na Lipi. Ko sem se po vojni vrnil domov, so mi bratje in sestre povedali, da so tiste moje jaslice skrbno shranili in jih prinesli domov. Težko povem, kako milo se mi je storilo ob tistih podobicah in se mi še danes ob misli nanje.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
11
Več božičnih skrivnosti v Jurkloštru
Že osma razstava jaslic - Razstavljavci iz cele Slovenije - Marija v narodni noši ali tudi brez vsega
Zavod Odon Jurklošter in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije sta v kartu-ziji Jurklošter ponovno na ogled postavila razstavo jaslic. Nekatere so prav umetniške, druge take, da bi jih z veseljem vzel domov. Prav vse pa pričarajo božično vzdušje. Čarobnost in čudež rojstva. Zato je še bolj pomenljivo, da so letošnjo razstavo posvetili mlademu prijatelju Simonu, ki je prejšnja leta soustvarjal razstave, pred dobrim mesecem pa tragično preminil v prometni nesreči.
Jaslice je, kot je ob jurklo-štrski razstavi zapisal pater Karel Gržan, prvič postavil sveti Frančišek Asiški leta 1223. Ko se je vrnil iz Rima, je prosil grofa Giovan-nija Velito, če sme v gozdno votlino pripeljati osla in vola in postaviti jasli z dišečim senom. V tisti votlini so imeli polnočnico, maševal je kardinal Hugolin, prišlo pa naj bi toliko ljudi z baklami, da je bil gozd svetel, kakor da bi bil dan. Frančišek naj bi jih postavil z namenom, da bi videl, kako ubog se je rodil Jezus. Kot je zapisal etnolog Janez Bogataj, je jasličarstvo, kot ga poznamo danes, mlajši pojav. Prve jaslice so postavili jezuiti na Portugalskem okoli leta 1560. V Sloveniji so bile prve jaslice v jezuitski cerkvi v Ljubljani leta 1644. Danes skoraj ni katoliške družine na Slovenskem, ki si ne bi postavila jaslic. So pa jaslice, ki jih postavijo v slovenskih cerkvah, vedno zanimive tudi ostalim. Očitno je nekaj v mahu, ovčkah, hlevčku, v katerem je sveta družina.
Plastelin, les, glina ...
Razstavo jaslic so v Jurkloštru postavili že osmič. Na ogled so jaslice različnih velikosti, iz različnih materialov, skratka unikatni izdelki. Razstavljata tudi akademska kiparja Jernej Mali, ki je jaslice postavil v nekakšno
odprto omarico na steno, in kipar Viktor Konjedic, ki je
sveto družino upodobil na reliefu. Med bolj znanimi jasličarji je tudi Anka Trpin, ki je naredila izvrstne figurice iz gline in jih postavila na mah. Trpinova je sicer znana po tem, da imajo njeni liki nekaj slovenskega - ali nošo ali avbo.
Razstave se večina razstavljavcev udeležuje že več let zaporedoma. Kljub temu jim je v Jurklošter uspelo privabiti tudi nekaj novih imen. Poleg vseh posameznikov na razstavi sodelujejo tudi štiri osnovne šole, in sicer iz Jurkloštra, Dobja, s Planine in iz Radeč.
Razstava je vsekakor vredna ogleda tudi zaradi vzdušja, ki ga daje Jurklošter. Kartuzija še vedno diši po skrivnosti. Ne le božični.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Jaslice so na ogled v kartuziji Jurklošter. Skrajno levo so jaslice Anke Trpin. Figure je Trpinova oblekla v značilna slovenska oblačila.
www.novttednik.com
Jaslice, ki si jih lahko do 29. januarja ogledate v kartuziji Jurklošter, so resnično vredne ogleda. Nekatere so prave umetnine, druge pokažejo otroški pogled na sveto družino. Prav poseben pogled pa nudijo jaslice Simona Rutnika. Upodobil je Jezusovo rojstvo. Dobesedno, saj lahko vidimo še neprerezano popkovino med Jezusom in Marijo.
Jaslice so lahko zelo majhne, take, da jih skriješ v dlan. Poleg jaslic, narisanih na steklo, lahko v Jurkloštru vidite tudi takšne, ki so narejene kot snežna krogla. Pa tudi jaslice v steklenici.
K Žličarjevim celo iz Rima
Relief kiparja Viktorja Konjedica
Janko Žličar iz Šentjurja že devet let z veliko truda in skrbi pripravlja ene največjih jaslic v Sloveniji. Tudi letos se na 70 kvadratnih metrih razprostira na desetine hišic, napeljav, mlinčkov, figuric in vsega drugega. Tudi letos si jih bo verjetno ogledalo več kot 1200 obiskovalcev.
Po tematskih sobah se lahko sprehodimo najprej čez gorenjsko krajino, kjer
so hišice v glavnem lesene. Splošna slovenska krajina je polna tehničnih zanimivosti. Svojevrstna posebnost je kal-varija svetega Roka iz Šmarja. V četrti sobi je betlehemska pokrajina, kjer je podoba rojstva božje družine letos dobila nekoliko več prostora. Zaradi slabe vremenske napovedi se je Janko letos v gozd po mah odpravil že zelo zgodaj. »Z avtomobilsko prikolico sem ga vozil iz Dobja. Ogromno sem
ga porabil. Tako kot vsako leto. Seveda je veliko dela in ogromno truda. A je to postalo že taka tradicija, da si ne morem predstavljati, da bi jo prekinil.« Jaslice so si prišli pogledati celo turisti iz Rima. Po Sloveniji pa so prav tako vse bolj znane. Pot iz centra Šentjurja je dobro označena. Jaslice pa bodo, tako kot vsako leto, na ogled do svečnice, drugega februarja.
StO, foto: SHERPA
Jaslice v živo
V božičnem času pripravljajo v Zgornji Savinjski dolini več prireditev, ki že več let po svoje obogatijo praznični čas.
Tako bodo na Rečici ob Savinji na božič in štefanovo, 25. in 26. decembra, že trinajstič postavili žive jaslice. Člani turističnega društva so za dogajanje izbrali opuščen kamnolom v Dol-Suhi, v neposredni bližini Rečice. Tudi tokrat so k sodelovanju pritegnili številne domačine, ki bodo skušali kar najbolje ponazoriti dogajanje v t. i. sveti noči. Poleg vseh
»igralcev« bodo tokrat sodelovali še Rečiški pobi. Oba dneva bodo žive jaslice uprizorili ob 17. in 18.30, ogled jaslic pa bo brezplačen.
V Logarski dolini oziroma v pravljičnem gozdu bodo žive jaslice postavili na božič ob 17. uri. Nastopili bodo Anita Kralj, člani Kulturnega društva Franca Herleta, Solčavske pevke in otroški pevski zborček. Organizatorji bodo poskrbeli za brezplačen prevoz (odhod iz Mozirja ob 16. uri), vendar bodo zaračunali simbolično vstopnino. Podobno bo tudi na
tradicionalnem božično-no-voletnem koncertu v Logarski dolini, ki bo na štefanovo ob 17. uri. Nastopili bodo Slovenski oktet, Alenka Godec ter otroci iz osnovne šole in vrtca Solčava, organizatorji pa napovedujejo tudi tihi ognjemet.
V Solčavi, v »farovškem hlevu«, pred cerkvijo Marije Snežne bo do začetka februarja na ogled razstava jaslic, ki sta jo pripravila Društvo Panorama in Center Rinka v sodelovanju z domačini.
US
12
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
„—tam™
www.kamra.si
Hum na upodobitvi Laškega, 1899. Domnevni avtor Karel Reichert
Hum kot planinska točka
Hum je bil že v preteklosti zanimiva pohodniško-izletniška točka. V prejšnjih stoletjih je bil pretežno gol in brez rastja. Veliki požari na Humu v začetku 20. st. (l. 1905, 1906 in 1907) so vplivali na prvo večje urejanje poti v okolici Huma. Tako so za lažji dostop gasilcev l. 1907 uredili pot na Tovsto in za Humom.
Hrib nad mestom je bil stalna skrb laškega olepševalnega društva od ustanovitve leta 1889. Poleg pogostega pogozdovanja z borovci in s smrekami - ki je bilo zaradi požarov težavno vse do sredine 20. stoletja, spodbujala pa ga je skrb za edinstveno floro Huma in za njegov videz - so nenehno urejali poti, klopi in razgledišča na Hum. V začetku 20. stoletja je eden večjih ljubiteljev Huma, laški brivski mojster Blaž Zupanc, uredil in zavaroval razgledišče, ki še danes nosi ime Blaževa skala. (Drugo razgledišče na poti na Hum je blizu vrha, nad pre-padno udornino Divji farovž, imenovano Prižnica.) Iz tega časa je tudi ena najlepših poti na pobočju Huma, od Žegna-nega studenca preko Blaževe skale do Divjega farovža.
Dandanes vodi na vrh Huma (583 m) več poti. Ob zmerni hoji potrebujete za vzpon slabo uro iz starega mestnega jedra (pri tem premagate okrog 320 m nadmorske višine) oz. 40 min z gradu Tabor (270 m). V zadnjih letih je bilo zabeleženih že več kot 14.000 vzponov letno na Hum. To pomeni, da vrh obišče povprečno 30 do
40 ljudi dnevno, ob sobotah in nedeljah pa med 150 in 200. Nekateri Laščam so zelo pogosti, skoraj vsakodnevni obiskovalci Huma. Med njimi je npr. nekdanji direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek, pokojni Milan Toplišek je bil na Humu verjetno največkrat,
saj ga je med letoma 1965 in 2005 redno obiskoval, od tega zadnjih 20 let vsak dan. Omeniti je treba tudi domačina, pianista Benjamina Govžeta, ki je lastnik rekorda z največ opravljenimi vzponi na Hum v enem letu, in sicer gre za 448 vzponov.
Naslednjič bomo predstavili zgodbo o »potovanju« po sledeh o rudniške železnice Žalec-Zabukovica.
MATEJ JAZBINŠEK
Vir: Domoznanska zbirka Knjižnice Laško
Vrh Huma (583 m), foto: Andrej Gobec
Razgled s Huma (Foto: Andrej Gobec)
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Anka Rener je obiskovalce Teatra v Galeriji na koncu povabila k sebi domov - v četrti vsebinski sklop performansa.
Zaradi misli naj telo izgine, ne umre
Kulturno umetniško društvo Abomo z Anko Rener na čelu je v četrtek zvečer v Galeriji Račka pripravilo performans Teater v Galeriji - Zaradi misli naj telo izgine, ne umre. Performans, ki je združeval tako prvine razstave, kakor tudi predstave, je s svojo abstraktnostjo navdušil številčno, zaradi neogrevane galerije dokaj premrzlo občinstvo.
Anka Rener je s prepletanjem različnih področij umetnosti predstavila igro živega in neživega. »Kot plesalki se mi velikokrat zgodi, da moje telo v nekem trenutku izgine. Želim, da bi mišljenje ljudi tako napredovalo, da bi njihovo telo bilo sposobno preiti v neke druge dimenzije,« razlaga avtorica, diplomantka likovne umetnosti Anka Rener. Z osnovno idejo performansa, ki je nastajal dobra dva meseca, je na
abstrakten način prikazala, da telesa ni mogoče obravnavati kot nekaj snovnega, ki v tem stvarnem svetu umre in se nikoli več ne rodi, ampak kot energijo, ki traja.
Kljub morda nekoliko manj primernim prostorom v Galeriji erotike Račka, je umetnici uspelo izvrstno izkoristiti dani prostor in ustvariti štiri različne vsebinske sklope postmoderne umetnosti. S popolno temo in neonsko lučjo, je v glavnem prostoru prekrila gostilniški pult in z igro živega telesa plesalk ter plastičnih lutk, nagovorila ljudi, da njihovo telo izgine. Naslednji sklop je predstavljal idejo, da ljudje ne bi gledali dru-
gih, ampak se s pozitivno mislijo zazrli vase. Avtorica se je dotaknila tudi misli, ki vplivajo na snov, saj je edina stvar, ki je v svetu trajna, sprememba. V zadnjem sklopu je predstavila tudi svoj dom, saj večino idej črpa prav iz osebnega življenja. »Performans ima osebno noto. V tem trenutku je moja umetnina moja družina. Zato ena izmed sob predstavlja moje domače okolje, saj smo tudi umetniki le ljudje, krvavi pod kožo,« razlaga Anka Rener, ki je na koncu performansa obiskovalce povabila k sebi domov na topel čaj in piškote.
ŠO
Foto: SHERPA
Kulturno umetniško društvo Abomo je nastalo pred nekaj leti kot plesni kolektiv štirih plesalk. V postmodernem času se različna področja umetnosti prepletajo, zato članice Aboma ne delajo samo plesnih predstav, ampak vključujejo v predstave tudi druga področja umetnosti, od bodiartistčnih do instalacijskih umetnosti. Kulturno društvo Abomo sestavljajo Anka Rener, Eva Jankovic, Sara Stropnik in predsednica društva Abomo profesionalna plesalka Mojca Majcen.
Brez digitalnih fotografij
V Železarskem muzeju Teharje je od torka na ogled Celjska fotografska razstava 2011, ki sta jo pripravila domača izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti in Celjsko fotografsko društvo.
Fotografi so ustvarjali na prosto temo in na temo Noč. Imeli so kar nekaj težav, pravi predsednik društva Miran Leskovšek, saj se na prvi razpis zaradi pogoja, da morajo avtorji poslati izdelane fotografije in ne njihovih digitalnih zapisov, ni prijavilo dovolj avtorjev. Šele na ponovljeni razpis se je odzvalo 35 avtorjev z 222 poslanimi fotografijami. Žirija je sprejela dela 25 avtorjev, na ogled pa je 57 fotografij.
Celjsko fotografsko društvo ostaja med redkimi, ki
za žiriranje in razstavo zahtevajo tudi fizične in ne zgolj digitalne fotografije. V vsaki od obeh kategorij so podelili tudi nagrade. V prosti temi je s fotografijo Zid zmagal celjski mojster fotografije
Vinko Skale (na fotografiji desno, ko mu nagrado izroča Miran Leskovšek), v
temi Noč pa je zmagala fotografija Jerneja Bidermana iz Hrastnika.
BS, foto: TimE
NOVI TEDNIK
KULTURA
13
Astormania v ritmu tanga
Gamma na koncertu predstavila novosti in gostila zasedbo Piazzolleky
Predpraznični koncert Astormania, ki ga je v torek pripravil priljubljeni celjski tango kvintet Gamma z gosti, zasedbo Piazzolleky, je napolnil malo dvorano Celjskega doma, občinstvo pa več kot zadovoljil s sporedom, ki je bil obarvan z izvedbami nekaterih novih skladb.
Gamma, ki deluje v okviru Hiše kulture Celje, se je v slabih štirih letih močno uveljavila na slovenskih in tujih odrih. Repertoar skupine poleg Piazzollinih del obsega številne priredbe klasične in etno glasbe. Na tokratnem koncertu so že v uvodu odigrali tango priredbo melodij iz baleta Hrestač, ki jo je po motivih tega znamenitega dela Petra Iliča Čajkovskega posebej za Gammo priredil mlad celjski skladatelj Leon Firšt. Nadaljevali so s klasikami Astorja Piazzole in ponovno dokazali, da je prav strastna glasba tega skladatelja zasedbi naravnost pisana na kožo. Zdi se, da Gamma res najbolj doživeto in z občutkom izvaja te skladbe. Ker je predbožični čas, so krstno izvedli tudi nov venček. Tudi znane božične nape ve, ponovno v ritmu tanga, je za zasedbo priredil Leon Firšt. »Tango nas spremlja že od samih začetkov in pri srcu nam je. Tudi našega >hišnega komponista< Leona Firšta spodbujamo, da za nas ustvarja v tem duhu, ne gle-
Gamma so violinistka Anja Čretnik Videmšek, kitarist Aljaž Cvirn, akordeonist Mihael Strniša, kontrabasist Miha Firšt in pianist Gregor Deleja.
ška zasedba Piazzolleky, ki je nastala pred petimi leti na mariborskem konserva-toriju za glasbo in ki se tudi intenzivno ukvarja z novim tangom. Za seboj imajo veliko nastopov in uspehov, tudi zmago na mednarodnem tekmovanju v italijanskem Majanu.
BRST Foto: TimE
Za pomlad pripravljajo projekt Gamma goes jazz. »Vsako leto si skušamo izbrati neko temo. V prvih letih so bili to tango in romske melodije, letos etno za konec sezone pa se bomo podali v džez vode. Povabili smo nekaj mladih komponistov, ki že ustvarjajo za nas, in program bomo predstavili v okviru letošnjega festivala Džjezz, z njim pa načrtujemo tudi turnejo,« napoveduje Gregor Deleja.
de na to, kakšno tematiko mu naročimo. Tango mora biti zraven,« pravi vodja zasedbe Gregor Deleja.
Tokrat se je kot duhovit povezovalec koncerta izkazal Miha Firšt, ki je z odra stresal anekdote, a tudi nanizal veliko zanimivih podatkov. Tako smo izvedeli, da je Gamma v štirih letih nanizala 108 koncertov, skupaj so izvajali 86 skladb, 11 jih je bilo napisanih posebej zanje, le en koncert - krstni - so morali
ponoviti, ker je bila dvorana razprodana. »Za takšno zasedbo in glasbeni okvir, v katerem ustvarjamo, to ni slabo. Še posebej ker smo >raz-tepeni< po svetu - člani študirajo v Ljubljani, Avstriji, sam delam v Celju. A najdemo si čas za vaje in nastope. To je duh Gamme, v katerega verjamem, in prepričan sem, da bo sledilo vsaj še novih 108 koncertov,« pravi Deleja.
S tokratnim koncertom je Gamma ponovno prepričala
svoje zvesto občinstvo. Že glasba in energija, ki ju vlagajo v svoje izvedbe, pa izvirne priredbe Leona Firšta so bile za to dovolj. Bi pa nekaj več skupnih vaj, za katere je tako težko uskladiti termine, zasedbi prav nič ne škodilo. Tokrat je bilo prvič na njihovih celjskih koncertih opaziti, da jim točnosti izvajanja navkljub le manjka malo več skupne uigranosti.
Koncert je lepo zaokrožila štajersko-prekmursko-koro-
Mojster krajinarstva
Zvone Brilej Čori ostaja zvest olju na platnu in krajinam
V Galeriji Nika Ignjati-ča je od četrtka na ogled razstava znanega in priljubljenega Celjana Zvoneta Brilej a Čorija, ki je tudi zelo uveljavljen ljubiteljski slikar.
Na tokratni razstavi je v galeriji pokazal svoja nova dela, značilno zanj vsa ustvarjena v tehniki olje na platno. Tudi v slikarskem izrazu je Brilej ostal zvest sebi. Slika namreč predvsem krajine, marine in tihožitja. Čeprav je večina del pretežno realističnih, v zadnjih delih ne smemo prezreti težnje k impresionizmu in celo abstrakciji. Zvone Brilej pravi, da se je to pripetilo naključno. »Prijatelj me je prosil, da mu naredim sliko za neko moderno stanovanje. Potem sem začel delati in vse se je zgolj nadgrajevalo. Bolj kot ne samo od sebe. Sam ne morem narediti zgolj ene slike. Poskušal sem z večjimi platni, miniaturami in delo me je odpeljalo v nove vode. Če uspe, uspe ... a dovolj je že, da je všeč meni.«
Ob za Brileja klasični motiviki - impresionistično zasa-
Zvone Brilej Čori pred svojimi najnovejšimi deli, ki ga že vodijo v abstraktno slikarstvo.
njanih rečnih meandrih, po katerih se spreletavajo meglice, ob obmorskih motivih, s slikarsko lopatico naslikanih barvitih šopkih ... - tokrat vseeno izstopajo prav dela, ki sicer ostajajo krajine, a vendarle v že zelo abstraktni motiviki. »To je le delno abstrakcija. Sam te slike vidim
bolj kot nekakšen aroganten impresionizem. Vse pa temelji na neki dobri barvi oziroma na barvnih kompozicijah. To je bistvo vsega pri mojem likovnem delu in izražanju,« pravi Brilej.
Razstavljena dela v Galeriji Nika Ignjatiča so povsem nova in zelo raznolika. Ne
Krajnc zdaj še založnik
V	Mariboru rojen in v Ljubljani delujoč pesnik, pisatelj in kantavtor Matej Krajnc, je zdaj postal še založnik. Letos je začel v okviru svojega KUD Lema pospešeno izdajati pesniške zbirke, romane in zlasti svoje prevode pesmi glasbenih legend, posebno pozornost pa posveča izdajam kakovostnih celjskih literarnih ustvarjalcev.
V	založbi je tako ob svojih dveh novih pesniških zbirkah izdal še zbirki Aleksandra Cepuša in Mihaela Lajlerja, napoveduje že tudi izdaje nove Cepuševe proze in tudi izdaje pesmi Danija Bedrača in Andreje Peric Jezernik. Je pa Krajnčeva založba nenavadna še zaradi enega krpanja vrzeli na slovenskem knjižnem trgu. Naravnost množijo se prevodi del velikanov svetovne glasbene scene. Ob stoletnici rojstva so tako izšli zbirka prevodov pesmi legendarnega bluzista Roberta Johnstona, zbirka prevodov pesmi Carla Perkinsa in Krajnčev esej o zgodnji glasbi Toma Waitsa. V naslednjem letu obljublja Krajnc še izid prevodov pesmi Brucea Springsteena in tudi Leonarda Cohena.
zgolj po motiviki, tudi po uporabi in kombinaciji barv in po formatih. »Žal mi je le, da sem se nekoliko precenil in si za še temeljitejšo pripravo razstave vzel premalo časa. So stvari, ki bi jih lahko naredil bolje,« razstavo ocenjuje avtor.
BRST, foto: GrupA
NE ZAMUDITE ...
... božično-novoletnega koncerta Celjskega godalnega orkestra, ki bo v ponedeljek ob 16. uri za izven in ob 19.30 za zveste abonente v Narodnem domu Celje. Celjski godalni orkester je med najpomembnejšimi in tudi visoko kakovostnimi ljubiteljskimi glasbenimi sestavi v mestu. Za tokratni koncert so godalci pod umetniškim vodstvom svojega dirigenta Nenada Firšta izbrali dela Offenbacha, Leharja, Šantela, v drugem delu pa še Waldteufela, vnovič Leharja ter Linckeja. Solista bosta sopranistka Mateja Potočnik ter tenorist Gabriel Lipuš. Vstopnina 10 EUR ...
... božičnih koncertov Hiše kulture Celje - na božični večer na Rogli in v torek v stolni cerkve sv. Daniela Celje. Polnočnico v cerkvi Jezusove spremenitve na gori bo na Rogli ob 21. uri uvedel nastop legendarne slovenske pevke Majde Petan, ki bo ob spremljavi soproga Marjana Petana predstavila nekaj svojih največjih uspešnic ter izbor božičnih napevov iz Slovenije in sveta. Tradicionalni božični koncert v celjski stolnici pa je bogata tradicija celjskega Društva ljubiteljev umetnosti, ki bo v sodelovanju z Vokal Studiem BK in mednarodnimi glasbenimi gosti mlajše generacije že osmo leto zapored popestril praznično kulturno dogajanje v knežjem mestu. Nastopili bodo: sopranistka Željka Predojevic, mezzosopranistka Blanka Tkalčic, tenorist Siniša Galovic, baritonist Boštjan Korošec, flavtist Luka Železnik, pianist Davor Ljubic, Župnijski zbor cerkve sv. Blaža iz Zagreba pod vodstvom Ronalda Brausa in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje pod vodstvom Andreje Ocvirk. Vstop na oba koncerta je prost .
14
SPORT
NOVI TEDNIK
Po Londonu še višje ...
Odšli Firer, Marijan, Šmitran, Radulovič
V celjskem nogometnem prvoligašu so v ponedeljek dokončno zaokrožili prvo polovico sezone, s skupnim sestankom in kosilom uprave in igralcev. Priprave na drugi del prvenstva se bodo začele 13. januarja.
Najmanj štirje igralci v spomladanskem delu ne bodo več nosili dresa NK Celje. To so Ivan Firer, Damir Marijan, Dario Šmitran in Miroslav Radulovič, sodelovanje je bilo prekinjeno sporazumno. O trenutnem stanju je spregovoril tehnični vodja Borut Arlič: »Pogovori s preostalimi igralci so v polnem teku. Jasno je, da ima klub dolg do njih. Vodilni klubski delavci se trudijo zagotoviti finančna sredstva, vendar čez noč ne gre. Treba se je zavedati, da je kriza tudi drugod, v drugih klubih in podjetjih. Časi so težki. Mi bomo ekipo za nadaljevanje sezone sestavili v okviru naših zmožnosti.«
Celjski prvoligaš je bil v preteklih dneh na udaru, češ da so razmere nevzdržne, a kot kaže vendarle ni tako, saj se stvari obračajo na svetlejšo stran, ki vliva optimizem. NK Celje po jesenskem delu 1. SNL na lestvici zaseda sedmo mesto, v pokalnem tekmovanju pa se je uvrstil v polfinale.
MITJA KNEZ
Urška Žolnir, tretja najboljša slovenska športnica v letu 2011. Prvi mesti bo osvojila v Celju in Žalcu.
Silva Mariča nasledil Sebastjan Cilenšek
Najboljša slovenska športnika letos sta alpska smučarka Tina Maze in kajakaš Peter Kauzer.
V ženski konkurenci je, zdaj že tekmovalno upokojena, smučarska tekačica Petra Majdič na drugem mestu prejela 204 glasove, veliko manj, 72, pa tretjeuvrščena, judoist-ka celjskega Sankakuja Urška Žolnir. Majdičeva je bila tretja na svetovnem prvenstvu, prav tako Urška, ki pa je bronasto medaljo osvojila tudi na evropskem prvenstvu. Obe sta zbirali zmage v svetovnem pokalu, zato je takšna razlika pri glasovanju - blago rečeno - nerazumljiva. Urška si vsega tega ne bi smela preveč gnati k srcu, čeprav vemo, da ji povsem vseeno ni. Vse skupaj bi moral biti le še ogromen dodatni motiv zanjo pred olimpijskimi igrami.
Na osmo mesto se je uvrstila Urškina klubska kolegica Lucija Polavder, lani tretja, (dobila je štiri glasove članov Društva športnih novinarjev Slovenije), sedma je bila atletinja celjskega Kladi-varja Martina Ratej (8), ki je uspehe še nizala kot članica Šentjurja, peta Velenjčanka Katarina Srebotnik (49). Vsa
našteta dekleta povezuje dejstvo, da bodo naslednje leto še občutno višje uvrščene, če se bodo primerno odrezale v Londonu.
Pri moških je bil peti celjski deskar Rok Marguč (46), deveti judoist Sankakuja Roki
Drakšič (7), šestnajsti košarkar iz Šempetra Beno Udrih (2). Med tistimi, ki so podeljevali priznanja, je bila tudi legendarna celjska šprinterka Marjana Lubej, zmagovalka prvega izbora leta 1968.
DEAN ŠUSTER
Na redni letni skupščini Zveze športnih društev (ZŠD) občine Žalec, ki je bila tudi volilna, so poročali o delu zveze v letošnjem letu, predstavili program dela za leto 2012, v zvezo sprejeli dve novi društvi in izvolili novo vodstvo. Za uvod so si ogledali zanimiv film o športnem utripu v občini Žalec.
Poročilo o delu je podal predsednik zveze Silvo Ma-rič. V zvezo je bilo do zdaj vključenih 64 športnih društev z več kot pet tisoč člani. Upravni odbor zveze je na svojih sejah potrdil sistem razdeljevanja sredstev za šport, predlagal dobitnike priznanj na prireditvi Šport v letu 2011, usklajeval program akcije Razpnimo jadra, ki so jo organizirali skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec in Občino
Novi predsednik Zveze športnih društev občine Žalec Sebastjan Cilenšek
Žalec ter številnimi športnimi društvi in šolami.
Za novega predsednika zveze je bil izbran Sebastjan Cilenšek, določen pa devet-
članski upravni in tričlanski nadzorni odbor. V zvezo so sprejeli dve novi društvi, Smučarski skakalni klub Zajc iz Hramš in Društvo odbojkarskih sodnikov Žalec. Sedaj ZŠD šteje 66 društev.
TONE TAVČAR
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL, 11. krog: Šentjur - Zlatorog 86:94; Nelson 23, Rembert 15, Ferme 13, Maric 12, Primorac 10, Sebič 8, Pelc 5; Škific 17, Omic 14, Mali 13, Vujasinovič 11, M. Lapornik 9, Čohadarevic 7, L. Lapornik 7, Nikolič Smrdelj 6, Dimec
5,	Brodnik 3, Atanackovič 2, Maribor - Hopsi 81:88; Pelko 23, Špica 16; Hohler 21, Pod-vršnik 19, Vašl 12, Godler 11, Sebič 10, Hannibal, Sviridov
6,	Kobale 3.
ROKOMET
1. SL, 16. krog: Celje Pivovarna Laško - Krško 32:22 (20:10); Mačkovšek 8, Mlakar, Toskic, Poklar 5, Žvižej 3, Marguč, Žuran 2, Razgor, Zelenovic 1; Cehte, Lazovič 3. (MiK)_
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 23. 12.
KOŠARKA
Jadranska liga, 13. krog, Novo mesto: Krka - Zlatorog (19).
Jadranska liga (ž), 12. krog, Celje: Athlete - Radivoj Korac (18).
David Brinovec (levo) se je pomeril tudi z Američanom kitajskega porekla Liujem Boveyem. Partija se je zaključila z remijem.
Z desetimi leti že svetovni popotnik
Uspešno šahovsko tradicijo družine Brinovec nadaljuje 10-letni David. Že četrtič se je udeležil svetovnega prvenstva.
Najprej je tekmoval v Vietnamu, nato v Turčiji in Grčiji, konec prejšnjega meseca pa se je vrnil iz Brazilije. V svoji starostni kategoriji je v Caldas Novasu med 121 tekmovalci zasedel 55. mesto. Po dvakrat je zmagal in izgubil ter petkrat remi-ziral. »Tokrat so na mojo igro precej bolj kot sicer vplivale spremembe klime in hrane,« prizna učenec 5. razreda OŠ Šempeter. Kljub temu je bil najbolje uvrščen od slovenskih fantov. Trenutno najboljši mladi šahisti prihajajo iz Kitajske, Indije in držav bivše Sovjetske zveze.
David je član Šahovskega kluba Žalec, njegov trener je oče, svoje znanje pa izpopolnjuje v okviru slovenskega projekta, ki ga vodi
slovenski velemojster Georg Mohr. Najbolj obetavni slovenski šahisti skupaj preživljajo konce tedna v slovenskih mestih, Mariboru, Kranjski Gori, Novi Gorici, in na Rogli, kjer nad njimi bdita tudi 25-letni mednarodni mojster Tadej Sakelšek in Damjan Plesec.
Za Davidovo šahovsko znanje pa sta seveda najbolj zaslužna oče in ded. Slednji, Franc Brinovec je bil eden izmed prvih mojstrskih kandidatov v celj ski regiji. Davidov oče Dušan je bil slovenski mladinski prvak, na jugoslovanskem prvenstvu pa je osvoji četrto mesto in se uvrstil v mladinsko jugoslovansko reprezentanco. Po dveh zelo dolgih potovanjih in dveh relativno krajših pa bo za Davida naslednje leto svetovno prvenstvo takorekoč doma, v Mariboru.
DEAN ŠUSTER
Silvo Marič je zvezo kot predsednik vodil kar 12 let. Urošu Vidmajer-ju, ki ima veliko zaslug za razvoj športa v zadnjem deseletju v občini Žalec in odhaja na novo delovno mesto, je podaril njegov portret, delo Mladena Melanška.
NOVI TEDNIK
15
ŽRK Celje Celjske mesnine
Podgorici
Košarkarice celjskega Athletea so sredi Črne gore ponižale Budučnost. Sedma zmaga jih je popeljala na četrto mesto.
V 11. krogu Jadranske lige so Celjanke na gostovanju slavile z visoko razliko 77:48. S predstavo so presenetile vse, saj so od prve do zadnje minute igrale izvrstno.
Zgodnji konec
Skupaj s košarkaricami in strokovnim štabom smo do venomer neugodnega gostovanja potrebovali deset ur vožnje. Dolga (900 km) in naporna pot je igralke pričakovano zelo utrudila. Trener Damir Grgič je dan pred tekmo igralkam pripravil video analizo igre domače ekipe, zatem pa nekaj taktičnih zamisli z njimi izpilil še na večernem treningu. Pred tekmo so bili občutki mešani, potem ko je Budučnost v svoji dvorani trd oreh, delo pa otežijo še domači delilci pravice. Vendar sta se pri igralkah videli pozitivna energija in sproščenost, ki je bila zatem opazna že v prvi četrtini. Celjanke so jo po zaslugi odlične obrambe in neverjetne natančnosti metov dobile s 27:15. V drugi četrtini smo gledali bolj izenačeno igro, a pred drugim polčasom je prednost Athletea narasla še za dve točki (41:27). Po odmoru je Grgičeva zasedba, ki je igrala v črnih dresih, dokončno odločila tekmo. Tako kot v prvem polčasu se je tudi v nadaljevanju izkazalo, da je Grgič pripravil odlično taktiko tako v obrambi kot napadu in domači strateg Željko Vukiče-vic ni imel odgovora, zato se je že pred zadnjimi desetimi
minutami, ko so Celjanke vodile s 64:39, moral sprijazniti s tem, da ga je trenerski kolega prelisičil. V zadnji četrtini je bilo tako le še vprašanje, kakšna razlika bo na koncu. Za Athlete je tekmo odigralo vseh devet deklet, ki so odpotovala v Črno goro. Najboljša strelka je bila Sanja Orozovic, ki je vknjižila 20 točk (za dve 4:7, za tri 4:6). Tina Trebec, ki je uspešno delovala pod obročema, jih je dosegla 19, 18 točk je prispevala nepogrešljiva Teja Oblak. Izjemno delo v obrambi je opravila Nina Ga-brovšek. Vsekakor pa je treba pohvaliti vse igralke, z zmago pa so si pred zadnjimi sedmimi krogi na lestvici pripravile zelo dobro izhodišče.
Strah domačink
Trener Damir Grgič je predstavil opažanja: »Že dan pred tekmo se je videl strah gostiteljev. Mi imamo mlado, a zelo perspektivno ekipo, ki igra dokaj dobro košarko. Svojim igralkam moram čestitati za zelo srčno in pametno igro, katere plod je končni izid. Bilo smo dobro psihično in taktično pripravljeni. Že v drugi četrtini smo vodili za 18 točk in res moram iz srca čestitati igralkam. Kapo dol pred njimi.« To je bila tretja zaporedna zmaga Athletea. Pred Budučnostjo so Celjanke ugnale Vojvodino in Vož-dovac. »Upam, da smo sedaj zakorakali v zmagovalen ritem. Pred nami je v tem letu še tekma z ekipo Radivoja Korača, kjer bomo iskali še četrto zmago. Ta nas še vedno pušča v igri za četrto mesto, ki pelje na zaključni turnir,« je zaključil Grgič. Teja Oblak ni
Podarite svojim najdražjim zdravje in veselje z darilnim
LU
O O
a <
cc
a
LU
S
" ^ 9 bonom top fit-a
25% popusta za darilne bone
TOP FIT HUM
Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 034281440
od 10.12. do 31.12.2011
(ob plačilu z gotovino)
Lea Jagodič je proti Budučnosti v Celju dosegla 10, v soboto v Podgorici pa sedem točk.
skrivala veselja: »V tekmo smo krenile zelo dobro. Pomembno je bilo, da smo se razigrale vse igralke. V gosteh je sicer zahtevno igrati, a tokrat smo prišle do zaslužene zmage, čeprav smo pričakovale težjo tekmo. Končna razlika 29 točk je pomenila še toliko
večje veselje.« Celjanke bodo že danes odigrale tekmo 12. kroga, ko bo v Celju gostovala ekipa Radivoj Korač, zatem pa se bo tekmovanje nadaljevalo 14. januarja, teden dni prej pa državno prvenstvo.
MITJA KNEZ Foto: TimE
Edita Amon
Devetnajstletna vratarka nosi dvanajstico na dresu. Visoka je 179 centimetrov, težka 60 kilogramov. Njena trenerja sta Uroš Privšek in Milovan Tomič. S prvimi koraki v športu z žogo je začela pri športnem krožku na III. osnovni šoli Celje. Po predstavitvi rokometa se je takoj skupaj s sestro dvojčico vključila v Celjsko rokometno šolo Toneta Goršiča. Kot vratarka mlajših deklic se je leta 2003 priključila ŽRK Celeia Celje, kjer jo je sprva trenirala Željka Dragišič, nato pa Matej Regner. Po združitvi s klubom Celjske mesnine je bil njen trener Nenad Stojakovič. Že pri 15 letih jo je v člansko ekipo uvrstil trener Tomaž Čater in že tedaj je okusila slast 1. slovenske lige. Njeni trenerji so bili še Danilo Kovačič, Vojko Prislan, Miha Bojovič ... Državna prvakinja je bila s celjskimi mladinkami (letos), mlajšimi deklicami A (2004) in mlajšimi deklicami B (2003), s kadetinjami pa podprvakinja pred dvema letoma. Doslej je bila v vseh starostnih kategorijah izbrana v državne reprezentance, bila je udeleženka evropskega prvenstva in sredozemskih iger. Gimnazijka na Šolskem centru Celje obiskuje fitnes, v prostem času se druži s prijatelji, nakupuje in ima rada zabavo. Njena vzornika sta seveda vratarja, Dejan Perič in Thierry Omeyer, njen priljubljen stavek pa: najboljša stvar se zgodi, ko jo najmanj pričakuješ.
Da z Rogaško, druga pesem je Laško
V torek je bila šentjurska dvorana znova dobro obiskana, v sosedskem košarkarskem obračunu so Laščani zmagali zasluženo in prepričljivo, čeprav morebiti končnih 86:92 tega ne kaže.
Gostitelji so se v finišu tekme 11. kroga 1. slovenske lige namreč borili do zadnjih sekund in omilili poraz proti favoritu. Z Rogaško je šentjurski izplen tri zmage, z Laščam pa dva poraza. Mešani občutki so prevevali domačega trenerja Damjana Novakoviča: »Posledica naše slabe obrambe in utrujenosti je bil zelo dober met gostov. Od Držiča nimamo koristi že cel mesec. Zadovoljen sem s sedmimi zmagami, izkupiček v enajstih krogih je za nas skoraj optimalen in imamo lepe možnosti za uvrstitev v ligo za prvaka.« Pri gostiteljih sta bila najbolj učinkovita Američana Travis Nelson s 23 in Patrick Rembert s 15 točkami, 13 jih je dodal domačin Tadej Ferme: »Zmanjkal nam je kanček športne sreče. Laščanom je uspelo nekajkrat zadeti iz nemogočih položajev. Pri nas
Jožetu Palčniku sta za devetletno obdobje, ko je bil predsednik KK Šentjur, priznanje, priložnostno darilo in dres izročila njegov naslednik Igor Jecl in direktor kluba Urban Palčnik.
tega ni bilo, toda dali smo vse od sebe. Čeprav smo se nadejali, da bomo presenetili papirnatega favorita, nismo razočarani.« Pri zmagovalcih je Jure Škific dosegel 15 točk, Alen Omic 14. V 34. minuti je Daniel Vujasinovič s trojko prednost povišal na 15 točk in pri izidu 63:78 je zaradi pete osebne napake igrišče
zapustil Grega Mali, ki se je zaustavil pri 13 točkah, čeprav si je v Podgorici zvil gleženj. Je conska obramba ustrezala Zlatorogu? »Da, tokrat vsekakor. Dobro smo se pripravili nanjo. V obrambi nismo bili dobri, zato pa v napadu odlični.« Helios ima en poraz, Elektra dva, Zlato-rog tri in Šentjur štiri. Trener
Ivan Sunara je preporodil ekipo Zlatoroga: »Moji mladi igralci so s kolektivnim pristopom odbili napade kakovostne domače ekipe. Drevi je v Novem mestu Krka favorit, toda poskušali bomo odigrati kot v Podgorici in se upreti domačinom.«
DEAN ŠUSTER Foto: ROBERT GAJŠEK
mM
16
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Varnost v prometu postati vrednota
Šele takrat bodo ljudje spoštovali svoja in tuja življenja
mora
»Ključ do varne vožnje kot vrednote je sprememba src mladih. Vsakomur, predvsem mladim, se kdaj zdi, da so naše vsakdanje težave največje. Dokler se ne soočimo s težavami, ki imajo dolgoročne posledice, tudi na zdravju,« pravi David Razboršek iz Gibanja Še vedno vozim - vendar ne hodim. Ravno člani tega gibanja, ki so povečini člani Društva paraplegi-kov JZ Štajerske (in tudi z ostalega dela Slovenije), so na področju prometne preventive v Sloveniji naredili izjemno veliko. To jim priznavajo tudi prometni strokovnjaki. S svojimi bolečimi zgodbami, ko so jih nesreče prikovale tudi na invalidske vozičke, so se pred tremi leti podali med mlade in jim dali jasno sporočilo: promet ni igra!
»Mladi se še prepogosto uveljavljajo skozi samode-struktivna dejanja. Zato jih nagovarjamo s tragičnimi življenjskimi zgodbami, ki vsebujejo motiv za lepši jutri. Cilj vseh teh predavanj ni, da imajo mladi po koncu pomilovanje do naših članov. Gre za močan čustven učinek. Mladi vidijo, da nekdo, za katerim je težka življenjska izkušnja, vendarle živi polno življenje. Tako spoznajo, da so njihovi problemi v primerjavi s tem pravzaprav majhni. Videti morajo, da imajo razlog za spoštovanje svojega življenja. In varnost je vrednota le, če človek spoštuje življenje,« razloži David Razboršek.
In kakšni so odzivi dijakov, ko na teh predavanjih slišijo, kako je nekomu zaradi prometne nesreče stalni sopotnik invalidski voziček? »Zavedajo se, da je njihovo življenje krhko. Da se lahko v trenutku znajdejo v takšni situaciji ali da nekomu lahko takšno situacijo povzročijo,« pojasni Anja Zagomilšek iz Zavoda Vozim, ki je krovna organizacija gibanja. Njihov trud so zaznali tudi širše, saj so bili letos nominirani za evropsko nagrado na področju prometne preventive.
Šok ne zaleže več
»Ves ta čas opažamo, da so televizijske, radijske re-
17 aktivnih predavateljev, ki s polaganjem svojih zgodb mladim, s tem dela tudi na sprejemanju samega sebe, saj vidijo, da mladi zaradi njihovih zgodb začnejo promet dojemati drugače. Med predavatelji so večinoma mladi in stopiti pred množico ter govoriti najbolj boleče stvari iz svojega življenja seveda ni lahko, se pa za to odločajo prostovoljno. »Včasih opažamo, da s tem osebnostno rastemo tudi mi. Z veseljem kdaj opazujem, kako se da z močjo in voljo premagovati največje ovire,« pravi Razboršek.
klame in zloženke s preventivno vsebino precej prezrte. Mladi sami povedo, da niso pozorni nanje, saj jim je vse dosegljivo na spletu. Statistike in teh posnetkov nesreč je na spletu ogromno in vse to povzroči nekakšno >imunost<, mladim to sploh ni več šokantno. Ko pa vidijo za določenimi nesrečami človeške zgodbe, nekoga, ki je pred njimi in jim to pove iz lastne izkušnje, začnejo razmišljati drugače,« dodaja Zagomilškova.
Mladi so prepoznali, da je varnost v prometu pomembna. »Dokler se ne srečaš z invalidom na vozičku ali z nekom, ki ima protezo ali hude poškodbe glave, si sploh ne moreš predstavljati, kakšne posledice pusti nesreča. Ljudje si predstavljajo le zvito pločevino ali smrt, samo to. Vmes nič. Toda tu so lahko še hude poškodbe, ko so ljudje celo življenje gibalno ovirani, poškodbe pustijo tudi psihične posledice. In tega se ponavadi v družbi ne vidi. Ko pa se dijaki soočijo z nekom, ki je to doživel, jih zaboli, naenkrat vidijo, da ni smiselno divjati, piti alkohola ali sesti k vinjenemu vozniku,« dodaja Zagomil-škova.
V družbi še vedno prevladuje mnenje, da so mladi najbolj nevarni vozniki. Toda Razboršek opozarja na dejstvo, na katero ob takšnih trditvah mnogi pozabljajo: »Ta
Da so njihova predavanja padla na plodna tla in že začela spreminjati prometno kulturo mladih, kažejo prvi učinki. Pred tedni so z njimi navezali stik starši petih dijakov, ki so sami brez vozniškega dovoljenja sedli za volan in povzročili prometno nesrečo, ki se je končala z gmotno škodo. Prosili so jih, če za njihove otroke pripravijo predavanja, kar so tudi storili. Zdaj bo teh pet dijakov organiziralo takšna predavanja še na svojih šolah v svojih razredih. Prvič se je tudi zgodilo, da so starši pred tedni v prometni nesreči umrlega dekleta ob pogrebu odklonili cvetje, znance pa prosili, da raje nakažejo denar zavodu Vozim, saj so se zavedali, kako nepogrešljivi so za prometno kulturo mladih.
Anja Zagomilšek in David Razboršek.
čas je ena zelo rizičnih skupin tudi generacija med 45 in 60 letom. Zakaj? Zato, ker imajo morda v sebi še prepričanja, ki so nastala v drugačni družbi, ko se še ni toliko govorilo o prometni varnosti. Takšna prepričanja, da >saj ni tako hudo, če si malo pijan in sedeš za volan<, je namreč težko spremeniti.«
Treba se je povezati
Člani gibanja bi želeli, da bi vsak med 15. in 18. letom vsaj enkrat slišal eno takšno zgodbo, pogrešajo pa bolj sistematično ureditev preventivnih aktivnosti in dejavnosti v Sloveniji. »To je tudi apel javni agenciji za varnost v cestnem prometu. V Sloveniji bi morali pregledati učinke vseh preventivnih dejavnosti, vseh služb, organizacij, ki jih izvajajo. Te projekte je treba ovrednotiti, pogledati nanje širše, nato pa stopiti skupaj. Še vedno je veliko neprofesionalizma na tem področju, če pa bi stopili skupaj, bi v prometni kulturi izobrazili več ljudi, na dolgi rok to prinese boljšo prometno varnost,« razmišlja Razboršek. »Žrtev prometne nesreče je tudi z vidika socialne države velika obremenitev in že kmečka pamet pove, da vsaka pre-
prečena nesreča kaže, da smo na prvi poti.«
Ko je Gibanje Še vedno vozim - vendar ne hodim pred tremi leti udejanjilo svojo idejo, so naleteli v državi na marsikatero gluho uho. »Denar so razporejali predvsem projektom, ki so bili že znani in uveljavljeni, mi pa smo težko prišli zraven. Stvari so
Mladim predavajo člani Gibanja Še vedno vozim - vendar ne hodim, ki so sami žrtve nesreč, ki so jih povzročili drugi ali sami. Poguma, da bi mladim izpovedali svoje zgodbe povzročitelji nesreč, v katerih so poškodovali druge oziroma povzročili njihovo smrt, zaenkrat še na Celjskem ne premore nihče.
Kljub temu, da vsi delujejo na prostovoljni bazi, pa je vse povezano z denarjem. Upoštevati je treba, da gre večinoma za invalide, za katere je treba priskrbeti tudi prevoze. Nekaj malega za tovrstne akcije prispeva država, ki se potem s takšnimi projekti hvali, čeprav zanje svojo denarnico odpre minimalno. Kar 70 odstotkov vseh stroškov namreč Zavod Vozim pokrije z denarjem, ki ga dobi prek donacij in sponzorstev od podjetij. Odpirajo se jim nove možnosti, saj se tudi podjetja, kjer so zaposleni večji del službenega časa na cestah, zavedajo pomena prometne varnosti. Zato bodo v prihodnje več predavanj izvajali tudi v takšnih podjetjih. Še vedno pa je njihovo delo namenjeno »spreminjanju src mladih«.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
se sicer nekoliko izboljšale, vendar nam še vedno ne uspe realizirati cilja, da bi lahko v enem letu naša predavanja predstavili celi generaciji dijakov, to je okoli 17 tisočim,« pojasni Zagomilškova.
Povpraševanja šol po predavanjih o prometu je ogromno, pravzaprav več kot so člani sposobni izvesti.
Društvo paraplegikov JZ Štajerske deluje tudi na pomoči žrtvam prometnih nesreč. »Najprej se zgodi nesreča, nato sledi nega v bolnišnici in dolgotrajna rehabilitacija. Prihod domov je zelo boleč. Takrat odigra ključno vlogo ravno Društvo paraplegikov JZ Štajerske, saj žrtvam tudi skozi svoje delovanje, šport, kulturo, pokaže neko novo pot v življenje. Mislim, da vsega tega, tudi gibanja Še vedno vozim - vendar ne hodim, nikakor ne bi bilo brez predsednika društva Janeza Hudeja.
INFO 113
Je kdo videl nesrečo?
V torek dopoldne se je v križišču Ceste talcev in Prešernove ceste v neposredni bližini Kmetijske zadruge Velenje zgodila prometna nesreča.
Trčili sta dve osebni vozili, oba voznika pa sta policiji zatrdila, da sta v križišče pripeljala pri zeleni luči. Zaradi razjasnitve okoliščin zato policisti naprošajo morebitne očividce, naj pokličejo na 113 ali na številko Policijske postaje Velenje 03 898 61 00.
Tat še dvignil denar
V	Začretu pri Celju so neznanci vlomili v lesen objekt ob eni od stanovanjskih hiš. Storilec je odnesel dva para smuči in rahljalnik zemlje ter lastnikom povzročil za dobrih 2.500 evrov škode.
V	Celju, na parkirišču na Dečkovi ulici, pa so prijavili tatvino iz kabine tovornega avtomobila. Lastnik pogreša denarnico s plačilnimi in z drugimi karticami, kartico za tahograf in nekaj gotovine. Da je mera polna, je tat na bankomatu dvignil še nekaj gotovine. O vlomih poročajo še iz enega od gostinskih lokalov v Radečah, policisti pa preiskujejo tatvino kolesa iz kleti stanovanjskega bloka v Celovški ulici v Celju in tatvino goriva iz tovornjaka, ki ga je lastnik parkiral v Založah na območju Žalca.
Gorelo zaradi pregretja napeljave
V	Novakih pri Novi Cerkvi je v torek zagorelo v mansardnem stanovanju novogradnje. Do požara je prišlo zaradi pregretja napeljave med kaminom in dimnikom, so sporočili s celjske policije. Škode je za 20 tisoč evrov.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Se je zgodila logistična napaka?
Sporna odredba ostaja še naprej sporna
Sojenje Branku Mačku za tragedijo izpred dobrih dveh let na avtocesti pri Arji vasi, ko so umrli trije mladi Celjani, se še ne bliža koncu. V sredo so zaslišali tudi celjskega preiskovalnega sodnika Bojana Nendla, ki je vodil ogled kraja nesreče. Zaslišanje preiskovalnega sodnika sicer na slovenskih sodiščih ni ravno pogosta praksa, zato je toliko bolj mogoče domnevati, da pri odredbi za strokovni odvzem tekočin povzročitelju nesreče - zatem ko je prišel ta na urgenco - morda res ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Toda dokler sodišče ne razjasni vseh okoliščin do potankosti, je to le domneva.
Odredbo za strokovni pre- preiskovalnega sodnika še ni
gled telesnih tekočin osumljenca oziroma v tem primeru povzročitelja prometne nesreče izda preiskovalni sodnik, ko se začne ogled kraja nesreče. Pri primeru Maček je na obrazcu za odredbo napisano, da jo je izdal policist. Toda policisti trdijo, da to lahko storijo, kadar
na prizorišču. Kje je zdaj nastal problem, sploh ni jasno. Nendl je namreč predsednici sodnega senata Marjani To-polovec Dolinšek pojasnil: »V odredbi bi moralo pisati, da sem jo izdal jaz. Če je zapisano drugače, je morala pri tem nastati logistična napaka.« Kljub temu meni,
V sredo so kot pričo na sodišče poklicali tudi prometnega izvedenca Iztoka Ciglariča, ki je v tem postopku izdelal tudi izvedensko mnenje. Tega bi lahko izločili, če bi se za resnično izkazal prepis posnetkov operativno komunikacijskega centra v času nesreče. Posnetke, ki jih bodo v začetku januarja, ko se bo sojenje nadaljevalo (10. 1.), tudi poslušali. Iz njih naj bi bilo razvidno, da je bil »o nesreči obveščen izvedenec Ciglarič, ki prihaja na kraj nesreče«. Toda izvedenec je danes zanikal, da bi takrat v Arjo vas prišel, saj če bi to držalo, bi moral sodišče o tem obvestiti takoj, ko so ga prosili za izdelavo izvedenskega mnenja. »Dopuščam pa možnost, da so me klicali, saj opravljam raziskave vzrokov prometnih nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila. Vendar z gotovostjo trdim, da na kraj nesreče nisem prišel,« je dejal Ciglarič (v nesreči Mačka z mladimi Celjani sta bili udeleženi tudi tovorni vozili).
Obtoženi Branko Maček (desno). Ob njem prometni izvedenec Iztok Ciglarič, ki je zanikal, da je bil 2. oktobra 2009 na kraju prometne nesreče.
da je bilo vse izvedeno korektno. »Delamo kot ekipa. Na kraju policistom ustno odredim odvzem telesnih tekočin povzročitelju. Policisti imajo pri sebi obrazec, na katerega vpišejo, kdo je odredbo izdal. Izročijo ga medicinskemu osebju. V praksi je pogosto tako, da je povzročitelj že v bolnišnici, ko pridem jaz na kraj nesre-
če, zato imajo policisti te obrazce vedno pri sebi,« je razlagal preiskovalni sodnik tokrat v vlogi priče. Opisal je tudi postopke, kako je videti, kadar se zgodi takšna tragedija, in kako se pri preiskave okoliščin nesreče postopa ter katere so njegove pristojnosti in naloge policije. Ta naj bi preiskovalnim sodnikom nudila neke vrste »tehnično
podporo«, torej zbiranje sledov in dokazov, skiciranje, fotografiranje kraja nesreče in vozil.
Pozabila zaradi zmede?
Kar nekaj časa pa je trajalo zaslišanje medicinske sestre Mojce Jevšenak, ki je usodnega jutra na urgen-ci Mačku odvzela kri. »Kri
sem mu odvzela na podlagi odredbe, ki jo je prinesel policist. Ta je bil pri odvzemu tudi navzoč, saj je v takšnih postopkih vedno tako. Prisoten je bil tudi zdravnik, vendar se ne spomnim, ali je bil v neposredni bližini, zagotovo pa je bil v prostoru, saj brez zdravnika krvi ne smem odvzeti,« je razlagala medicinska sestra. Ni pa znala odgovoriti, zakaj Mačku niso odvzeli tudi urina, saj je bilo to z odredbo prav tako predpisano. Obrazec o odvzemu krvi sta nepopolno izpolnila tako sestra kot zdravnik, zato sodnica ni skrivala začudenja: »Opravljali ste delo kot strokovna oseba, kako se je lahko to zgodilo?« je vprašala Jevše-nakovo. »Tudi jaz sem človek, mati ... Takrat je vladala gneča. Starši so prišli iskat svoje otroke ... Bila je zmeda .« je naštevala Je-všenakova, vidno prestrašena pred sodnim senatom. Kako dobro bi bilo, če bi se sojenje začelo čim hitreje po nesrečah, je pokazalo tudi njeno zaslišanje, saj je večkrat dejala, da se zaradi časovne odmaknjenosti določenih stvari ne spominja več podrobno.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Obtoženi »kolektivno« na bolniški?
Opravičilo zaradi nepredvidljive bolezni
Ta teden bi se na Okrožno sodišče v Celju morali kot obtoženci oglasiti Marjan Vengust, Darko Klarič, Darko Žičkar in Tomaž Ambrožič. Očitajo jim kaznivo dejanje finančne zatajitve. Obtoženi so nekdanji vodilni Nogometnega kluba Publikum. Sodna obravnava je bila sicer razpisana že lani spomladi, a so jo takrat morali prestaviti, ker na sodišče nista prišla dva od obtoženih. Podobna zgodba se je zgodila tudi ta torek, ko so trije od štirih »nenadoma in nepredvidljivo« zboleli ...
Četverica naj bi kaznivo dejanje storila že leta 2001. Igralcem prve članske ekipe naj bi plačali z gotovino, kar pomeni, da državi niso odvajali davkov. Te naj bi sicer delno poravnali, kasneje menda v celoti. Toda lani, ko naj bi se sojenje tudi začelo, papirjev o poravnanih obveznostih do davkarije tožilstvo še ni imelo. Škoda, ki naj bi jo četverica s tem povzročila, naj bi znašala
Janez Koščak je sodnici takole prebral, da je njegov klient Tomaž Ambrožič namesto na sojenju na poslovnem sestanku. Ob njem odvetnika Nuša Maček in Uroš Divjak.
51 tisoč evrov. Ambrožič se je v torek opravičil preko svojega odvetnika, češ da je moral nujno na poslovni
sestanek v Zagreb. Ostali trije pa so kar kolektivno zboleli. Obravnava se tako sploh ni mogla začeti. So-
dnica Cvetka Posilovič je tako razpisala nov datum sojenja, 23. januar.
SŠol, foto: SHERPA
INFO113
Gojenje v poslovnih prostorih
Poslovno gojenje konoplje
Velenjski policisti so pretekli teden zaradi preprodaje drog ovadili 21-letnega moškega. Pri njem so opravili tudi hišno preiskavo. Našli so kilogram konoplje in več zavitkov, pripravljenih za prodajo.
Zasegli so mu tudi pripomočke za gojenje droge. Na Ljubnem ob Savinji pa so prijeli 41-letnega moškega, ki je konopljo gojil kar v svojem poslovnem objektu. V treh posebej prirejenih prostorih so mu zasegli kar 665 sadik ter večjo količino posušenih delcev te rastline. Moški je imel objekt za pridelavo droge posebej izoliran in opremljen z ventilatorji, s klimatskimi napravami, posebnimi lučmi, z radiatorji in vodnimi črpalkami. Dva večja prostora je uporabljal za gojenje konoplje, enega pa za sušenje. 41-letnika so ovadili zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor.
Foto: PU Celje
mM
18
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Rečiški Matevž znova pod nebo
Potem ko je pred leti sam preletel svet, se Matevž Lenarčič odpravlja na novo avanturo okrog sveta
Pilot, alpinist, fotograf, popotnik in avanturist, predvsem pa velik ljubitelj narave Matevž Lenarčič se prihodnje leto drugič odpravlja na let okrog sveta. Namen projekta Green-Light WorldFlight je preleteti svet na najbolj zelen način, z najmanjšo količino goriva doslej. V pomoč mu bo eno od Pipistrelovih letal, ker, kot pravi Matevž, boljših ni.
To bo že drugi tovrstni podvig Lenarčiča, ki pravi, da se moramo naučiti razumeti, da »svet ni nekaj, kar nam je dano za vedno, svet lahko hitro izgubimo«. Pred sedmimi leti se je na pot okoli sveta odpravil s Pipistrelo-vim Sunusom 912, tokrat pa je ekipa domačih strokovnjakov posebej zanj izdelala modificirano okolju prijazno letalo Pipistrel Virus SW.
Da je letalo svojevrstna posebnost in da takšnega ni na svetu, je poudaril Ivo Bosca-rol. Sposobno je leteti zelo daleč z zelo majhno količino goriva, dvigne se lahko tudi 10 tisoč metrov visoko pod nebo, prenese lahko zelo nizke in zelo visoke temperature. Matevž namerava z njim preleteti tako oceane kot najvišje gore na svetu, najbolj pa bo zanimiv njegov izlet na Antarktiko. Dosežek bo zaradi svoje ekstremnosti zagotovo zanimiv za svetovno javnost, Pipistrel pa postaja prepoznaven prav po tovrstnih, ekstremnih izdelkih. Hkrati pa bodo izkušnje iz projekta narekovale razvoj proizvodnje.
Bitka s papirji
Projekt so sicer podrobneje predstavili v torek na tiskovni konferenci v Ajdovščini. Poleg Pipistrela so se v projekt vključila tudi druga podjetja. Petrol bo letalo na celotni poti oskrboval z gorivom. Urad vlade za komuniciranje in Slovenska turistična organizacija pa bosta poskrbela za promocijo projekta. Zgodba Matevža Lenarčiča namreč pooseblja povest o Sloveniji kot sicer majhni, a drzni državi, usmerjeni v razvoj, visoko tehnologijo in v zeleno. V projektu sodeluje tudi Aerodrom Ljubljana, od koder bo Matevž predvidoma 3. januarja odletel v svet. Matevževo potepanje po sve-
tu bo izkoristilo podjetje Aerosol za znanstveno raziskavo; to bo namreč edinstvena priložnost za meritve črnega ogljika na območjih, kjer takšne meritve še nikoli niso bile izvedene.
Poleg domačih strokovnjakov iz podjetja Pipistrel v projektu sodelujejo tudi druge vrste znanstveniki. Na Inštitutu Jožefa Štefana se ubadajo z Matevževo obleko, ki mora prenesti zelo nizke in zelo visoke temperature, Matevž pa bo na inštitutu opravljal tudi priprave na zahteven polet. Ajdovsko podjetje bo poskrbelo tudi za podporo in pomoč Matevžu na poti, saj zastopniki v različnih državah sveta in ti že zbirajo vse potrebne »papirje« za bitko, ki je v tem projektu najtežja, to je bitka z birokracijo.
Brez meja
Lenarčiča, sicer rojenega Trboveljčana, so domačini na Rečici ob Savinji spoznavali lani, ko je gostoval na Čitalniškem večeru. Izkazal se je kot iskriv, duhovit in zgovoren sogovornik. Takrat je podrobneje govoril o čudoviti monografiji Alpe - kot jih vidijo ptice, ki prinaša opozorila in poziv za ohranitev izjemnega prostora, ki se ga splača varovati za naslednje rodove.
Lenarčič je po šolanju v rodnem kraju in diplomi iz biologije pet let delal v takratnem zavodu za spomeniško varstvo v Celju. Vmes pa so se porajale fotografije, želje in izzivi. Kot je tkal spomine, mu je eden od slovenskih pilotov, ki ima za sabo ogromno kilometrov letenja, povedal, da se je na prvem letu obnašal »ko baba« in da je šele po dveh letih v zraku povsem sprostil. »Slovenija je dovolj velika, ni majhna. Problem je, ker jo mnogi do-
Ivo Boscarol in Matevž Lenarčič. Pilot z Rečice je že prvi uspešen prelet sveta opravili s Pipstrelovim letalom.
jemajo kot majhno. Vendar je del celote in v tem prostoru nezamenljiv. Mogoče ti tretjo dimenzijo da šele letenje, ampak na Kolpi ali Karavankah ni meje, na oni strani so tudi ljudje. Meje so torej v naših glavah, in če bi se jih lahko znebili, bi bilo marsikaj drugače,« je takrat razmišljal Matevž, ki se znova odpravlja brisat meje.
»Domači? Veseli so, da grem,« je v svojem slogu klepet pred novim, zeleno obarvanim poletom zaključil Lenarčič. Pilota čakajo zanimivi in presenetljivi izzivi: preletel bo oceane, torej tudi 4 tisoč km poti brez pristanka, preletel bo Mount Everest, letel bo nad ledeno mrzlo Antarktiko, pa tudi nad vročim ekvatorjem. Če bo šlo vse po načrtih, se bo na pot odpravil 3. januarja, letel bo proti zahodu in v približno dveh mesecih in pol opravil kar okoli 100 tisoč kilometrov. Po opravljenem podvigu bo napisal knjigo, ki jo bo tokrat namenil vsem vodam sveta.
US
Foto: osebni arhiv in arhiv NT
Lenarčič, ki bo z brniškega letališča na pot okoli sveta poletel 3. januarja, bo na poti proti zahodu šestkrat preletel ekvator, 60 držav na sedmih kontinentih, med drugim tudi Antarktiko in najvišji vrh na svetu Mount Everest, 120 nacionalnih parkov in prečkal tri oceane. Na poti bo predvidoma dva do tri mesece, v tem času pa preletel okrog 100 tisoč kilometrov.
Matevžev raj
Letalo za zeleno pot
Spomini
Matevža Lenarčiča, predvsem njegove poglede na naravo in razmišljanja o svetu, so Rečičani podrobneje spoznali na lanskem Čitalniškem večeru.
»Osebno sem šel zato, ker rad letim in rad vidim nove stvari. Za to sicer ni treba okrog sveta. Tudi ni po moje, da bi šel zaradi rekorda. Ta je še najbolj smiseln za proizvajalca letala. Zame bi rekord imel smisel, če bi od njega obogatel, kar nisem. Bistvo je, da uživaš oziroma se imaš dobro,« je pred sedmimi leti, ob vrni-
tvi s preleta sveta, navrgle Lenarčič. Takrat je sam, z nemalo zapleti, v ultralah-kem letalu v tretjem poskusu obletel svet. Čakanje, zapiranje zračnega prostora, težave z dovoljenji, še ruski migi naj bi ga sestrelili ...
»Ljudje verjetno menijo, da je mogoče vse naprej načrtovati. Prepričan sem, da bo vsako leto težje. V bistvu se legalno, z upoštevanjem vseh zahtev, sveta ne da obleteti,« je že takrat menil Lenarčič, ki mu pri zadnjem poletu sicer pomaga posebna ekipa, vendar ... »Problemi so v grobem
enaki, le odtenki bodo drugačni. Nekoliko lažje je, toda še vedno moraš biti zraven. Celoto sestavlja milijon posameznih zgodb.«
Tako bo verjetno Lenarčič po končani poti znova ugotovil, da je svet še okrogel. »Po moje je pogled iz letala edini način, da dobiš pravi občutek, kako izgleda svet. Vzletiš iz ene pokrajine, pri-staneš pa v povsem drugačni, med drugačnimi ljudmi in kulturami. Čeprav vsi ljudje približno enako funkcionirajo, ne glede na to, ali so muslimani, Tibetanci ali kaj tretjega. Pokrajina se seveda spreminja, pravim pa, da je vsaka lepa, če je vreme primerno.«
Matevž Lenarčič (levo)
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
19
Predlog za
praznični meni
Simfonija novoletnih okusov (gosja pašteta, marinirani škampi, rakovica)
Dvojno močna juha z žafranovimi cmočki
Tagliatelle s črnimi tartufi
Sorbet limonine mete
Polnjena svinjska ribica s suhimi slivami v pršutovem plaščku Ocvrt puranov medaljon s sezamom
Piščančji file z gobovo omako Pisani zelenjavni šopek z maslom Sirov štrukelj
Kroketi Pečen krompir Motovilec z jajčko
Hruškov mousse z jagodnim kulijem, sladoledom in čokoladnim tartufom
Novoletna kava
Sarmice s kislim zeljem
Tako večerjo bo svojim prijateljem pripravil Bogdan Deželak. Kaj pa vi?
Bogdan Deželak je komisijo prepričal z županovim kosilom pobratenih občin. Za dekoracijo je uporabil cvetlični aranžma z zastavami pobratenih občin Občine Laško. Sprva je imel za tekmovanje pripravljeno drugo temo, vendar se je zaradi interesa sponzorjev, ki so za tekmovanje nujni, skupaj z županom Francem Zdolškom odločil za temo županovega kosila. Pripraviti je moral tudi meni kosila, pri čemer je uporabil lokalne sestavine. Tako so bile jedi večinoma iz medu in piva.
Za dobro vzdušje se splača potruditi
Laščan Bogdan Deželak je letos na 58. gostinsko-turističnem zboru Slovenije ponovno osvojil zlato. Tokrat celo v dveh kategorijah. Slavil je v pripravi omizja in tudi med vinskimi svetovalci.
Deželaka vina še posebej privlačijo. Zaenkrat je končal izobraževanje za sommelier-ja I. stopnje, ima pa tudi kot eden izmed dvestot Slovencev mednarodni certifikat za ocenjevalca vin in žganih pijač WSET. Poleg priznanj in nagrad iz strokovnega življenja je letos za izjemne dosežke na področju gostinstva dobil tudi kristalni grb Občine Laško. Zdaj se kot kakšen laški Jamie Oliver pripravlja na sil-vestrsko večerjo, na kateri bo gostil svoje prijatelje.
26-letni Bogdan ni od nekdaj želel delati v gostinstvu. Za to pot se je odločil šele po nasvetu svetovalne službe v osnovni šoli, kjer z vprašalniki ugotavljajo, kaj bi kateremu učencu najbolj ustrezalo. Vsekakor se pri
Bogdanu niso zmotili. Ne le, da je uspešno končal srednjo gostinsko šolo v Celju, ampak je uspešno končal še višjo šolo na Bledu. Tja bo spet odšel prihodnje leto, ko bo opravil še visokošolski študij. Ves čas pa sodeluje na tekmovanjih, kot je go-stinsko-turistični zbor.
Male skrivnosti zobotrebca
Bogdan razkriva, kaj je najbolj pomembno za dobro pripravo mize. Nujen je zobotrebec! Ampak ne, da ga damo na mizo, ampak da ga uporabimo za mero. Natančno za en zobotrebec mora biti namreč razmak med posameznimi kosi pribora. Tudi sicer čaka vsakega, ki bi rad lepo opremil mizo, veliko merjenja. Krožniki morajo biti enakomerno razporejeni okoli mize in to je treba vse do centimetra natančno izmeriti. Za svečano večerjo, kakršne se bližajo v prihodnjih tednih, mora biti razmak (merjeno od
sredine enega krožnika do sredine drugega krožnika) od 80 do 110 centimetrov. Bogdan opozarja, da moramo poskrbeti, da se krožniki in kozarci svetijo, pribor mora biti zloščen. Manjkati ne sme dekoracija, paziti pa moramo, da ni previsoka, da se gosti med sabo vidijo.
Vse te malenkosti so ocenjevali tudi na prej omenjenem tekmovanju, na katerem je slavil Bogdan. Tekmovalci morajo s seboj prinesti vse, celo mizo. Bogdan želi vsako leto na tekmovanju pripraviti nekaj unikatnega, novega, zato mora imeti kar nekaj sponzorjev, ki mu vsakič z novimi, unikatnimi krožniki, kozarci, priborom in tudi svečniki pomagajo pripraviti sanjsko mizo. Prav vsaka najmanjša stvar šteje.
Ne stiskati s časom
Bogdan bo tudi za silvestro-vo pripravil nekaj posebnega. Tokrat je k sebi povabil prijatelje, ki mu bodo pomagali
pripraviti večerjo. Pravi, da ob kakšnih veselih priložnostih lahko pribor ob krožniku malo bolj >razmečemo<, ampak silvestrska večerja je pa vendarle svečana priložnost, zato zobotrebec ne bo manjkal. Prijateljem bi rad pokazal, kako se takim večerjam streže. Dobesedno. Sicer pa Bogdan pravi, da je najbolj pomembno pri pripravi mize, da se gost dobro počuti.
Poleg vseh malenkosti je seveda najpomembnejši meni, ki ga bomo gostom postregli. Tudi tu Bogdan za svečane priložnosti, kot je silvestrska večerja, opozarja na posebnosti: »To je enkrat na leto in priporočam, da se vsi potrudijo, tudi če porabijo več časa za pripravo. Obrok naj bo unikaten, dobro pripravljen, iz takih živil, ki jih med letom ne jemo, pa jih imamo radi, in je čas priprave morda malo daljši. Pri tem ne bi stiskal s časom. Kar dosti si ga vzemimo.«
ŠPELA KURALT Foto: OSEBNI ARHIV
Bogdan Deželak
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
V Zibiki spoštujemo živali 2.
16. 9. 2011 je bil v rubriki Pritožna knjiga objavljen članek z naslovom V Zibiki spoštujemo živali, ki je nastal kot odgovor na pisanje g. Jeriča z dne 9. 9. 2011 v isti rubriki in z naslovom Šaljive ali žalostne igre. G. Jerič meni, da so mu z mojim zapisom bile kršene človekove pravice, zato je podal pobudo o presoji zapisa na urad varuhinje človekovih pravic. 27. 11. 2011 smo v KS Zibika prejeli dopis namestnika varuha, ki nas opozarja na sporne zapise v članku. Zato objavljamo naslednji popravek.
Stavek: »Pozivamo uredništva časopisov, da g. Jeriču preprosto prepovejo objavljanje člankov ali da se pred njegovimi objavami prepričajo o verodostojnosti njegovega pisanja,« zamenjujemo z: »Svoboda pisanja in izražanja svojih mnenj je z ustavo zagotovljena pravica. Dolžnost in moralna obveza avtorjev pa je, da pišejo resnico, svoja mnenja pa argumentirajo.«
Svoje poglede in razmišljanja v zvezi s pisanjem g. Jeriča
smo pojasnili namestniku varuhinje, ki je pritožbo vodil. Ker je obstajal sum varuha, da gre za moj osebni obračun z g. Jeričem, sem pridobil podpise podpore svojemu pisanju članov sveta KS Zibika in predsednikov vseh društev v Zibiki.
MARKO KETIŠ, predsednik sveta KS Zibika in član OO prireditve Šaljive igre
ZAHVALE
Srečna sem, da imam takšne prijatelje!
Pred kratkim sem se preselila v občino Štore. Sem 90-od-stotna invalidka. Po naključju sem takoj spoznala sosedo Verico Štante. Nekajkrat sva se pogovarjali in ko sem ji omenila, da ne vem, na koga naj se obrnem za pomoč, je takoj stopila v akcijo. Da so mi sestavili kuhinjo, je poklicala g. Štefanca. Ta je mojo prošnjo za pomoč vzel resno in skupaj z gospo Verico in gospodom Kresnikom so mi v enem dnevu uredili za življenje potrebne stvari. Delali so brez premora in mi darovali tudi manjkajoče stvari.
Res ne vem, na koga bi se sicer obrnila, če ne bi bili tako prijazni in dobri ljudje, ki so
me rešili in mi pomagali, saj sem bila popolnoma sama, dokler nisem prišla v Štore, kjer sem našla srčne, dobre in zveste ljudi. Izvedela sem, da g. Štefanec deluje kot prostovoljec in pomaga invalidom ter ljudem, potrebnim pomoči v vsej občini, kakor tudi gospa Štante. Na bolne ljudi prostovoljci ne gledajo zviška kot nekateri. Zato lahko iskreno trdim, da bom živela s takšnimi ljudmi zelo srečno.
ODA KOROŠEC, Štore
A
Brez delilnikov
Bralka omenja, da v bloku nimajo delilnikov za porabo toplotne energije, ki so na splošno obvezni. Zanima jo, ali je res, da v njihovem bloku, kjer imajo svojo peč na olje, števci niso potrebni.
Stanka Ritonja, sekretarka v službi za odnose z javnostmi v Ministrstvu za gospodarstvo, odgovarja: »Če imajo v bloku stanovalci vsak svojo peč, števci oziroma delilniki stroškov za toploto niso potrebni. V primeru, da imajo skupno peč za centralno kurjavo za ves blok (in če ima blok štiri ali več stanovanj), pa so delilniki obvezni.« Položnic ni
Bralec z Ostrožnega v Celju vprašuje, zakaj letos še ni prejel položnice za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče. Kot je izvedel v pogovorih s sosedi, tudi ti
»Menda veste, kaj je bambola. Tista tržaška punčka, z visoko natupirano frizuro, oblečena v razkošno volančkasto oblekico, ki nekoč ni smela manjkati v nobeni spalnici. No, zaradi take bambole bi nekoč skoraj umrl od strahu. Tedaj sem služboval v Vojvodini in tu sem spoznal Ano. Krasna babnica, ni kaj. Vroča kot madžarska paprika. Poročena, a to naju ni oviralo. Počasi sva pričela »šmirati«. Nekega dne pa je njen mož na hitro umrl. Ponavadi sva se dobivala vsak večer. Pomislil sem, da bova zaradi njegove smrti naredila pavzo, a me je Ana zavrnila, češ da en majhen pogreb res ni razlog, da bi spreminjala rutino. In tako sem prišel pod noč, kot že velikokrat. V hišo me je spustila skozi dvorišče. Komaj sem vstopil, pa je nekdo potrkal na glavna vrata. »Verjetno je kdo od sosedov,« je zašepeta-la Ana. »Hitro se bom znebila obiska. Ti kar pojdi spalnico, takoj pridem za teboj.« Nesli-
Zahvala za pomoč
Prisrčna zahvala vsem, ki mi pomagate v moji starosti in bolezni, predvsem mojim domačim, Tinetu in Jožetu. Zahvaljujem se tudi Hrastni-kovim iz Slivnice, ki mi ves čas stojijo ob strani.
CILKA KLADNIK, Slivnica
Celjsko operno doživetje
Da, čisto pravi operni spektakel smo doživeli v zadnjem delu koncerta v Celj-
položnic letos naj ne bi prejeli. Omenja, da jih je sicer prejel dvakrat na leto s priporočeno pošto.
Iz Službe za odnose z javnostmi v Davčni upravi RS odgovarjajo, da na konkretno vprašanje, zakaj bralec še ni dobil odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) težko odgovorijo, saj njegove identitete ne poznajo in tako zadeve ne morejo konkretno preveriti: »Na splošno pa lahko rečemo, da DURS odmeri omenjeni davek na podlagi podatkov, ki jih prejme od posamezne občine. Ko torej davčni organ od občine prejme podatke, ki so potrebni za odmero NUSZ, za zavezance sestavi in pošlje odločbe.«
Izginuli znaki
Bralka iz okolice Gorice pri Slivnici (posredovala je
šno, v temi, sem se splazil v sobo in se vrgel na posteljo. Tedaj pa - BUM! Nekaj težkega je padlo name in leglo kot mora. Otrdel sem od strahu. Nisem bil ne vraževeren ne strahopetec, ampak tole je bilo malce prehudo. Na, sem pomislil, pa je možakar prišel poravnat račune, ker sem mu zapeljeval ženo! Nisem vedel, kako dolgo sem nepremično ležal, ves otrpel od strahu. Tista reč pa na meni. Potem sem se le ojunačil in potipal. Nekaj la-satega, svilenega ... In malo je manjkalo, da se nisem začel glasno smejati sebi in svoji neumnosti. Name je s police nad posteljo padla -bambola in me skoraj pokopala. Le kako bi se počutila Ana, če bi me zadela kap! V enem dnevu bi bila ob moža in ljubimca. Vseeno sem jo potem kmalu zapustil. Malo tudi iz previdnosti. Kaj pa, če je bila bambola samo opozorilo jeznega moža?« Se je to res pripetilo? Ne vem. A štorija nas je tedaj spravila v dobro voljo. In morda bo še koga. Če bi bil z nami, bi se zagotovo z gromkim glasom krohotal tudi Andrej. Poslednji posebnež mojega nekdanjega domačega mesta.
skem domu, v ponedeljek 12 decembra. Pod taktirko dirigenta Matjaža Brežnika so Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje, Akademski pevski zbor Celje (zborovodkinja Sonja Čendak Pavlič) in Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju (zborovodja Tomaž Mar-čič) izvedli Polovske plese iz opere Knez Igor. Izvedba je bila tako mogočna in izjemna, da še vedno odzvanja v meni. Tej izvedbi so dodali še Podmoskovske večere, res
osebne podatke) se pritožuje, ker se na stenah njene hiše pojavljajo precejšnje razpoke. Meni, da so vzrok za razpoke vožnje tovornjakov, ki prevažajo velike količine peska iz kamnoloma pri Dobrini, saj polno naloženi tehtajo skoraj štirideset ton. Njena hiša naj bi se med takšnimi vožnjami tresla, zato se boji, da se bo sčasoma podrla. Pred časom je bil na bližnjem mostičku prometni znak, ki je dovoljeval največjo težo pet ton, vendar je bil odstranjen. Prav tako ni takšnega znaka na križišču ceste, ki vodi iz Šentjurja na Planino, na nasprotnem vstopu na to lokalno cesto (skozi Gorico pri Slivnici proti Kozjem) pa je cesta z znakom opremljena.
Jernej Tisel, višji svetovalec za gospodarske zadeve v Občini Šentjur, odgovarja: »Cesta, ki jo omenja gospa, je kategorizirana kot lokalna cesta LC 396160 Turno-Voglaj-na in je v upravljanju Občine
imenitno. Tudi sicer je bil večer predvsem operno obarvan, saj so mladi simfoniki
-	s svojo mladostno igrivostjo
-	izvedli še dela iz oper Mozarta, Camilla Saint-Seansa in Julesa Massneta. Spremljala jih je naša odlična, zdaj že svetovno priznana violinistka Anja Bukovec. Njena izjemna virtuoznost se je posebej odrazila v Meditaciji iz opere Thais - nepozabno. Iskrena hvala vsem izvajalcem.
ANTONIJA MARINČEK, Celje
Šentjur. Cesta je bila v letu 2009 obnovljena. V sklopu obnove je bila na novo urejena tudi prometna signalizacija, ki prepoveduje vožnjo vsem tovornim vozilom, razen tistim, ki začnejo ali končajo vožnjo na tem območju oz. povedano drugače, prepovedan je tranzitni promet vseh tovornih vozil. Kontrolo nad spoštovanjem prometne signalizacije opravljajo policija in občinski redarji, ki pri rutinskih pregledih ne beležijo porasta vožnje tovornih vozil po tej cesti, bodo pa nadzor na tem območju poostrili. V primeru pojavljanja tranzitnih tovornih vozil na tej cesti prosimo, da to javite na Policijsko postajo Šentjur oziroma na Medobčinski inšpektorat in redarstvo (tel. št.: 08/205 19 21), kjer so pristojni za ukrepanje proti kršiteljem. Glede razpok na hiši predlagamo občanki, da se posvetuje s strokovnjaki s področja gradbeništva.«
BRANE JERANKO
Bambola
Pravijo, da pesimist vsako jutro najprej pogleda v časopis med osmrtnice in če med njimi ne najde svoje, ve, da je še živ. No, poznam kar veliko ljudi, ki sicer niso pesimisti, vendar vsak dan najprej pogledajo prav na to stran, a le zato, da bi potešili radovednost. Nikdar sicer nisem razu- nek način je mednje spadal
tudi Andrej. Kako se je pisal in od kod je prišel, ne vem. Kar pojavil se je, nekega dne. Visok, plečat možakar, nedoločljive starosti, s predirni-mi, modrimi očmi in rdečimi lasmi. Hecna pojava.
Spoznali smo se neke nedelje, ko sva z dragim posedala pred kavarno. Andrej je kar pristopil in vprašal, če lahko prisede. Tako smo se sprijate-ljili in večkrat smo se družili. Bil je zanimiv patron. Menda je bil po poklicu veterinar in prejadral je pol nekdanje Jugoslavije. Razgledan, duhovit. Govoril je nekaj jezikov, bil je živa enciklopedija. Od njega sem slišala cel kup što-rij, takih in drugačnih, ena pa se mi je še posebej vtisnila v spomin. Pa jo bom zapisala tako, kot jo je pripovedoval.
mela, kako lahko koga to zanima, vendar se moram prav taki radovednici zahvaliti, da sem izvedela za odhod zelo zanimivega človeka. Znanka Katica me je namreč poklicala in sporočila, da je na predzadnji strani časopisa našla najinega bivšega soseda Andreja. In tako sem se spomnila njegove zgodbe.
Vsako mesto ima svoje posebneže. Tudi tisto, v katerem sem preživela kar nekaj let, preden sva se z mojim dragim odločila vrniti v rodni kraj. Ko sva se priselila, je tu bivalo precej nenavadnih modelov, a njihove vrste so se iz leta v leto redčile. Počasi so se, drug za drugim, poslavljali, novih pa ni bilo. Očitno so tudi mestni posebneži ogrožena vrsta. Na
Vam je všeč tokratna petkova humoreska Mateje Reba z naslovom Bambola? Svoje mnenje nam zaupajte na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si
NAflRAJ JNCI KRl! PRAZNIČNI PITICI
Boutique in salon čevljev
Praktične nagrade Butika La Miriam, TC City Maribor:
ženska elegantna torbica
Katja Petek, Vodenovo 11 a, Šmarje pri Jelšah
ženska elegantna torbica
Ana Mastnak, Celjska cesta 57, Laško
ženski modni pas
Doroteja Krofi, Petrovče 171, Petrovče
Praktične nagrade Lepotnega studia Sodin:
■	Gelish
Mateja Dobovišek, Brezovec pri Polju 27, Buče
■	Protibolečinska masaža hrbta
Bronja Feldin, Cesta na Ljubečno 20, Celje
■	Modno oblikovanje obrvi Mija Lamper, Griže 117, Griže
Upoštevali smo kupone, ki ste jih v uredništvo poslali do torka, 20. decembra. Nagrajenci lahko nagrade prevzamejo na oglasnem oddelku NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, od danes naprej (v roku enega meseca).
V praznični Petici smo vas povabili tudi k sodelovanju v nagradni akciji za prazničnega okraska ali dekoracije. Ker vaših predlogov nismo prejeli, so ostale narazdeljene.
□ DRI TELEFON
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
NOVI TEDNIK
TURIZEM
21
Božičnega vzdušja z božičnim drevesom ne manjka niti pri Checkpoint Charlie, na nekdanji nadzorni točki razdeljenega velemesta.
Sprehod po
predbožičnem
Berlinu
V trimilijonskem velemestu lestvica priljubljenosti božičnih sejmov - Slovenija na prvi strani časopisa
Decembra so v Berlinu božične tržnice s stojnicami, ki dajejo velemestu s tremi in pol milijoni prebivalcev posebni čar. Letošnji berlinski december se je doslej izkazal kot meglen, vlažen in vetroven, poživljata ga predvsem predpraznična razsvetljava in predbožično nakupovanje.
V novi nemški prestolnici celo sestavljajo lestvico njenih desetih najbolj priljubljenih božičnih sejmov in skoraj najvišje se je uvrstil z več kot sto tisoč lučmi ozaljšani sejem Brilliant Xmas v ogromnem Sony Centru z veličastno kupolo na Potsdamskem trgu. Na razvalinah nekdanje železne zavese so na tem trgu postavili imenitne visoke zgradbe za 21. stoletje. Na trgu, nekdanjem prometnem središču Berlina so že pred drugo svetovno vojno našteli po dvajset tisoč avtomobilov na dan, zaradi česar je tam, že davnega leta 1924, začel utripati prvi evropski semafor.
Dve desetletji po padcu berlinskega zidu in ponovni združitvi mesta je še vedno čutiti veliko preteklosti. Turisti, ki jih je v veselem decembru v Berlinu na pretek, še vedno obiskujejo zadnje metre berlinskega zidu, ki ga je za zanamce ostalo tako malo, da so na Potsdamski trg prinesli nekaj nepovezanih kosov, pred katere so postavili človeka v uniformi nekdanje Nemške demokratične republike. Ta se s turisti po želji fotografira ter
jim po želji celo žigosa njihove potne liste. Spomin na berlinski zid prav tako tržijo na drugi strani Brandenburških vrat, kjer so bili nekoč oboroženi čuvaji zidu, danes pa se tam s turisti skupaj objemata vojaka v ameriški in sovjetski uniformi, vsak s svojo zastavo seveda. Tudi zaradi svoje, ne prav zavidanja vredne preteklosti, ima združeni Berlin danes pravzaprav več centrov. Tako je eden od božičnih sejmov tudi na Alexanderplatzu, kjer je bil nekoč (in je v bistvu še) center vzhodnega Berlina. Za »Alex«, kot veliki trg ljubkovalno imenujejo domačini, je seveda še vedno več kot oči-
tno, da so se njegovi graditelji zgledovali po sovjetskih arhitektih. Da pustih, blokovskih četrti vzhodnega Berlina, niti ne omenjam.
Turški in alternativni del mesta
Nekdanji Berlin, kot smo ga Slovenci nekoč poznali kot središče (zahodnega dela) mesta, je danes malo pomemben, celo Spominske cerkve cesarja Viljema, ki pričuje o nekdanjih hudih zavezniških bombardiranjih ter so jo za sodobnike in zanamce ohranili kot ruševino, trenutno ni mogoče videti. Ruševino ob-
Z božičnega sejma na Alexanderplatzu, v nekdanjem središču vzhodnega Berlina
navljajo ter je skrita za gradbenim odrom.
Posebnost Berlina je prav tako nekakšen orientalski del velemesta, Kreuzberg, kjer imaš ponekod vtis, kot da si v Carigradu. Za tega posebej poskrbijo številne z rutami pokrite Berlinčanke turškega rodu ter trgovine s turškimi napisi, vendar je nekaterim Nemcem takšen Kreuzberg všeč, saj se tam nemški alter-nativci dobro počutijo. Naj vas zato, na primer, veliki napis čez fasado hiše, kjer piše »Solidarni s študenti v Čilu«, ne preseneti!
V velemestu ob reki Spree, kjer je čutiti ves svet, je bilo med mojim obiskom čutiti tudi Slovenijo. Če nekoč ni skoraj nihče vedel, kje je Slovenija, je bil glavni uvodnik v Berliner Zeitungu namenjen izidu državnozborskih volitev na sončni strani Alp, o državi, iz katere sem prišel, pa sem izvedel prav tako v časopisni svetovni lestvici držav z najmanjšimi socialnimi razlikami, kamor se je po podatkih OECD uvrstila na prvo mesto - Slovenija! Je pri nas res vse tako zelo slabo, sem se vprašal med množico luči predbo-žičnega Berlina.
BRANE JERANKO
Božični sejem pod veličastno kupolo Sony Centra na Potsdamskem trgu, kjer so na razvalinah berlinskega zidu zgradili moderno četrt.
Časi so se povsem spremenili, danes sta vojaka v ameriški in sovjetski uniformi, ki pozirata za turiste, drug ob drugem.
Nekoč je bilo toliko berlinskega zidu, da je Berlinčane dušil ter so ga vneto podirali, danes ga, za turiste, celo primanjkuje.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 24. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.15 Božični večer - Spomini znanih na praznične dni
NEDELJA, 25. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Urška Arlič Gololičič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 26. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Urška Arlič Gololičič, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 27. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 28. december
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
ČETRTEK, 29. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 30. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Sora)
Na božič s sopranistko iz Šentjurja
Iz dolgočasja se je v srednji šoli napotila na sprejemni izpit iz klavirja. In ker se ji je zdelo, da ni ravno blestela, je mimogrede šla še na solopetje. Na koncu so jo povabili k obojemu.
Iz otroškega šivanja obla-čilc za punčke je prišla do diplome oblikovalke tekstila. Vseeno pa je danes glasba tista, ki ji zares kroji življenje. Profesorica na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet zelo rada poučuje. Še raje nastopa. Po odmevnih mednarodnih nagradah za mlade pevce so jo povabili v tujino. Micaela in Undine sta bili vlogi, ki sta pomenili posebno prelomnico. Na božični dan se bomo pogovarjali s sopranistko Urško Arlič Gololičič iz Šentjurja. Pred mikrofon jo je povabila Saška T. Ocvirk.
Foto: arhiv NT
Spomini znanih na praznične dni
Na božično popoldne in večer, ko boste morda ravno krasili božično drevo in delali jaslice, ali pa pripravljali praznično večerjo, vam bodo delali družbo naši radijski gostje, ki se bodo spominjali svojih prazničnih dni.
Na vaša vrata in srca bodo potrkali znani Slovenci: pisateljica in ilustratorka Li-lijana Praprotnik Zupančič - bolj znana kot Lila Prap, igralka Tina Gorenjak - Tina G., pesnica in častna občanka Polzele Neža Maurer, magister farmacije Boris Ja-godič in dolgoletni urednik Celjske Mohorjeve družbe Matija Remše in morda še kdo. K vam domov jih je povabila Mateja Podjed.
Foto: GrupA (arhiv NT)
Mateja Podjed v akciji
NûJlepSi cUceMtbnko
darilo
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	READ ALL ABOUT IT -PROFESSOR GREEN FEAT. EMELI SANDE	(5)
2.	WITHOUT YOU - GUETTA
DAVID FT. USHER	(3)
3.	HOLDIN ON - ROONEY (4)
4.	WHAT A WONDERFUL WORLD - DEAN SAUNDERS FEAT. YES-R	(2)
5.	ASS BACK HOME - GYM CLASS HEROES FT. NEON
HITCH	(1)
6.	PARADISE - COLDPLAY (3)
7.	LIKE SMOKE - AMY WINEHOUSE FT. NAS (5)
8.	GONNA GET OVER YOU -
SARA BAREILLES	(4)
9.	BRIDGE OF LIGHT - PINK (2)
10.	WISHING ON A STAR - THE X FACTOR FINALISTS 2011 (1) DOMAČA LESTVICA
1.	BI ŠLA NAPREJ - MANOUCHE (4)
2.	STRAH - NOTTERDAM (6)
3.	ZLATA RIBICA - ZMELKOOW (5)
4.	KJE JE ZDAJ DEKLE, KI JE SANJALO STOJE - SONS (4)
5.	NE NAJDEM VEČ BESED -DASHA	(3)
6.	TA ČAS - MAJA KEUC (1)
7.	KJER JE SONCE DOMA - LEILA (3)
8.	FBS (FAFING BROTHER SYSTEM) - KLEMEN KLEMEN (2)
9.	ONA JE VSE - DADI DAZ (2)
10.	KAVBOJKE - KATARINA MALA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO THIS IS THE DAY - MANIC STREET PREACHERS
CANNONBALL - LITTLE MIX PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
KERUBIN - AMFIBIA MESTO DUHOV - BOJLER Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	SNEŽNA KEPA - DONAČKA (3)
2.	TAM, KJER CVETIJO ŠENTJANŽEVE ROŽE -PODKRAJSKI FANTJE (5)
3.	LJUBEZEN IN PESEM - SPEV (4)
4.	PO VSEJ SLOVENIJI HARMONIKA ZVENI - DRUŽINSKI
TRIO POGLADIČ	(1)
5.	SPEV ZA GODCA - SPEV (2) PREDLOG ZA LESTVICO PREPROGA BOŽIČNEGA
DNE - GOLTE SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	NAŠLA SVA POT - NATALIJA VERNBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 (3)
2.	KJE SI BILA NATAŠA - GREGA AVSENIK IN GREGORJI (4)
3.	NAJLEPŠI CVET MOJE ULICE - IGOR IN ZLATI ZVOKI & ALFI NIPIČ	(5)
4.	V BOŽIČNEM VEČERU -
ANS. BITENC	(1)
5.	TA BELI SNEG - ANS. ŠTRK (2)
PREDLOG ZA LESTVICO
MUZIKA ALI JAZ - ANS. STANKO PETRIČ
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.

Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... SLADKI ZAKLJUČKI
Konec leta, prazniki, vse v paketu z darili in obiski - vse to lahko veseli december mimogrede spremeni v nori december. In če smo poleg vsega še v vlogi gostiteljev, ki radi in dobro poskrbijo za svoje goste, brez dobre organizacije ne gre. Priprava je že pol dela in če si sami ne zakompliciramo jedilnika, bomo lahko svoje goste videli tudi za mizo, ne samo ob prihodu in odhodu. V oddaji Kuhajmo skupaj smo ponudili dve ideji za nekaj sladkega, kar vedno prija na koncu obroka. Vse seveda z mislijo, da pecivo ni prezahtevno za pripravo in da je hkrati tega količinsko kar nekaj, se nareže na rezine in prihrani čas. Tega bomo namesto podaljšku v kuhinji namenili vsem, ki se radi družijo z nami. Dober tek!
KOLAČ S SMETANO
Sestavine (za pekač premera 26 cm):
Za testo: 200 g moke, 2 žlici sladkorja, 115 g masla
žlica vode
Za polnilo: 3 jajca, 85 g sladkorja, 150 g sladke smetane 150 ml mleka
Priprava:
Sestavine za testo damo v skledo, maslo predhodno narežemo na manjše koščke. S prsti vse skupaj zdrobimo in naredimo najprej večje »drobtine«, ki jih združimo v testo. Tega zavijemo v prozorno folijo ali damo v posodo, pokrito s pokrovom, in naj počiva v hladilniku pol ure. Testo nato razvaljamo, ga oblikujemo po okroglem in namaščenem pekaču (ne pozabimo na robove), večkrat prebodemo z vilicami in ponovno damo v hladilnik za pol ure. Pečico ogrejemo na 180°C in v njej pečemo samo testo najprej 15 minut, in sicer pokrito s peki papirjem in obteženo s fižolom (tj. slepa peka), nato to odstranimo in pečemo še 15 minut. Vmes pripravimo polnilo, za kar dobro zmešamo najprej jajca s sladkorjem, dodamo smetano in mleko in polijemo po pečenem testu. Vse skupaj damo nazaj v pečico za pol ure. Postrežemo s stepeno smetano.
RESTAVRACIJA TRAČCENTER
Mariborska 7 3000 Celje www.trac-celje.si
Tedenska ponudba malic in kosil.
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si

oA
^ I
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine
POMARANČNI KOLAČ
Sestavine:
2 žlici masla, 600 ml mleka, 210 g sladkorja naribana skorja pomaranče, 4 jajca, 85 g drobtin ščep soli (za beljake), 6 žlic pomarančne marmelade
Priprava:
Mleko z maslom, s tretjino sladkorja in z naribano pomarančno lupino pogrejemo (ne sme zavreti). Jajca ločimo in začnemo stepati samo rumenjake. Med stepanjem počasi prilivamo mlačno mleko z dodatki in na koncu dodamo še drobtine. Model za peko dobro namastimo in vanj vlijemo maso, ki naj počiva kakšnih petnajst minut. Potem kolač v pečici, ogreti na 180° C, pečemo 20 do 25 minut in ga po peki vzamemo ven, vendar pečice ne ugasnemo. Potem v sneg stepemo beljake, ki jim dodamo ščep soli, in počasi dodajamo preostali sladkor. Po pečenem kolaču najprej namažemo marmelado, ki smo jo prej malo pogreli (da se lažje maže) in nato po vrhu nabrizgamo sneg iz beljakov. V pečici pečemo še kakšnih 20 minut oziroma toliko časa, da dobi sneg malo zlato rjave barve. Najbolj tekne še topel kolač, ohlajenega pa lahko postrežemo z vanilijevo omako.
NL
Keršova 4a, 3212 Vojnik Telefon 059017588
Email: gostilna.pr1kozoicu@t-2.net www.gostilna-prikozolcu.si
Gostilna Šabec Melita Pušnik s.p. Ivenca 18 3212 Vojnik
T: 041 998 660
e-mail: melita.pu@gmail.comT
skupine Prestige
Prepustite se caroinim užitkom naših kuharskih mojstrov ...
Dobrodošlica ob sprejemu Aperitiv
Hladna uvodna jed
Gosja jetra v ovoju pršuta, potočni rakci na tartufinem pireju
Topla uvodna jed
Polnjen raviol z ragujem in pehtranovo peno
Glavna jed
Svinjski file v mrežici z mocarelo, telečji medaljon v lastnem soku, zelenjavna butarica zavita v slanino, jurčkov kroket
Sladica
Zloženka kostanjevega in belega moussa s kandirano pomarančo
Jutranje okrepčilo
Novoletna sarmica
enuja z aperitivom: 48,00 /osebo
ami v
Mjwo^ Cito!
i
Vaše rezervacije sprejemamo na tel.: 051 438 038, 05 997 00 87 več na: www.gostiscemiran.si
Bohorč "
DOMAČA KUHINJA, MALICE, NZZE, KOSIlA, AlA CAHO, CETERIHG; Sprejemamo naročila u *e<|c zaključen* družbe Bohorč Marjan i.p.r Difiana Kvectra 44, 3530 Šentjur pri Celju, Tel.: ++3B6 (0)3 746 H 30, Mobite: ++3B6 (0M1 666 736
Vse informacije
tel. 041 670 872,
ali osebno v gostinskem lokalu Playcaffe, Opekamiška 15, Celje.
Gorenje Gostinstvo d. a o
Partizanska cesta 12 3320 Vetenje Telefon; 103) 898 1000 Telefaks: (03) 893 2687
RESTAVRACIJA ETRK
fTHA d.B.s.. SutavilaK, 3ÙÛÏ Ctljr
DelovmCas:
P0NPET: od 5:30 do 22:30 SOS: Od 0:00 dD 23:00 NED: od E:00 do 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pinerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
T: 03 .- 82B,Ô2lï1[G:Wl630.51lire?mall: restavracijah* s.
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
, | 1 I M I I I I I I I 1 I I I U I I I I I ..........I '-..................

Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 G92-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
	Avtohisa Skorjanec vsem svojim poslovnim partnerjem in kupcem vošči vesele božične praznike, ter srečno in uspešno leto 20t2.
M	: • servis in montaža gum ■	brezplačni previem lirabljeni h in poškodovani h wzil 1 - odkup novejših voiii ■	velika izbira originalnih in otiginalopn enakovrednih rezervnih delov ter največja izbira zimskih gum in platišč
	KIA MOTORS avt( )hiša skorja nec ■1 • '•■■ i -• " 1 Mariborska 115, Celje. 03/426 OS Mf 031 609 416
gsm:Q41 3115Jlr J!™ 05T (C} 575 _ mat brigltibutargame;«!
KuaHnfhj||n
BftKITA BUČAR PwiMdrja in rooiilaia torit^kkjUtilA irieta inslrnnekntine. FJiHrfiluui57.jIJfliTOIiL
www.streha-metalko.si
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KlJUC POKLIČETE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA 5THEHE NA GSM: 041 622 385
(P®
■|i M hi ■ - ii ■ ^ f-T t-1 r r ffWHinrrflfflftll¡TTfrcl'
www. pai ntfi xp ra.ii.
odprava usch vrst avtomobilskih prask polfranje vozil, varjenje ¡jlaiiike trajna odprava (je. popravila po toč i. odstranjevanje barve in grafitov i Avla
Semčeva 10-131000 Celje (pri poštami itavbi TUS -a]
tei 070 754864
'kovanje v oglasni
031 692

Naročila tut BtbtmnEflti p naleti iti žd eloddhic iiijartiteicijc na tchfijr

03 620 97 60
ti se nahaja v Pfinetu Tuš v Cilju, vam ob nakupu korekcijski hoiafvukdeluvnik nudi hrtiplaidi idiiviiiiki pregled m v ambulanti, opremljeni po najvišjih vtandaidih
Ob n a kup j enih korekcijskih očal vam druga ¿enako dioptrijo poda rimo.
KOS rtftMOl NSTAUCUEI nI: H/7« IS «, pm: Ml/HO 7H, fat: H W U ti
Kol «dvorita B. 3230 Šoiijur I ml hrfti) lioh-kiidj.il ■ www.kob-kaxal|.<l
«¡¡ML
WULEJ DCJAH »-P-
j230 ŠENTJUR
mule j. dejjUi"isiol .n et
^LMi rJ	'M
BORNŠEK ANTON s.p.
Vr/fc^fu-ivA i
MOJ LKW^J-
Tutelar: (03.) ATI tU 3« TelSlii |03) m 02 37 GSM: KI «S 963
E-mnl inFD@bamBek.Dam
wwwbomsek.ewn
beljenja * lakiranje ■ fasacfe » podi
' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPARSTVO	■ BREZPLAČEN OGLED
■ TESA RS TVO	IN SVETOVANJE
BRONISL AVČA NŽEK d.O.O.
Lr ^RRCIVSTVO, KLEPARSTVO
Pečovje IS, 1220 Store tel: 03/577-11-31 fax: 03/3)-00-49 mobitel: 041/639-837 t-poi!a:tiroiislavxan2ekp t- )jl
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO
-	visoke,nake gradnje
-	izgradnja froriiSč pločnikov
-	tlakovanje, Strojni izkopi -organizacija izvedbe stavbnih projektov TRPlHiEVA 39, lOCO LJUBLJANA
kontakt; Tone mbt; 070 716 707; daas.ogr^gmail.com
anton selič $.p.
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur te!.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: ¡nfa@centerselit.si
feo^TA^	JJ 1 Florata d.o.o. I PE Vrtnarija TOPLAK fir Gorica 41 r3000 Celje J^ GSM: Q41 757 879 —
L ' poikrtilm» aa lUtHDTTEV ni* okoli« Ja ppiloniib prottorov; ^ p * «Eleprodiji itt milnproJiji «krunill r»«tlln In ""j'^BJ	
f S kartico zvestobe A	d 7% popusta
/tJtMVlU^Čtf tAŠkO
M
n II RMANA

MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dn. A. VERSlNIN hrtopeij rlvmatolOG
F1TEX LJ.O.o... [)UNA|ShA 120 A. 1KO LJUBLJANA m.: 03 /734-57-00,031 566 263: splet: www.nTDLSi: l-rtKT.v tn"B<0T-2.NET
nrmJnjji nvmToio, pre^^L
Nunjič Frar( 5,p.
Dušana Kvedra 38,121D Šentjur
6SM:J41 76? ^
e-mait: frf jik.nuncit:>igmail.:om
"vse za ogrevanje, vodovod, pieirač«vanje, plin"	
-ideja	-peči
- svetovanje	- IOpl<rtne(rpalke
■ izdelava ponudb	- kolektorji
-prodaja	-bojkfji
-montaia	-kopalniikacprma
■sanaciji otmojeiilniittirHH -dimniki
Šiviljstvo KRPIC^
Mariborska iti t a 86 3000 Celje, Tel,: 03/54 13-295 ODPIRALNI f ni: ponedeljek - petek [sobota
OfrOO-1WJQ
-	manjša EK5PRESNA popravila
-	original krajšanje jean$a -oženje oblačil, menjava zadrg., -poplavila usnjenih oblačil
nidelja in prarniki
07:00-13:001 ZAPRTO


INSTALACIJE VERHOVSEK
/S^riL IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH [DDnPl NAKLUV TIR SANACIJA K0M1NK
DfHUaiE nagonimu. Prnžinska vas 34yd. Šlnre. gsm: 041 SC7
AflTIAL <Jx.c.
041 826 594
•	ADAPTACIJE KOPALNIC
•	VODOVODNE INŠTALACIJE
•	VSA ZIDARSKA DELA
ARTlAL d an. Aha vss
II t A -1
aaai pRimvče
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
25
1 l±A±+ " ' " " 111........ j j., i_u_L j, i i,, 11 | 111, |,,
?1
Odstranjevanje plesni
izjemoma, če je plesen le površinska, zbrusimo, ter nastale neravni ne zgladimo, Pazimo, da odstranimo celoten plesni vi del zidu, saj je bil v nasprotnem primeru poseg zaman.
Sanacijo plesni lahko opravimo sami, tam kjer plesen ni posledica gradbenih napak, kadar gre le za površinsko plast, če plesen ne presega polovice kvadratnega metra in če vrsta plesni ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Sanacijo opravimo po poprejšnjem posvetu s strokovnjaki. Pri tem se opremimo z zaščitno masko in rokavicami.
Pri gladkih materialih [steklo, kovine) plesen odstranimo z vodo in običajnim čistilom.
premažemo s 70 do 80% raztopino etanola (pazljivo, upoštevajte za Ščit ne ukrepe!}. Močno zap les njeno pohištvo z odprtimi pokrivnimi površinami (npr, oblazinjeno pohištvo) pa je izredno težko in drago sanirati. Stroški pravilne sanacije se praviloma ne izplačajo, zato tak kos pohištva za vržemo in kupimo novega. Enako velja za preproge, tople pode in zavese, ki Jih )e napadla plesen, zato kaže tudi tu primerjati stroške nakupa novih in stroške sanacije.
Les - ločimo med površinsko plavkasto obarvano prizadetostjo s plesnijo ter med aktivno rastjo plesni ter tvorjenjem spor zaradi stalne izpostavljenosti vlagi. V prvem primeru sanacija običajno ni potrebna. V drugem primeru pa je sanacija skoraj nemogoča in je s plesnijo napaden les običajno treba zavreči. Izjemoma, če plesen še ni prodrla v globlje sloje, lahko poskusimo s »hoblanjem«.
Pri poroznih materialih (tapete, mavčne plošče, porozni zidovi ali ometi) plesen le stežka odstranimo oziroma je sploh ne moremo odstraniti, saj se je zaradi poroznosti plesen lahko zajedla globoko v notranje sloje. Predelne stene in stropne plošče odstranimo, z zidov pa plesen izklesamo oziroma
Pohištvo z zaprto p o kri vn o površino (npr. stoli, omare) obrišemo z vlažno krpo in osušimo oziroma po potrebi
Tapete, silikonske fuge - oboje odstranimo; površinsko plesen, ki jo pri tem odkrijemo na podlagi, obrišemo in posesamo s sesalcem, ki ima H EPA filter. Zatem površino premažemo s 70 do 80% raztopino etanola (uporabljajte majhne količine, prostor dobro zračite, ne kadite in uporabljajte zaščitno obleko).
Po sanaciji je treba okolico napadenega mesta intenzivno očistiti. Čistilna sredstva, krpe in orodje, ki smo jih uporabljali pri sanaciji plesni, odvržemo v plastično vrečko, ki jo dobro zavežemo in čimprej odstranimo. Zaščitni ukrepi pri saniranju plesni: ne dotikajte se plesni z golimi rokami - nosite rokavice, ne vdihujte spor -nosite masko, spore in plesni ne vnesite v oči - nosite zaščitna očala, po končani sanaciji se oprhajte in operite oblačila.
Važno: Plesni ne premazujemo s kisom, ker utegne to rast plesni še pospešili. Vsebnost apna v zidovih namreč nevtralizira kislost, istočasno pa s kisom na površino nanesemo hranilne snovi, zaradi katerih se utegne rast plesni še povečati. Odsvetuje se uporaba fungtcidov v zaprtih prostorih, ker ni mogoče izključiti tega, da se bo fungicid v bivalnem okolju zadrževal dlje časa in bt lahko ogrožal naše zdravje. Sanacija mora pomeniti popolno odstranitev plesni, ne samo njeno uničenje. TUdi mrtve plesni izzovejo alergične in vnetne reakcije. Med sanacijo plesni se sproščajo v zrak velike količine spor, zato se sanacije lotevajte ob upoštevanju vseh varnostnih in zdravstvenih ukrepov. Alergiki, ljudje z obolenji dihalnih poti in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom naj sanacije plesni ne lotevajo v lastni režiji.
'T
-	
d o n	n o f i n a 1
POMO FINAL
ivan ROBAČER ij) Ul. Bratov Jančarjev 1I a 3212 Vojnik
GSM; l}41 756 668
teletoma*: 03 7$1 31 71 e-poita; domofinal^t-l ,sl
Za Vas In Vai dom vrtimo:
-tesarstvo ■ krosiiivtj
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Vdux oken
-	Izdelava nadstreškov
-	izdelava ravn ih in zelenih streti
Pooblsiieti | krov« m kritine;
GEftARD, Cfl EATON, TONDACH. BRAMAC, LINDAB, H05EKHA, TEGOLA. S-METAL, EE.AL, .
	Servis [n Trgovina gf>5fc 'JT G O J / I) N 1 K	
Popravilo kardanskih» grodi Menjava pnevmatik la osebna volila Popravilo ALU platišč za osebna volila Menjava pnevmatik		Get ovije 13 J, 3310 talec Tel,: Oi / 710-31CO Mob.: 041-684-388 brez čakalnih vrst!!!

T: 03 / 57 30 044;	M: 031 600 420
INFO@DOM-STREHA,Si; WWW.DOM-STREHA.SI
Prodaja glinenih kritin!
DOM-STREHA
Trubarjeva 17 3230 SGUTJUft
M WALT4*Ifl #D
ACHZIKEL
I.....KTwt.Hill,ll
CREATON/
<pTIKN
MARJAN TERŽAN
Mariborski) 54
p p. 1013, 310? CELJE
Tel,; G3/491-38-00, Fax: 03/491
anMHtnuuKi
V OPTIKI T«»»» VAJI H|HWt
• SrfLOKOVNI PFI£fii.£DV-D*2A0i:<m
■	HVM.|TETFtiSttKUl»tO!Vmjt ?A KOREKCIJSKA OO-i:.*
■	8YflOKOVWPflEeLEDZ*KC«UKnC l£ČE . KWrTETHE KONTAKTNE LEČE
- CtSTlUk ZA KDHTAlCTHE LEČE
■	SOJ^riA OCJU- PftLZUAKU FmtTMJMJCEV
LASTEN inDK HM PftOETDflZ* 5THA-JKE OPTiliE
3a-ot
DELOV Ni CAS rieisvrllci od 8 OU-ie.CC. sut>olP od S.M-1 i,M
ZtAmmVOTAJNŠEft
t/g 17. 3000 L'c/K
' 'V J
Tajnšek - Korošec
ojs*t >r m
tm I.H044
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
........m M l I l I l M i I i m i i i......... i i i i | n i i | i i i i | i i i i
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Alltrack bo nova izvedenka passata
Volkswagen (VW) se zgleduje po Audi-ju (ki je tudi sestavni del skupine VW) in pripravlja terensko oziroma robustnejšo izvedbo passata.
Alltrack, kot se bo ta izvedenka imenovala, bo na voljo le v karavanski izvedbi. Navzven bosta opazni prednja in zadnja zaščita podvozja, drugačni bodo odbijači, blatniki bodo
širši, avto bo nekaj bolj dvignjen od tal ipd. Na voljo bo s štirimi motorji - dva bencinska in dva dizelska - z močjo od najmanj 103 do največ 155 kW. Ponujali ga bodo v dvo- in štirikolesni izvedbi, vse pa kaže, da se bo alltrack na slovenskih cestah pojavil aprila ali maja prihodnje leto.
JK
Honda civic
Honda s
prenovljenim
civicom
Hondin civic, avtomobil nižjega srednjega razreda, je na tem svetu že vse od leta 1972, doslej pa so naredili več kot 21 milijonov vozil. Leta 2006 so predstavili povsem novega civica, ki ga je odlikovala drzna karose-rijska podoba. Zdaj je prišel čas prenove, pri čemer je ta opravljena previdno.
Prenovljeni civic je malenkost daljši (plus tri centimetre) in nižji. Prtljažnik je pridobil več kot 20 litrov volumna (477 litrov), za skoraj 13 odstotkov je boljši tudi količnik zračnega upora, kar je pripomoglo k skromnejši porabi goriva in s tem tudi k manjšemu izpustu C02. Najbolj so opazne spremembe na prednjem in
zadnjem delu, saj so drugačne luči, maska ... Tudi v notranjosti je sprememb malo; je pa bolj ali manj dokončna odločitev, da ne bodo več ponujali najzmogljivejše izvedenke type R. Motorji so trije, prvič je pri nas na voljo tudi 2,2-litrski dizelski motor s 110 kW/150 KM, kar je malenkost več kot prej, s pomočjo nekaterih tehničnih izboljšav (start/stop) pa se je za približno 20 odstotkov zmanjšal izpust C02 (110 g/km). Na voljo sta tudi dva bencinska motorja (1,4 litra in 73 kW ter 1,8-litrski agregat, ki ima 104 kW). Pogon je spredaj, menjalnik pa ročni 6-stopenj-ski in 5-stopenjska avtomatika (za doplačilo). V najcenejši izvedbi (1,4) je civic naprodaj za 15.990 evrov.JK
VW alltrack
Po CX-7 še CX-5
Ročna avtopralnica & polirni center
Fi
•	ročno čiščenje voz
•	poliranje
•	zaščita laka vozil (do 7 let)
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
Japonska Mazda je gotovo poznala boljše čase, kot so sedanji, kar pa ne pomeni, da sedijo križem rok.
CX-5 je novi športni te-renec (SUV), za dobrih 16 centimetrov krajši od znane mazde CX-7, sicer pa v razredu, kjer svoje kupce iščejo ford kuga, vw tiguan in podobni. CX-5 ponuja kar 500-litrski prtljažnik, pohvali se lahko z ugodno notranjo prostornostjo in vsaj za začetek z nekoliko prenovljenima 2,0-litrskim bencinskim in 2,2-litrskim
Mazda CX-5
dizelskim agregatom. Za oba je značilno, da imata manjše kompresijsko razmerje (14:1), kar je v skladu z novo Mazdino tehnologijo skyactive; prvi je oziroma bo na voljo v dveh izvedbah moči (118 in 121 kW), drugi prav tako (110 in 129
kW). Pogon bo štirikolesni ali pa zgolj na prednji kolesni par.
Po napovedih se bo mazda CX-5 pri nas pojavila spomladi, pri čemer naj bi najcenejša izvedba stala nekako 23 tisoč evrov.
JK
Bo Toyota zaostala za Volkswagnom?
Po številu izdelanih avtomobilov je bila lani številka 1 japonska Toyota, ki je naredila 7,97 milijona vozil. Sledil je koncern Volkswagen (VW), ki je naredil dobrih sedem milijonov vozil, nato General Motors (GM) z izdelavo 6,8 milijona, Renault-Nissan s 5,4 milijona avtomobilov ... Letošnji podatki dokazujejo, da utegne Toyota zaostati za Volkswagnom, ne pa tudi za General Motorsom. Razmeroma dobro naj bi letos šlo tudi Renalt-Nissanu in dvojcu Hyundai-Kia, ki je lani naredil 5,4, letos pa malo manj kot šest milijonov avtomobilov. Vse to dokazuje veliko ambicioznost južnoko-rejskih tovarn, ki se v zadnjem času dokazujejo tudi z velikim številom uspešnih modelov.
JK
BUfoyiavdo dobregaavtomobila*
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27

IZPLAČILO TAKO JI 03/4900336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnide^s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
HITRI KREDITI
|za upotojentt ■ tmposlera |Q4Q
Do 36 neitc« na OMOvi OD, pokojnine §
PE CELJE, UL XIV. divizije14, S 03/425 70 00	*
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
BWH
MOTORNA
VOZILA
02/2341000
Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIlU PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 IjuMjana
ŠKODO felicio 1,6, letnik 1999, prevoženih 111.000 km, ohranjen, garažirano, prodam za 850 EUR. Telefon 041 506145.	4931 PEUGEOT 106, 1.0, letnik 94, odlično ohranjen, registriran do aprila 2012, prodam za 650 EUR. Telefon 041 240580. 4986 GOLF III tdi, letnik 97, vsa oprema, avtomatska klima, registriran do 20. 11. 2012, 5 vrat, prodam za 1.950 EUR. Telefon 041 951-527. 4986
KUPIM
PRODAM
OPEL corso 1,2 i, letnik 2004, 2. lastnik, vsa oprema, klima, alu platišča, reg. do decembra 2012, srebrn, prodam za 3.200 EUR. Telefon 051 306-959.
KARAMBOLIRAN ali dotrajan avto kupim. Telefon 041 836-403. Š 569
STROJI
PRODAM
S 557
PEUGEOT 106 in 306, 5 vrat, letnik 1998, opravljen tehnični pregled, Šentjur, ugodno prodam. Telefon 041 645-898.
S 557
SEAT cordobo 1,4, letnik 1999, registriran do 3/2012, klima, es, sv, cz in yamaho dtr 50, letnik 2007, ugodno prodam. Telefon 041 584-163.
4868
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
X&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK » ' V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
vb
VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net
Petek, 23. december, ob 20.00
LOKALNI VTKI? ŠALEŠKE
DOLINE informativna oddaja
V Lokalnem utripu Šaleške doline smo se pogovarjali z županom MO Velenje, županom občine Šmartno ob Pabl, z novoizvoljenim poslancem Srečkom Mehom, bili smo na božično novoletnem koncertu v Šoštanju in na razstavi na Velenjskem gradu. Vabljeni k ogledu!
Nedelja, 25. december, ob 21.50
praznični pogovor
S PATRI M1NOR1T1V OL1MJV
V samostanu v Olimju živijo štirje bratje minoriti. Zgledno skrbijo za lično urejeno lekarno in vrt
zdravilnih zelišč, ponosni so na cerkev Marije Vnebovzete in relikvije bi. škofa Slomška. Vedno odprtih rok sprejmejo vsakega, hi pride h njim na obisk ali na duhovni pogovor...
STARO prešo na sleme in žrmlje za mletje žita, prodam. Telefon 031 616-154.
4960
KUPIM
ENOFAZNI motor od hidrofor črpalke, Ele-ktrokovina, 0,75 KW, 1400 obratov/ minuto, kupim. Telefon 040 575-924.
5000
MENJAM
OBRAČALNIK SIP 4550, v delovnem stanju menjam za telico, mesni tip, v vrednosti okrog 600 EUR. Telefon 5792-704.
MINI bager Volvo, 3 t, letnik 2004, 1.800 ur, 3 žlice, vsa oprema in »Takjuči« tb 80 fr, 8 t, letnik 2005, prodam. Telefon 041 645-898.	Š 557
VITLO Tajfun, 3 tone, rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 587055.	5008 MOTORNO žago Steel Austria, m 440, 3 ps, 6,3 kg, dolžina meča 50 cm, prodam. Telefon 051 391-704. 4993
4967
POSEST
PRODAM
200 m od Šempetra, smer Polzela-Ločica ob Savinji, 600 m od avtoceste prodam manjšo hišo, v celoti obnovljeno 2010, nova streha, okna, fasada, parket, instalacija, kopalnica, nova nadstan-dardna oprema. Cena po dogovoru. Telefon 031 493-944, 041 665-223.
4901
SVETINA, Javornik. Bivalni vikend z garažo, nizki stroški, prodam, zadnja cena
59.000 EUR. Telefon 041 847-093.
4933
HIŠO prodam ali menjam za stanovanje. Vse ostale informacije po telefonu 031 203-022.	4816
PARCELO 1850 m2, od tega cca 1200 m2 stavbnega zemljišča z gospodarskim poslopjem, cca 100 m2 urejeno za obrt ali podobno, ob cesti Ljubečna-Arclin, prodam ali oddam v najem. Telefon 041 262-063.	4990
DVOSTANOVANJSKO hišo na mirni lokaciji v Hruševcu v Šentjurju prodam. Telefon 031 340-915.	4846
STANOVANJSKO hišo, 180 m2 stanovanjske površine, dve stanovanjski enoti, zgrajena 2001, parcela 800 m2, Teharska cesta, prodam. Telefon 051 356-140.
4985
DVOSTANOVANJSKO hišo, okolica Celja, na lepi razgledni točki, prodam v dveh delih, oziroma en del pozneje podarim. Telefon 070 735-460. 4963
POSESTVO 4,5 ha, v enem kosu, prodam. Gospodarsko poslopje in takoj vseljivo hišo, v bližini Šmarja pri Jelšah. Cena 150.000 EUR. Telefon 041 283-778, 5740-546.
5006
ODDAM
POSLOVNI prostor, 140 m2, za skladišče ali obrtno dejavnost, objekt se nahaja ob glavni cesti Ljubečna-Vojnik, oddam. Telefon (03) 5461-312, 041 815-358.
4927
STANOVANJE
POSLOVNE prostore, v neposredni bližini zdravstvenih objektov, infrastruktura, ck, internet, certificirana svetloba, oddamo po sklopih. Telefon 041 380590.	4917
PRODAM
astrologinjai
0906430
M KÜMEO
astrologinja
'jasnovidnost_
jBIOTEBAPniigMI
V CENTRU Vojnika pri Celju ugodno prodam ali dam v najem sončno trisobno stanovanje v prvem nadstropju, približno 100 m2, v obnovljeni dvodružinski hiši s posebnim vhodom, s pripadajočima shrambo in zemljiščem. Pokličite 041 311-878 ali 041 612-935. n DVOSOBNO stanovanje, z garažo, v Šentjurju, prodam za 78.000 EUR. Telefon 031 837-447.	4812
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
EGODBESKEISKEGM
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH-
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E
: KRAJ:
: DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
• PODPIS:
: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
TAKOJ vseljivo lepo dvosobno stanovanje v Novi vasi prodamo. Dodatne informacije po telefonu 041 331-762. 4650
DVOSOBNO stanovanje v Celju, Veselova ulica, 84 m2, dva balkona, dve kleti, 2. nadstropje, prodam za 72.000 EUR. Telefon 041 801-988.	p
ODDAM
CELJE. Dvosobno pritlično stanovanje, 70 m2, zelo lepo, delno opremljeno, vsi priključki, parkirni prostor, mirna lokacija, bližina infrastrukture, oddam. Telefon 041 720-568. 4864
G+TEHilOS
v	\ proizvodnja strojevin orodij * predelava gume in plasti ke
objavlja več prostih delovnih mest: KONSTRUKTER M/Z
Opis delovnih mest:
-	razvijanje, konstruiranje in izris načrtov za orodja, stroje in naprave,
-	izdelovanje osnutkov novih orodij,
-	pripravljanje celotne tehnične dokumentacije projekta,
-	sodelovanje pri obdelavi povpraševanj in pripravi ponudb,
-	odgovornost za kakovost opravljenega dela, za doseganje rokov izdelave, predlaganje korektivnih ukrepov,
-	ostala dela po navodilih nadrejenega.
Pričakujemo:
-	VI. ali VII. stopnjo izobrazbe strojne smeri, dipl. inž. strojništva, univ. dipl. inž. strojništva,
-	aktivno znanje angleškega ali nemškegajezika,
-	poznavanje dela s programi 3D CAD/CAM,
-	vsaj 3 leta izkušenj na področju konstruiranja orodij, strojev in naprav,
-	vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz,
-	fleksibilnost, odlične organizacijske sposobnosti, komunikativnost in dinamičnost.
Prijave s kratkim življenjepisom in opisom del, ki stejih opravljali do sedaj, prinesite v osmih dneh osebno alijih pošljite na naslov: TEHNOS d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, tel. 03/713 30 56 , e: info@tehnos.sl.
DVOSOBNO stanovanje v Celju, Drapši-nova, vseljivo januarja 2012, oddam. Telefon 041 727-400. 4872 1,5 SOBNO stanovanje na Zelenici oddam. Stanovanje je v celoti opremljeno in z lastnim parkirnim mestom. Telefon 041 743-728.	4983
GARAŽA
PRODAM
PARKIRNO mesto v garažni hiši Nova vas ugodno prodam ali oddam. Telefon 041 370-615.	4923
AKUSTIKA
PRODAM
PRODAM
Pizzerija Verona v Celju
zaposli
•	kuharja (1 osebo) ter
•	picopeka (1 osebo)
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu.
Prošnje pošljite na naslov SPD, d. o. o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051/630-925 ali info@spd.si
OGREVAJTE DO 20% CENEJE
IMA IE PRED VRATL 2VGRADNTO 1 WStiilS^ SISTEMA na gori)<c v hišah, delavnicah oz. na vseh objektih boste scJjj prihranili do ^ kurilnega ohi ali plina!1.t
VEČ KOTgM» zadovoljnih kupcev,
Testirano in patentirano v Nemčiji. Neomejena uporaba in JggflSgjSffl^ s strani proizvajalca!
LED OGLAŠEVANJE
atraktivne lokacije
CE, MB, NM
dri US d.o.o.
AVTOOPREMA - avtokamere, ■ vzvratne kamere LED dnevne luči
/ / -parkirni senzorji .najcenejše zlrnovarjepoamSkih vozli - vzvratna ogledala račun aiajške storitve \ A -LCD vzglavniki -spletne strani, dokumenti,svetovanje...
odkup in prodaja počitniških voz)l
Ostal bo večno drag spomin na vas in naše skupne dni, saj dom ga naš ohranja in vedno znova obudi.
V SPOMIN
Minilo je 40 oz. 20 let, kar sta nas zapustila mama in oče
CIRILA MARCEN (1911-1971) in VID MARCEN (1913-1991)
s Prevorja na Kozjanskem
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ju še vedno radi spominjate, ustavite ob grobu in prižgete svečo. Sin Vid z družino
DIATONIČNO harmoniko Strasser, G, C, F, kot nova, primerna za učenje, prodam. Telefon 041 664-733. 4861
STARINSKO pohištvo, zelo lepo, prodam. Telefon 031 546-728, 051 259-388.
4973
PRODAM
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.4628 PRAŠIČE, težke od 90 do 200 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, prodam. Možnost tudi dostave, Telefon 041 455-732.	Š 544
PRAŠIČE, od 30 do 280 kg in izločene svinje, možna dostava in zakol, domača hrana, ugodno prodam. Telefon 031 311-476.	Š 543
PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, možen zakol ali dostava, prodam. Telefon 041 928-010.	š 561
DVE triletni žrebici in dve enoletni telici simentalki prodam. Telefon 041 271038.	4934
PRAŠIČE, od 120 do 150 kg, prodamo. Vse informacije po telefonu 031 806-148.
4940
DVE kravi simentalki, a kontrola, za pleme, prodam. Telefon (03) 5739-044.
4942
PRAŠIČA 130 kg, domače, kuhane reje, prodam. Možnost zakola in aranja. 2 EUR/kg. Telefon 040 161-351. 5007 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 041 579-358. Š 570 PRAŠIČA, cca 150 kg, domače reje, prodam. Telefon 5701-875. 4984 BIKCA in telička, stara do 3 tedne, prodam. Telefon 031 559-820. 5003 BIKCA, čb, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 591-232.	Š 567 MERJASCA za zakol, težkega 300 kg, prodam. Možen zakol in prevoz. Telefon 041 295-239. 4979 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 723-882. Š 566 BIKCA simentalca, starega 7 tednov, prodam. Telefon 031 509-687. 4964 DVE poni kobili, mirni, ujahani, prodam.
Telefon 031 616-154. 4961 PRAŠIČA, hranjenega izključno s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 384-488.
4996
PRAŠIČA, težkega okrog 160 kg, krmljene-ga z domačo hrano, prodam. Okolica Žalca, Telefon (03) 5728-526. 5014 PRAŠIČA, 200 kg, kremljen z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391.
4998
TELICO simentalko, pašno, brejo, prodam.
Telefon 041 271-738. 4999 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Cena 980 EUR. Telefon 041 763-761.	5001
PRODAM
NOVO vino, iz neškropljene brajde - jur-ka, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5461-170, 051 358-304. 4947 VINSKO žganje, dvakrat žgano, za zdravila, prodam. Telefon 041 749-856.
4995
MENJAM
ZA seno menjam rumeni muškat, črnino, svinjsko mast ali mlado govedino. Telefon 031 747-930.	5012
OSTALO
PRODAM
KUPIM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	Š 261
SUHE in debele krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 533
MLADO kravo ali telico, za nadaljnjo rejo ali zakol, kupim. Telefon 041 928-010.
Š 561
BIKCE simentalca do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165.	š 565
NEOLUŠČENE orehe, ekološko pridelane, prodam. Telefon 041 980-145. 4747 BELO mešano vino prodam. Telefon 031 284-586.	Š 558
OKROGLE bale sena prodam. Telefon 041 928-010.	Š 561
NARAVNI kostanjev in cvetlični med prodam. Telefon 5774-133. 4899
ODDAM
ŽARNI grob na celjskem pokopališču, ugodno oddam. Telefon 041 829-688, (03) 5451-229.	4992
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205.	3324
LUŠČENO koruzo, letnik 2010 ter češnje-ve, hrastove in smrekove deske, vse naravno sušeno, prodam. Telefon 031 209-011.	4916
BRIKETE, visoko kalorične, pakirane po 10 kg, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179.
4900
V CELJU prodam tri klaftre čistih bukovih drv. Telefon 041 865-223. 4891 SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 822-890.	p
GUMI voz, 16 col in ličkalnik koruze Sip, prodam. Informacije po telefonu (03) 5414-931, zvečer.	4930
BUKOVA drva, kratko žagana, 3 leta stara in velik škop slame za kritje strehe, prodam. Telefon 031 556-580. 5009 MALO rabljen invalidski voziček prodam za 150 EUR. Telefon 040 709-241. p VREDNOSTNI bon za 7-dnevno potovanje z avtobusom od Bosne do Jadrana, prodam za polovično ceno. Telefon 070 735-460.	4963
BUKOVA drva prodam. Telefon 031 538693.	4989 BUKOVA drva, suha, prodam. Cena 55 EUR/m3. Brezplačna dostava - Celje - okolica. Telefon 041 233-973.
4981
NOŽ za ročno rezanje trevne silaže in ovna, starega 2 leti, prodam. Telefon 031 731-350.	4997
SUHA, nacepana drva, dolžina 33 cm, prodam. Možnost dostave. Telefon (03) 7462-900.	n
OTROŠKI voziček Peg Perego Pramette P3 in avtosedeč Primo Viaggio, prodam. Cena 100 EUR. Telefon 041 992-262.
4951
KUPIM
ČE si dekle s podeželja, stara do 30 let, pokliči, prosim, fanta po telefonu 041 528-846.	4932
MOŠKI, prijetnega videza, 46 let, 174, rekreativni športnik, podjetnik z lepim, belim nasmehom, nekadilec, vabi samostojno, simpatično žensko na sadno kupo. Sem iz okolice Ljubljane. Telefon 031 695-370.	p
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: pomoč starejšim, invalidom. Telefon 031 414-685, (03) 5771-652.
Š 568
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
STAREJŠO osebo s kmetijo vzamemo v oskrbo (čiščenje, pranje, organizacija prehrane). V zameno prevzamemo obdelovanje kmetije. Savinjska z okolico. Telefon 041 646-968. 4739 ADAPTACIJE, prenova kopalnic na ključ, beljenje stanovanj, vrat, zidarska, ele-ktro, keramičarska, parketarska dela, talne obloge. Delamo v Celju in okolici do 31. 1. 2012 -10 % popust. Telefon 031 897-739; www.komplet-plus.si. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 4870 ELEKTROMOTOR, 5 KW, prodam in kupim bikca ali telico, mesnate pasme b.š. Telefon 041 812-961. 4991
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj ter tovorno, dostavno, terensko vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 4642
Žalec
Poročila sta se: Andreja CEHNER iz Andraža nad Polzelo in Vojko KODRE iz Letuša. Velenje
Poročila sta se: Adisa PA-LOŠ iz Šoštanja in Elvis MU-RATOVIC iz Velenja.
4982
RA
Roko stisnil si v pozdrav, odšel si tiho, mirno nam zaspal. Nate vežejo najlepši spomini, v srcih in mislih si v naši bližini.
V SPOMIN
25. decembra bo minilo 10 let, kar nas je zapustil
PAVEL ALEKSENCEV
s Celjske ceste 13, Laško (30. 5. 1947 - 25. 12. 2001)
Vsi njegovi
ZAHVALA
V torek 29. novembra je sijalo sonce samo za dragega moža, očeta in dedija
BORISA FERLINCA
iz Zastranja 7, Šmarje pri Jelšah (24. 6. 1943 - 24. 11. 2011)
ki je odšel tja, kjer tišina šepeta, kjer ni bolečine, kjer
je samo mir in spokoj. Ob tem žalostnem dogodku se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena
pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dragi sosedi Ivanki Fir ter gospe Marici Kamenšek iz Šmarja, spoštovani družini Grobelj-
šek iz Zastranja in družini Večerič iz Dvora. Hvala govornikoma gospodu Jožetu Unverdorbnu in lovskemu tovarišu Gorazdu Jordanu. Hvala Lovski družini Šmarje pri Jelšah za spoštljivo opravljen pogreb ter vsem praporščakom. Zahvaljujemo se Višjemu sodišču Celje, Okrajnemu sodišču Šmarje pri Jelšah, Okrajnemu sodišču Celje, Kozjanskemu parku Podsreda, Davčnemu uradu Celje, Osnovni šoli Šentvid pri Grobelnem in Društvu upokojencev
Šmarje pri Jelšah. Hvala vokalni skupini Idila in Savinjskim rogistom ter pogrebni službi Gekott za spoštljiv pokop.
Družina Ferlinc
www.novitednfluiom
Celje
Umrli so: Ivan ATELŠEK iz Šmartnega ob Paki, 83 let, Marija LAVRINC iz Zgornje Rečice, 91 let, Branislav BEVC iz Podkraja pri Velenju, 60 let, Marija PODLUN-ŠEK iz Ločice ob Savinji, 84 let, Davorin ZUPANC iz Celja, 57 let, Ivana SEDOVŠEK iz Lepe njive, 71 let, Marija KRISTANŠEK iz Žalca, 87 let, Marija BAŠNEC iz Nazarja, 78 let, Vincenc MENCINGER iz Šempetra v Savinjski dolini, 95 let, Angela TRATNIK iz Celja, 98 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Josip HERCEG iz Jerčin, 66 let, Cecilija TOVORNIK iz Zagorja, 83 let, Cecilija ŠKET iz Sodne vasi, 82 let, Marija ŽABERL iz Grobelc, 85 let, Bogomil PU-STIVŠEK iz Tratne pri Gro-belnem, 87 let, Slava KUNEJ iz Kunšperka, 82 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Pavla ŽNIDA-REC iz Štor, 73 let.
Žalec
Umrla sta: Alojzija VOJ-NOVIČ iz Mirne, 74 let, Jožef OSET iz Drešinje vasi, 71 let.
Velenje
Umrli so: Frančišek BRA-ČIČ iz Strmca nad Dobrno, 73 let, Ivana KUŠAR iz Šmarja pri Jelšah, 75 let, Janez DEŽELAK iz Braslovč, 91 let, Amalija JERAS iz Škofljice, 91 let, Karl KAJTNA iz Laškega, 67 let, Ivan PUŠNIK iz Braslovč, 92 let, Bernard JEREB iz Zreč, 78 let, Peter HALNER iz Mežice, 75 let, Alojzija LIPNIK iz Velenja, 82 let, Sonja STERNAD iz Šoštanja, 71 let, Jožef SEDO-VŠEK iz Lepe Njive, 74 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
V SPOMIN
26. decembra mineva pet let kar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
ALOJZIJ TRUPI
iz Trobnega Dola
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Prazen je dom, naše dvorišče, oko zaman te išče, ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Zdaj mirno spiš in čakaš na nas.
Le slike tvoj tihi dom krasijo, lučke v pozdrav ti gorijo.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast, sin, brat in stric
STANISLAV POTOČNIK
iz Dobja pri Lesičnem
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji, zadnji poti ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Iskreno se zahvaljujemo govornikoma Jožetu Aristovniku in Mirku Pajku za čutne besede slovesa, pogrebni službi Gekott, cerkvenim pevcem Prevorje in mešanemu pevskemu zboru Zarja iz Šentvida pri Planini za odpete žalostinke ter trobentaču Borutu Lorgerju za zaigrano Tišino. Iskreno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kozje, posebno zdravniku Aliju Nassibu in sestri Viktoriji Vogrinc - Tomplak, Splošni bolnišnici Celje, Oddelku za hematologijo in on-kologijo, še posebej dr. Marku Reberniku za zavzetost, spoštljiv in prijateljski odnos ter g. župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred. Iskreno se zahvaljujemo tudi kolektivoma skladišča Mercator Novo Celje in Merca-tor Kozje, sodelavcem MO 4, kolektivoma Vrtca Kozje ter Izletnika Celje. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti.
Žalujoči: žena Vida, sin Gorazd z družino ter ostalo sorodstvo
Š 571
Kako bi delal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči, teptan nad mano grob preran. (O. Zupančič)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, sin, dedi in brat
DRAGO KOŠENINA
iz Zadobrove (3. 1. 1954 - 27. 11. 2011)
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem sosedom, sodelavcem podjetja Oder, d.o.o., in poslovnim partnerjem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in
ustna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in Splošni bolnišnici Celje za vso pomoč pri premagovanju bolezni. Hvala dr. Renati Šibli ter osebju Gastro oddelka SB Celje. Iskreno se zahvaljujemo za vso podporo in pomoč sosedoma Darku in Nataliji Kroflič. Hvala moškemu pevskemu zboru France Prešeren Voj-nik za odpete pesmi, duhovnikom za opravljen cerkveni
obred, hvala g. Krušiču za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način nudili vašo pomoč ter se v tako velikem številu udeležili zadnjega slovesa. Največja zahvala pa tebi, dragi Drago, da smo lahko živeli s tabo.
Žalujoči vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, tašče in sestre
IVANE KUŠAR
iz Kristan Vrha (16. 5. 1936 - 9. 12. 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala sosedom Žurman, Šprajc in Kolar za nesebično pomoč. Hvala tudi sodelavcem Intereurope, Hohnjeca, Pegazove-ga doma, hotela Savinja in Raiffeisena. Hvala osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin, g. župniku Jožetu Zamudi za lepo opravljen obred, pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba. Hvala tudi pevcem Rogla za ganljivo odpete pesmi slovesa in trobentaču
za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči vsi tvoji
Tam nekje na širnem nebu tvoja duša mirno spi,
angeli so jo objeli, da vedno bi jo čuvali.
V SPOMIN
24. decembra 2011 bo minilo 10 let, kar smo ga izgubili
JOŽETA VEBRA
iz Curnovca 15
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob grobu ter prižigate svečke v spomin.
Žalujoči vsi njegovi
Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
JUSTINE POMPE
iz Polane 9 pri Jurkloštru
(16. 4. 1918 - 11. 12. 2011)
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nama pa s svojo prisotnostjo dali vedeti, da v teh težkih trenutkih nisva sami.
Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in gospodu Koz-musu za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerki Ela in Mira z družino ter ostalo sorodstvo
4994
Š 564
5001
L 404
30	VODNIK	NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 22. 12. do 26. 12.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Le kako ji to uspe?! - komedija 21.05, 23.05
Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama 14.30, 19.05, 21.20, 23.40 Zmagovalec - drama 15.10, 18.20
Arthur Božiček - animirana družinska komedija, 3D 12.20, 16.50
Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija
12.10, 15.35, 18.05,20.30, 23.00 Misija nemogoče 4 - akcijski triler 12.30, 15.20, 18.10, 20.00, 21.00, 22.50, 23.50
Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija
10.30, 13.10, 15.40, 18.15, 20.40, 23.10 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija
11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00 Služkinje - drama 11.30, 21.10
Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska
pustolovska kriminalka
10.45, 13.25, 16.05, 18.45, 21.25, 23.59
LEGENDA:
vsak dan
petek, sobota, ponedeljek sobota, ponedeljek
petek, nedelja, ponedeljek
petek in nedelja
PETEK_
16.00 Čarobno potovanje v Afriko
-	družinska avantura
18.00 Nanga Parbat - biografska drama
SOBOTA in NEDELJA
16.00 Čarobno potovanje v Afriko
-	družinska avantura
18.00 in 20.00 Nanga Parbat - biografska drama
PETEK
18.00 Arthur Božiček - animirana družinska komedija, sinh 19.00 Ne boj se teme - grozljivka 20.00 Trije mušketirji - romantična avantura NEDELJA
16.00 Arthur Božiček - animirana družinska komedija, sinh 18.00 Trije mušketirji - romantična avantura
20.30 Ne boj se teme - grozljivka PONEDELJEK
18.00 Arthur Božiček - animirana družinska komedija, sinh 20.00 Trije mušketirji - romantična avantura
PETEK, 23. 12.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Ivana Krivca
10.30 Modra dvorana Celjskega sejma Novoletna praznična prireditev
organizirajo zaposleni in varovanci Centra za varstvo in delo Golovec
16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
17.00 in 19.00 Plesni forum Celje Novoletni plesni vlak
nastop otroških plesnih skupin Plesnega foruma Celje
17.00 Kulturni dom Zreče Pojemo domovini
Slovenija, od kod lepote tvoje - proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
17.00 Planet Tuš Celje_
Zaupaj Božičku svoje želje
17.00 Občinsko dvorišče Laško Predbožični večer
praznični program otrok iz vrtca in osnovnih šol ter prihod Božička
17.00 Galerija Velenje_
Pogovor o knjigah Preberi, podeli!
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Predstavitev zimske produkcije Društva plesnih dejavnosti Rolly
19.00 Kajuhova 11, Celje_
Kajuhova
odprtje fotografske razstave celjskega fotografa Tomaža Črneja
19.00 Kavarna Lucifer Velenje Kvartet Venus
koncert božičnih pesmi
20.00 Glavni trg Celje_
Rock Partyzani
koncert na prostem
20.00 Rdeča dvorana Velenje prednovoletni koncert
Dan D, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Res Nullius in Coverlover
21.00 Mestni kino Metropol Tuned fish
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Chillout room
večer umirjene elektronske glasbe
22.30 Pri Starem koritu (pod sv. Emo), Pristava pri Mestinju
žive jaslice
SOBOTA, 24. 12.
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo!
bolšji sejem knjig in zgoščenk
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
11.00 do 13.00 Pokrajinski muzej Celje Drobci rimske Celeie
otroška delavnica
21.00 Cerkev na Rogli_
Majda in Marjan Petan
božično-novoletni koncert
NEDELJA, 25. 12.
med 15.00 in 17.30 Jama Pekel_
Božična skrivnost v Jami Pekel
žive jaslice
15.00 Športna dvorana Zreče
Božično novoletni koncert Društva godbenikov Zreče
godbenikom se bodo pridružili tudi pevci MePZ Strune KUD Vladko Mohorič
16.00 Dom kulture Svoboda Griže
Gozdni možic Fric išče snežno lilijo
pravljica in prihod Božička 17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Majda in Marjan Petan
božično-novoletni koncert
17.00 in 18.30 Dol Suha_
žive jaslice 17.00 Pravljični gozd Logarska dolina žive jaslice
v kulturnem programu nastopajo: Anita Kralj, Kulturno društvo Solčava, Solčavske pevke, otroški pevskizborček...
17.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur
Božični koncert
Kulturno društvo Glasovir
18.00 Križišče Popovičeve ulice in Ceste na grad
Z baklami na Stari grad
v kulturnem programu nastopajo člani Pevskega društva upokojencev Celje
18.00 Dom Svobode Liboje_
Godba Liboje
božično-novoletni koncert
19.30 Celjski dom_
žabe z gosti
tradicionalni božični koncert ob 65-letnici celjskega plesnega orkestra
21.00 eMCe plac Velenje_
Božični jam session
PONEDELJEK, 26. 12.
med 15.00 in 17.30 Jama Pekel_
Božična skrivnost
žive jaslice
15.00 Cerkev sv. Petra na Bučah
Cerkveni dekliški pevski zbor Buče
tradicionalni božični koncert z gosti
16.00 in 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester
novoletni koncert, solista: Mateja Potočnik, sopran in Gabriel Lipuš, tenor
17.00 in 18.30 Dol Suha_
žive jaslice
17.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja Olimje
Cerkveni MePZ Sveti križ Rogaška Slatina
božični koncert
17.00 Cerkev sv. Egidija Zreče
Zreški pevci
tradicionalni božično-novoletni koncert
17.00 Logarska dolina
Božično-novoletni koncert na snegu
nastopajo Slovenski oktet, Alenka Godec z ansamblom ter otroci iz osnovne šole in vrtca Solčava
18.00 Župnijska cerkev sv. Lenarta Nova Cerkev
Mešani cerkveni pevski zbor Nova Cerkev
tradicionalni božični koncert 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Balkanska špijonka
komedija Špas teatra
18.00 Anin dom Prebold_
Zorko Simčič: Leta nič, en dan potem
v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje
18.30 Cerkev sv. Cecilije Celje
Moško pevsko društvo Pod gradom
božični koncert ob dnevu samostojnosti
20.00 Dom kulture Velenje
Rade Šerbedžija in skupina Zapadni kolodvor
prednovoletni koncert
DRUŠTVA VABIJO
SOBOTA, 24. 12.
8.00 do 13.00 Ploščad centra Nova Praznična kmečka tržnica
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega
Nedelja in ponedeljek, 25. in 26.12., med 15. in 18. uro BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL,
zadnji vstop v jamo ob 17.30.
Od 27. do 30.12. ob 17vuri v Domu II. slov. tabora Žalec VESELI DECEMBEJ ZA NAJMLAJSr
Sobota, 31.12., ob 11. uri SILVESTRQVANJE ZA NAJMLAJŠE
SiCvestrsfci večer mato drugače! Komedija s kozarcem penine! Dom II. slovenskega tabora Žalec ob 21. uri SILVESTRSKA PREDSTAVA -SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ,
Dario Fo, AG Vrba Vrbje in KD Galicija, režija Gojmir Lešnjak Gojc
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst~zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
mladinskega pevskega festivala, do
preklica
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. 2012
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska razstava Brigite Kobe, do
31. 12.
Likovni salon Celje in Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Franca Purga, Coming Soon the Future, do
19. 2.
Fotosalon Celje: razstava fotografij natečaja Foto Life, Fotosalona Celje, do
30. 12.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Brez idej, Zvoneta Brileja Čorija, do
7.1.
Dom sv. Jožefa Celje: Pravoslavne ikone - Alimpije Košarkoski in Dušan Neškovic, do 31. 12.
Krčma TamKoUčiri Celje: akti Maje Sajnikar, Pozne ure/After hours, do 31. 1.
Galerija Mercator center Celje: razstava slik Sergeja Hanonina in soproge, do 31. 12.
Galerija železarskega muzeja Teharje: Celjska fotografska razstava 2011, do 1. 2.
Razstavni prostor Cinkarne Celje:
fotografska razstava Francija Horvata na temo Tehniška dediščina, do 31. 1.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava starih razglednic in fotografij Šentjurja iz obdobja Josipa Ipavca, do 30. 1.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Jožeta Kumerja, Iskanje harmonije, do 31. 1.
Kartuzija Jurklošter: razstava jaslic v spomin na znamenitega izdelovalca jaslic, kartuzijanskega patra Wolfanga Koglerja, do 2. 2.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Obleka kot umetnost, modne oblikovalke Urše Drofenik, do 22. 1.
Kulturni center Rogaška Slatina: slikarska razstava Marije Nemec, Ženska med sanjami in resničnostjo, do 31. 12.
Galerija Velenje: Prepletanja - razstava sodobne tekstilne umetnosti in oblikovanja, do 24. 1.
Knjižnica Velenje: razstava Praznik Čebelice, do 20. 12.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00
do 22.00, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks
za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail:
društvo-sos@drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija,
raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje
Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288
827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna
stran: www.institut-vir.si
Pomoč mladostnikom in staršem pri
spoprijemanju s problematiko drog in z
vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje
tel.: 03/548 60 11 ali
051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Sarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
PRVI V SLOVENSKEM JEZIKU JE MENO-VALNIK
AVTOR MARJAN GRABNER
POPEVKA OUVERJA DRAGOJE-
V1ČAIZ LETA 1976
PECIVO IZ OBLATOV
V VEČ PLASTEH Z NADEVOM
MEDITATIVNI POLOŽAJ PRI JOGI
VAS PRI SL KONJICAH Z OSTANKI KARTUZUE
NIKOLA TESLA
SKANDINAVSKI DROBIŽ
BLAMAŽA
11
SL JUDO-ISTKA SRAKA
20
MADŽAR OBLKA
KITAJSKA VIŠNJA AMERIŠKA OBVODNA KUNA
ENO IZMED PETIH VELIKIH JEZER V S AMERIKI
ŠANSON-JERKA MAVRIČ
16
17
PRAVOSL SVETA PODOBA ŽALJIVKA PUTRIH
KAZEN
ZA "GREHE"
ZNAČILNOST SNOVI, KISE ZAZNA Z VOHOM
NOVOZEL STAROSELEC EGFT. FARAON
14
PRILOGA K SPISU
LETALSTVO
PRIPRAVA ZA ZAČASNO SPENJANJE PREDMETOV
BLAGO ZA TRŽIŠČE OVERO-VATEU LISTIN
MANJŠA REKA
LESENO ORODJE MAJHEN AMERIŠKI MEDVEDEK
POKOJNI ST1ŠKI ZEUŠčAR (SIMON)
10
OZNAKA
ZA HEKTAR ČUTIjO ZA VID
15
UKRAJIN. LUKA OB ČR MORJU
21
SLOV. HLQZOF
12
GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUČ
OTROŠKO PAPR-NATO POKRIVALO
KDOR JO DRUGEMU KOPLJE, SAM VANJO RADE
22
ERIE - eno od Velikih jezer v Sev. Ameriki; KALK- beseda ali besedna zveza, prevedena iz drugega jezika; KASITERIT - kositrov oksid; KEOPS - egiptovski faraon, kije zgradil piramido v Gizah; MINK - severnoameriška obvodna kuna; TEKTIT - steklen meteorit.
Nagradni razpis
1.	nagrada: redna zbirka Mohorjeve družbe za leto 2012
2.	nagrada: knjiga Remi Brague: Evropa, rimska pot in pica v gostišču Hochkraut v Tremerjah
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&rC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 29. decembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 98
Rešitev: SNAGA, KETOL, RAABE, MILLA, JON, ANIL, SK, OLJE, NOI-RET, ARAV, ASTROLOGIJA, RIKO, ERO, ALTA, UMIVALNIK, NOTKE, KITICA, KARL, UN, NACIST, LETALO, FA, HRAMBA, RINAT, OLE, ENEAS,
MANTA, LIANA, ZLATAR, ISKALKA, ANANAS, JT, LEO, SRT, ARH, LUKE EVANS, ROV, AKSEL, OKI, IRENA, ŠIR, LANEŽ
Geslo: Igralci v filmu Trije mušketirji
Izid žrebanja
1. nagrado, redno zbirko Mohorjeve družbe za leto 2012, prejme: Petra Kukovič, C. Kozjanskega odreda 8a, Šentjur.
			1		2		3		4		5		6		7				
8	9	10		11		12		13		14		15		16		17		18	19
			20		21		22		23		24		25		26				
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Nikar preveč ne razmišljajte o tem, kar je bilo, ampak se posvetite predvsem tistemu, kar vas čaka v prihodnosti. To velja še predvsem na ljubezenskem področju, kjer se bo pojavila priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi.
On: Še vedno je pravi čas, da se poizkusite na področju, kjer si že dalj časa prizadevate storiti nekaj skoraj nemogočega. Ponudila se vam bo odlična priložnost, torej se potrudite in jo izkoristite, kolikor je le mogoče!
Ona: Stvari so se nepredvido-ma zapletle, ker niste bili dovolj previdni. Vse se še da lepo rešiti, seveda če boste tokrat bolj pametni. Poskusite z manjšo zvijačo, ki bo vsekakor obrodila sadove.
On: Želeli si boste ogromno - dobili pa veliko manj! Toda nikar ne padajte v obup, saj imate še obilo časa za vnovičen poizkus. Nekdo vas bo povabil na prijetno zabavo, ki pa bo imela tudi svoje slabe strani...
TEHTNICA fl
Ona: S svojim srčnim izvoljencem se boste dogovorili o težavah, ki sta jih imela zadnje čase in tako zakopala nesoglasja med vama. Očitno je to novo poglavje v vajinem odnosu in se vama tako obeta precej svetla prihodnost.
On: Vse ste postavili na kocko, sedaj pa čakate, kako se bo izteklo. Pomislite tudi na svojo partnerko, ki se je začela počutiti rahlo zapostavljeno. Vsekakor bo znala ceniti izkazano naklonjenost.
UiM^MJfrM
Ona: Zelo negotovo delujete, zato bodo marsikdaj pozabili na vas, čeprav bi bili ravno vi najboljša možna varianta. Opozorite okolico na svoje dobre lastnosti, ki lahko pomagajo še komu drugemu razen vas.
On: Kot prerojeni se boste lotili novih nalog na delovnem mestu, kar bodo vaši sodelavci znali pravilno ceniti. In prav lahko se vam zgodi, da se bo ta teden končal na povsem nepričakovan način.
DVOJČKA ^ I STRELEC ^
Ona: S prijateljem se boste podali na kratek potep, ki pa se bo končal kar nekako nepričakovano, saj boste odkrili nekaj, kar sicer že dalj časa sumite, vendar pa nekako niste mogli verjeti, da se bo tudi uresničilo.
On: Nikar ne podcenjujte težav, o katerih vam govori prijatelj, saj se lahko zgodi, da boste tudi vi zabredli v podobno situacijo. Ta teden lahko pričakujete veliko dobrega predvsem v poslovni sferi življenja, manj pa v ljubezni.
Ona: S popolnoma novim pristopom boste napravili na vaše prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristili boste trenutno situacijo in prav hitro se boste znašli v prijetni moški družbi. Pazite na svoja čustva.
On: Delo vas že vse predolgo odteguje od družine, zato se lahko nadejate neljubih scen partnerke kot tudi prijateljev. Izpre-zite iz jarma vsakdanjih skrbi in se posvetite svojim najbližjim.
2.	nagrado, knjigo Remi Brague: Evropa, rimska pot in toaletno vodo za moške, prejme: Ivo Medved, Topole 4, Rogaška Slatina.
3.-5.	nagrada, družinsko pratiko Mohorjeve družbe 2012, prejmejo: Majda Pistotnik, Sp. Sečovo 89, Rogaška Slatina, Ančka Perc, Lopaca 4a, Prevorje in Silva Kenda, Na gmajni 2, Celje.
Nagrada vas čakajo na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
Ona: Spregledali boste partnerjeve namene in nad njimi boste nadvse prijetno presenečeni. Pustite mu proste roke in videli boste, da bosta imela na koncu koristi in predvsem zabavo vidva in tudi celotna družba okoli vaju.
On: Nikar ne vmešavajte čustva v posel, drugače se vam bo bančni račun precej zmanjšal. Ta teden ni idealen za finančne transakcije, zato se raje odpravite na izlet v naravo in naredite nekaj za svoje zdravje.
DEVICA
Ona: Poskusite se skoncentri-rati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot pa poslov. To vam lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerja so vaše skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se mu opravičili.
On: Pred vami je moreča zadeva, vendar se ni treba vznemirjati. Pazite na svojo individualnost in se ne menite za spletke okoli vas. Raje ostanite skromni in se delajte, kakor da ničesar ne opazite.
Ona: Spomnili se boste nekdanje priložnosti in se zamislili nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj še vedno v podobnem razpoloženju kot nekoč. Toda potrebno bo nekaj truda, kar je odvisno samo od vas.
On: V smislu ljubezni je ta teden izredno negativen. Bolje bo, da jemljete partnerko čimbolj z rezervo, saj se vam lahko vsaka sumljiva poteza še kako maščuje. Posvetite se raje svojim prijateljem.
KOZOROG
Ona: Stopili boste na povsem novo pot, ki vam bo prinesla kar precej nevšečnosti, vendar jih boste s prijateljevo pomočjo hitro odpravili. Srečen je lahko tisti, ki ima takšne prijatelje! Toda vseeno ne pozabite - uslugo bo potrebno vrniti.
On: Sprejeli boste pomembno odločitev glede partnerke in si tako ponovno pridobili njeno naklonjenost. Konec tedna se bo zaključil ob prijetni romantični večerji, ki bo le še zapečatila začetek novega obdobja med vama.
Ona: Postajali boste vedno boljše volje, za to pa bo imel največ zaslug prav vaš partner, ki vas bo nadvse prijetno presenetil. Prepustite se čarobnemu trenutku ljubezni in uživajte.
On: Ravnali boste predvsem po svojem preudarku, vendar pa bi ne bilo slabo, če bi včasih poslušali tudi kakšen dober nasvet. Sedaj vam gre sicer čisto v redu, toda kako dolgo bo še tako. Najboljši odgovor veste prav vi sami.
Ona: Priložnost bo prišla povsem z nasprotne strani, kot pa ste pričakovali, vendar se nikar ne pustite presenetiti. Hitra odločitev vam tokrat lahko prinese kar precejšnjo materialno korist.
On: Zadeve na ljubezenskem področju se bodo začele počasi pojasnjevati in videli boste, da so vaše možnosti pri prijetni neznanki veliko večje kot pred nekaj dnevi. Očitno ste povsem na pravi poti.
RUMENA STRAN
Prva dekada zasedbe Multiball
Varuhinja ima rada glasbo
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je zadnje čase pogosta obiskovalka prireditev na Celjskem. Pred dnevi smo jo opazili na koncertu celjskega kvinteta Gamma in njihovih gostov Piazzollekov, v začetku decembra pa na premieri operete Grofica Marica v Žalcu (na sliki v družbi žalskega župana Janka Kosa). Očitno se ji za dobro glasbo ni težko pripeljati na drugi konec Slovenije.
AD, foto: SHERPA
Multiball so glasbena zasedba iz Celja, ki v domačem mestu uživa že kar kultni status. Na odrih in v studiih so že vse od leta 2001, čeprav je skupina v času obstoja zamenjala več članov.
Vokalist in kitarist Gregor Videc, bobnar Jan Ratej, kitarist in spremljevalni vokalist Goran Koražija ter basist in spremljevalni vokalist Matej Kosmačin so desetletnico proslavili z odlično obiskanim koncertom minulo soboto v Celjskem domu. Ob jubileju so izdali tudi nov singl Can't get out of here. Še zanimivost - na dan koncerta si je pri urejanju odra Gregor Videc zlomil nogo, a koncerta ni zamudil. Odigral je v mavcu. Ko ni mogel več stati, so mu na oder prinesli stol, glasba pa je šla naprej.
BS, foto: NS
Poglej, poglej ...
Monografijo Občine Vojnik sta si z zanimanjem ogledovala tudi letošnja dobitnica zlatega vojniškega grba, ravnateljica OŠ Vojnik Majda Rojc in župan Beno Podergajs.
Nismo sicer slišali, kdo je komu bolj prepričljivo pojasnjeval zapisano - a glede na to, da šolniki ne morejo iz svoje kože, bi pričakovali, da je tokrat tudi župan slišal še kaj novega o življenju v svoji občini ... Morda tudi zato, ker je monografijo dobil v roke le nekaj minut pred predstavitvijo v novonastajajočem Centru kulture in ustvarjalnosti v Vojniku.
IS, foto: SHERPA
Irena Vrčkovnik v družbi modne oblikovalke Urše Drofenik (levo) in njene nečakinje Maruše (desno), ki je na otvoritvi tetine razstave Moda kot umetnost v Rogaški Slatini zapela skupaj z Vrčkovnikovo.
Za novo leto na morje
Kljub temu da imajo glasbeniki največ dela med novoletnimi prazniki, si bo Irena Vrčkovnik za letošnjo najdaljšo noč na enem izmed dalmatinskih otokov privoščila lenarjenje. »Bom pa zato bolj pridna med božičnimi prazniki, ko bom imela nastope za otroke,« pripoveduje znana slovenska pevka, ki je kreacije modne oblikovalke Urše Drofenik nosila že pred dvajsetim leti. »Danes sicer prisegam na hlače, z Uršinimi zgornjimi deli pa dodam piko na i,« je po otvoritvi razstave Drofenikove razlagala Vrčkovnikova.
ŠO, foto: GrupA
Kdo je kdo?
Čeprav bi po fotografiji lahko sodili drugače, ne skrbite, v Mestni občini Celje se ne dogaja nič posebnega. Funkcije ostajajo, kakršne so, pa tudi lepotnega kirurga - kolikor vemo - še nihče ni obiskal.
Če bi verjeli videnemu in zapisanemu, bi nas res moralo skrbeti, da so županu Bojanu Šrotu zaradi skrbi odpadli lasje z glave ali pa da se je - le zakaj - preimenoval v »svojega« pooblaščenca Marka Zidanška. A kaj za vraga bi potem na fotografiji počel še drugi županov pooblaščenec Janko Požežnik? No, preden se povsem zapletemo, priznajmo, da smo tokratno zmedo zakuhali novinarji ... Tisti iz elektronskih medijev, da smo natančni. Da ni treba na novinarskih konferencah pri vsakem govorniku prestavljati mikrofonov, se zadnje čase v »premikanju« vedno bolje obnesejo govorniki, ki si vmes še malo pretegnejo noge.
IS, foto: GREGOR KATIČ
Nani Poljanec se poleg vrste področij, ki mu niso tuja, ukvarja tudi z modo. Na razstavi Urše Drofenik mu je bila najbolj zanimiva »eko« obleka iz koruznih zrn.
Nani Poljanec tudi modni navdušenec
Aleksander S. Jurkovič, Slovencem bolj znan kot Nani Poljanec in don Corleone, je pravi »multipraktik«, saj se poleg ustvarjanja na področju kulinarike, novinarstva, igre, zbirateljstva, poezije, organizacije, fotografije, mode, »etno pomp« arta dobro znajde tudi v modnih vodah. V torek so ga v Anini galeriji navdušile kreacije Urše Drofenik. Še posebno je občudoval obleko iz koruznih zrn, ki je bila ena izmed zanimivejših.
ŠO, foto: GrupA
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
SPODBUDNE
ZGODBEi£«iil
Izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami in storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam: tednik@nt-rc.si » »
Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih; Robičevi s Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Biro bit, vrtnar Mirko Krašovec iz Vojnika, proizvajalec mleka Marjan Turnšek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žalskega Mikropisa, Mizarstvo Kovač iz Mozirja..,
In katero podjetje, kateri podjetnik je za vas spodbudna zgodba?

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - Z VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA

NAROČILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.