URN_NBN_SI_DOC-JRLD4FYM
OCENE IN POROČILA — REVIEWS A N D REPORTS Bibliografsko kazalo. Popotnik — Sodobna pedagogika 1880—1980. Ljubljana, Državna založba Slo venije 1983. Bibliografsko kazalo Popotnika in Sodobne pedagogike za leto 1880 do 1980 je delo, s katerim avtorji (Andrej Vovko: Oris zgodovine pe dagoških strokovnih revij Popot nik in Sodobna pedagogika, T atja n a Hojan: Bibliografsko kazalo Po potnika, Albina Perkič: Bibliograf sko kazalo Sodobne pedagogike) nadaljujejo vrsto svodih publika cij iz zgodovine slovenskega šol stva in pedagogike. Predvsem T at ja n a Hojan je s tega podiročja se stavila tudi že nekaj bibliografij (npr. bibliografijo slovenskih m la dinskih listov, bibliografijo za zgo dovino slovenskega šolstva, biblio grafijo slovenskih osnovnošolskih učbenjikiov 1869—19118)., tore« se razen n a stroko spozinia tudi n a bibliografsko delo. Po ureditvi bibliografije, opis nih enot in dodanih kazalih je ta koj videti, da so bibliografijo se stavljali strokovnjaki. Uviod A ndre ja Vovka, ki prikazuje nastanek in razvoj obeh revij (Sodobna pe dagogika je pravzaprav n ad alje vanje Popotnika, ki je od 1950 iz hajal pod novim naslovom) daje publikaciji še večji pomen. Bibliografija Popotnika je u re jen a po geslih in podgeslih, v sku pinah pa po abecedi avtorjev. Član ki posameznega avtorja so v sku pini razvrščeni kronološko. Bibli ografija obsega 9733 enot. Dodana so tri kazala: predm etno imensko 298 kazalo, kazalo zemljepisnih imen in avtorsko kazalo. Avtorica v uvodu pojasnjuje, kakšne težave je imela pri uredit vi in uvrstitvi enot. Vsaj eno od njih sreča vsak sestavljalec biblio grafij, to je dvom glede uvrstitve prispevkov, ki posegajo s svojo vse bino na razna področja. P rav tako povzročajo skoraj vsakemu biblio grafu težave drobni prispevla, pri čemer se je Hojanova odločila ne katere nepomembne izpustiti (npr. razpise delovnih mest, nešolske no vice iz tujih krajev itd.). Take enote gotovo samo obrem enjujejo biblio grafijo in škodujejo njeni pregled nici. Morda jih je bibliografka upo števala prej preveč kot premalo. Zanim iva je razlaga nastanka do datka. Sestavljalka je po naključ ju ugotovila, da so prispevki tis kani tudi na ovitkih revije (izvod, ki ga je popisovala, ovitkov ni imel) in jih je popisala dodatno posebej, Podobno kot bibliografsko kaza lo Popotnika je urejeno tudi k a zalo Sodobne pedagogike. Skoda, da skrbno sestavljena bi bliografija ni grafično bolj p re gledna. Mogoče bi to dosegli s pol- krepko tiskanim i imeni avtorjev. Ko prelistavam o bibliografijo, je zanimivo ugotavljati, o čem so n a šli pedagoški delavci razm išljali pred sto leti, kakšne probleme so reševali in kaj jih je vznem irja lo. Ze tedaj so ustanavljali učitelj ska društva in prirejali zborova nja in konference. Ivan Sukelj že 1. 1897 razm išlja o reformi šolstva. K n jižn ica 28(1984)3-4
RkJQdWJsaXNoZXIy