Primorski Gospodar kist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primopju. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Oorici r p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo fteo. 12 f gorici, dne 30. junija 1913. Ječaj Obseg t 1. Dvorni svetnik Ivan Bolle; 2. Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini (Nadaljevanje.); 3. Gospodarske drobtinice; 4. Kmetovalčeva opravila v mesecu juliju ; 5. Zapisnik seje osredjnega odbora »Goriškega kmetijskega društva« z dne 1.2. junija 1913 (Nadaljevanje in konec.); 6. Osebne vesti; 7. Društveno vesti; 8. Razglas zastran oddaje plemenskih kobil; 9. Vabilo k rednemu občnemu zboru »Goriškega vinarskega društva« v Gorici. Dvorni svetnik Ivan Bolle, vsled sklepa z dne 26. junija t. I. častni član našega kmetijskega društva, se je rodil v Trstu leta 1850. kot sin uradniške družine. Njegov oče je bil iz Hrušice v štanjelski županiji, torej je g. Bolle mož kraške korenine. - - Po dokončanih študijih je prišel v Gorico kot vežbanec na c. kr. svilorejsko po-skuševališče ,kjer mu je bilo po odhodu prvega ravnatelja, profesorja Haberlandta, leta 1872. poverjeno začasno vodstvo važnega zavoda. Ker se je na tem mestu vrlo izponesel, imenovalo ga je ministerstvo že v naslednjem letu za definitivne-ga pristava, pustivši vodstvo zavoda v njegovih spretnih rokah. Leta 1878. je prejel od francoske vlade dekoracijo d' o f-f i c i e r d' a c c a d e m i e« za uspehe na polju kmetijskega pouka. V letih 1872—80 se je kot odposlanec c. kr. minister-stva za poljedelstvo deležil svilorejskih kongresov v Roveretu (1872), Montpellier-u (1874), Milanu (1876), Parizu (1878), Sie-ni (1880). Leta 1886. ga je ces. kmetijsko društvo za južno Rusko v Odesi imenovalo za svojega pravega člana. — Er.o leto pozneje mu je isto čast izkazalo ces. kmetijsko društvo v Moskvi. — Vsled Najvišega sklepa z dne 15. aprila 1891 mu je bil podeljen naslov ravnatelja c. kr. kmetijsko-kemičnega poskuševališča v Gorici in malo pozneje je bil odlikovan z redom železne krone III. razreda. V istem letu je nastopil znan- stveno potovanje v vzhodno Indijo, na Kitajsko, Japonsko in od tam v združene ameriške države in vrnivši se koncem leta 1893, je objavil obširna poročila zlasti o sviloreji na Kitajskem in Japonskem i. dr. -— Kot sotrudnik imenitnega dela »Die oesterreichisch-ungarische Monarchie« je spisal zanimivo poročilo o kmetijskih razmerah na Goriškem in je prejel za nje od pokojnega eesarjeviča Rudolfa laskavo zahvalo z dne 10. febr. 1892. Istega leta mu je mednarodni kongres bibliotekarjev v Parizu naklonil darilo )>Prix des bibliothecaires« v znesku 1000 frankov za njegovo iznajdbo v pokončevanje knjižnjih škodljivcev. Dalje mu je bil leta 1902 podeljen japonski red zlatega zaklada III. vrste in 1. 1903. cesarski ruski red Sv. Stanislava II. vrste. Leta 1904. ga je japonsko svilorejsko društvo imenovalo za svojega častnega člana. Leta 1904. se je mudil nekoliko časa na Rumunskem radi povzdige tamkajšnje svilo-reje in v priznanje vspešnega delovanja mu je bil podeljen ko-manderski križ reda rumunske krone. Tudi Črnagora ga je počastila s komanderskim križem Danilovega reda, dočim ga je španski kralj odlikoval z viteškim križem Karola III. V svojem dolgoletnem službovanju je gostp. B o 11 e prejel razun navedenih še celo vrsto drugih priznanj in odlikovanj od avstrijskih oblastev in korporacij in iz inozemstva. Pod njim se je svilorejsko poskuševališče povzdignilo v kmetijsko-kemično poskuševališče, ki je v teku časa močno razširilo svoj delokrog in razvilo jako dobrodejno delovanje v vsestransko korist našemu kmetijstvu. G. Bolle je bil ves čas svojega tukajšnjega bivanja član c. kr. kmetijskega društva in dolgo let njegov podpredsednik. Bil je med najmarljivejširni in najspretnejšimi delavci tega društva in si je izkupil zlasti za uspeh deželne kmetijske razstave 1. 1891. in deželne sadjarske razstave leta 1900 neprecenljivih zaslug. Dokler sta pokojni grof Franc Coro-n i n i, nepozabnega spomina in on vodila kmetijsko društvo, poslovalo je ono izborno v prilog celej deželi; za njima je nastopila doba razdora. Bolle je neumorno delaven mož; spisal je že nebroj strokovnih knjig, knjižic in podukov, ki so se v raznih jezikih razširili med kmetovalce in prijatelje kmetijstva. Menda ga ni v njegovi stroki moža, ki bi se v tem oziru mogel meriti ž rijim. Še nedavno je izšla jako obširna njegova knjiga o sviloreji; on sodi namreč, da ta kmetijska panoga ne Dvorni svetnik Ivan Bolle. sme zamreti med našim ljudstvom, ampak da se mora zopet vzbuditi in povzdigniti ter postati vir, če ne prav bogatih, pa vendar izdatnih dohodkov. Tudi sedaj, ko je po končanem 42 letnem službovanju z naslovom dvornega svetnika stopil v ve-lezasluženi pokoj, ne miruje še mož, ampak dela, preiskuje in piše naprej v prilog našemu kmetijstvu in tudi naš list je dobival in dobiva iz njegovega spretnega peresa marsikaj zanimivega in pučnega, za kar mu v svojem in v imenu svojih cenjenih čitateljev izražamo srčno zahvalo. Bog ohrani uzor-nemu delavcu na znanstveno - kmetijskem polju še dolgo let zdrave in čile moči! Prva porr oč pri nenadnih boieznlh in nezgodah pri živini. (Nadaljevanje.) Kaj je treba napraviti živinorejcu pri redni skolitvi in kaj se mora izvršiti v neredno se vršečih razmerah? Ko se pojavijo prva znamenja poroda, treba je pripraviti za kravo dovolj prostora, da se zamore poljubno gibati in ne poškoduje zraven nje stoječih živali. Z dobro nasteljo se naj pripravi živinčetu mehko in suho ležišče. Reči, ki so neobhodno potrebne pri porodu (vrvi; čisto olje ali maščoba, milo, topla voda) se naj še prej pripravijo, čiste in očiščene, da jih imamo za vsako silo pri rokah. Vrvi (dobro izbruhne in omehčane) in podsukane roke to je orodje kmečkega živinorejca pri storitvi živine; to mu v navadnih slučajih tudi popolnoma zadostuje. Samoobsebi se ume, da ne smejo viseti te vrvi že leto in dan na kakem žeblju v hlevu. Roke je treba prej dobro osnažiti in umiti, nohte na prstih pa si skrajšati in očistiti. Ako gledamo natančno na to, da je vse snažno, obvarujemo se marsikatere škode. Vsako ropotanje, kričanje in praska se naj opusti, da se živinče po nepotrebnem ne vznemiri. Popolnoma napačno je mišljenje, da je skotitev nekaj naglega. Ni se toraj treba naravnost mrzlično razburjati in prenagliti se, ter poseči že vmes, kakor hitro se pojavijo porodne bolečine.Kolikokratprodrejo ljudje mehur invlečejo na vse pre-tege kakor neumni s čim mogoče najmočnejimi pomagači teleta za noge, ki so jih najprej zagledali moleti iz sramnice! In vendar je mehur oni od narave ustvarjen aparat, ki se kakor zag- vozda porine med rodilne dele, da jih počasi in brez bolečin razširi in ugladi. Ako potem tele ne gre naprej, kar je umevno, ker se je izcedila sadna voda, vsled česar so se osušila in nezadostno razširila rodila, ter se med tem mladičeva lega spremenila, potem dela sosed za sosedom poskuse in poskuša s prav umazanimi rokami odstraniti ovire. Tuintam se potem posreči, bodisi z ogromno silo, spraviti tele iz krave, pri čemur pa se v rodilih to ali ono potrga in rani, bodisi da se porod vkljub vsi uporabljeni sili ne more izvršiti. V takem slučaju se gre z veliko naglico po živinozdravnika. Umevno je, da je treba živino-zdravniku velike energije in truda, tako pokvarjeno storitev, ki bi bila sicer brez napačne in prezgodnje pomoči zelo lahka, sedaj šele izvršiti. V mnogih slučajih je po takšnem živinorej-čevem ravnanju tudi njegov trud brezuspešen. Če je za storitev že vse pripravljeno, je mehur sam ražpo-čil,del sadove vode odtekel, seže naj se previdno s skrbno osna-ženo in z oljem namazano desnico v nožnico in pretiplje, kako stvar stoji, t. j., če je vse v redu. Pri tem naj se prsti sklenejo skupaj, da tvorijo nekako zagvozdo; potem naj se roka poriva naprej med vednim kretanjem in sukanjem od leve na desno in od desne na levo. Prepričati se je treba, kako tele leži, če so obrnjenje zadnje ali pa prednje noge naprej. Če je mladič z glavo proti sramnici obrnjen, t. j. v pravi legi, potem so obrnjeni podplati parkljev navzdol; če se pa koti tele z zadnjim delom života, potem so obrnjeni podplati parkljev navzgor -seveda le če ima tele drugače pravilno lego. Obe legi namreč, bodisi da leži tele v rodilih z glavo na sprednjih nogah, bodisi če gredo zadnje noge naprej, ter je teletov trebuh v obeh slučajih obnjen navzdol ali proti trebuhu starke, zoveino redni ali normalni legi. Ako smo se prepričali, da je vse v redu, potem pustimo kravi lahko vse drugo brez skrbi. Starkine moči navadno popolnoma zadostujejo, da stori brez tuje pripomoči. 7.\-vinorejčeva naloga pri skotitvi bodi v glavnem ta, da ne moti poroda med pripravljajočimi se porodnimi bolečinami, ko se namreč skuša lega mladiča priravnati in prilagoditi obliki izhoda iz rodil. Žvinorejec naj prepusti storitev naravi. Moč starke, s katero poriva mladiča, naj se podpira šele tedaj z vlečenjem, ko so se prikazale noge do kolen in glava do oči iz sramnice, ali če je krava s prevelikim stiskanjem in pre- napornim napenjanjem preveč izmučena in oslabela. Da spravimo mladičevo glavo prej na svetlo, potegnemo lahko oba obstranska dela sramnice čez glavo teleta. Takojšnje se priporoča le takrat, ko se tele koti z zadnjima nogama naprej; v tem slučaju je namreč nevarno, da mladič zaduši. Kot pravilo za vlečenje živinorejcu bodi to - le: V 1 e č i s e sme le med porodnimi bolečinami i 11 še takrat počasi, toda ne sunkoma, ampak nepretrgoma. Dostikrat se storitev ustavi, če se je tele prikazalo že s polovico trupla na dan. V tem slučaju je zadnji del života še trdno zagvozden v materinem truplu. To oviro prav lahko odpravimo s tem, da tele krog lastne osi obrnemo. Ko smo to storili, potegnemo mladiča navadno lahko na svetlo. Iz predsoječih vrstic ste posneli, da se živinorejec pri sko-titvi živine ne sme na nikak način prenagliti razburiti, ampak prepusti naj vse čim le mogoče naravi sami. Vsa umetnost glede pomoči pri porodu naj obstoji — kakor sem že opetovano naglašal — v tem, da podpira naravo, jo pa ne prehiti! Največ napačnih leg, ki provzročajo težko s kotite v, nastane radi tega, ker se živinorejec ne drži prvega pravila pri porodni pomoči, ampak začne prezgodaj — kakor si o n t o d o m i š 1 j u j e — »pomagati in podpirati naravo. Če se pa pripeti izvanreden slučaj, potem se ne obotavljaj dolgo in pokliči čimprej živinozdravnikaDo njegovega prihoda pusti živinče pri miru in ne muči z brezuspešno napačno pomočjo. Ako mnogokrat posežeš z desnico v rodila, jih lahko raniš, izcimijo se otekline, mimo katerih potem težko izleze mladič. To potem otežkoči ali pogostoma celo sploh popolnoma ovira pomoč strokovnjaka-živinozdravnika. Kakor nas uče izkušnje, nikakor ne škoduje tudi večurno čakanje. Dokler je mladič po popku v zvezi s samico in se ta vez ni stisnila, se tele ne zaduši. Med tem pa skrbi, da leži krava z zadnjim delom nekoliko bolj visoko, toda da zleze tele nazaj v rodila in se zabrani prenaporono napenjanje in pritiskanje krave. Ker ne moremo imeti na deželi vsak hip živinozdravnika na razpolago, zato hočem povedati na kratko, kako se popra- vijo napačne lege. Za to ne morem dati živinorejcu nikakšnih pravil. On se mora pred vsem orientirati in pregledati kako stvar stoji. Šele potem, ko si lahko natančno, jasno in prav predstavlja leg, >