BIITENGIASNIKZIVIISHEGA HDMBINATA ŽITD Ljubljana, avgust 1970 ) LETO V — ŠTEVILKA 6—8 Nova pekarna v Krškem obratuje VELIKA PRIDOBITEV ZA TE KRAJE — KRAJEVNI DEJAVNIK! SO IZRAZILI POSEBNO ZADOVOLJSTVO — PRVI PROIZVODI ŽE NA TRŽIŠČU Četrtek, 2. julija letos, dva dni pred dnevom borca je veljal v Krškem kot pomemben dan. Prav tako, kot točno pred letom dni nazaj, ko so lani odprli prav tem kraju zelo potreben objekt za razvoj Krškega in okolice, razdelilno transformatorsko postajo za prenos in razdeljevanje električne energije. V spominu imam ta lanski dogodek, ki je vzbudil pozornost prebivalstva tega kraja in odgovornih krajevnih dejavnikov. Tudi letos se je Krško ob prej omenjenem četrtku dokaj razgibalo, zakaj na programu je bilo odprtje nove pekarne v okrilju delovne enote Imperiala kombinata Žito. tovariša Francija KUHARJA, predsednika občinske skupščine Novo meto, predstavnika Jugoslovanske ljudske armade, polkovnika Franca JORDANA, predstavnike družbeno političnih organizacij, predstavnike delovnih kolektivov naših poslovnih partnerjev, kakor tudi vse navzoče člane kolektiva ŽITO. Ko predajamo ta objekt v obratovanje kolektivu delovne enote IMPERIAL Krško, želim, da bi se ta ko- Ob odprtju nove pekarne v Krškem se je zbralo tudi veliko število ljudi, ki so bili veseli nove pridobitve Najprej je spregovoril glavni direktor kombinata, tov. Franc Puterle kovskimi izdelki, tako kot smo si zamislili. S tem v zvezi se v imenu naših delavcev zahvaljujem Občinski skupščini Krško za njeno razumevanje in pomoč, brez katere prav go- tovo ne bi bil v tako hitrem času zgrajen ta objekt. Istočasno se zahvaljujem Kreditni oziroma Ljubljanski banki Ljubljana za njeno razumevanje, gradbenemu podjetju Pionir Novo mesto za tako hitro in kvalitetno opravljeno delo, delovnima organizacijama Gostol in Termotehnika Zagreb za opremo, poslovnemu partnerju trgovskemu podjetju Preskrba Krško za razumevanje in sodelovanje, na koncu pa se zahvaljujem našim strokovnjakom, ki so v tej tovarni prvič dokazali, da smo s svojimi lastnimi silami v tehnično tehnološkem smislu sposobni postaviti tovrstne objekte. Prosim predsednika delavskega sveta Boga Bratino, da prevzame besedo. Še enkrat, hvala vam!« Za glavnim direktorjem je spregovoril predsednik delavskega sveta kombinata, tov. Bogo Bratina, ki je dejal: Nadaljevanje na 3. strani IZREDNO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA KOMBINATA Komisije so poročale Letos izvoljeni delavski svet kombinata je imel v drugi polovici julija, tik pred letnimi odmori, svoje drugo, to pot izredno zasedanje, ki se ga je udeležilo od 39 izvoljenih 27 članov, ostali pa so bili bolj ali manj opravičeno odsotni. Že sam dnevni red je nakazal, da bo ta seja zelo razgibana in zanimiva, sploh zaradi tega, ker je bila obdelana raznovrstna aktualna problematika; predvsem je bilo zanimivo poročilo o delu nekaterih komisij, ki sedaj v svojem delokrogu po novih načelih samostojno odločajo. Precej pred napovedano Ur? v četrtek zvečer se je j\ej na lepo urejenem, asf branem prostoru pred zg rt bo nove pekarne zbralo n domačinov, med njimi f vabljeni gostje, zastopniki c asti in družbeno političr organizacij ter direktorji n bin podjetij iz Krškega ostalih krajev. Med ugled .! 90sti smo opazili predse nika občine Krško, Jožka R tJA, predsednika občine N vo mesto Francija KUHARJ Predsednika sveta za gosp arstvo in finance občine j sko Silva MOZARJA, doma nrj0ar°dne9a heroja Jože BORŠTNARJA, predstavni LA, polkovnika Franca JO DANA, direktorja Žitne skupnosti SRS Staneta JUVANA in druge. Uvodno slovesnost je začel glavni direktor kombinata, tov. Franc Puterle, ki je pozdravil zbrane in poudaril pomembnost odprtja nove pekarne z naslednjimi besedami: »Dovolite mi, dragi gostje, kakor tudi člani kombinata, da v imenu kolektiva Živilskega kombinata ŽITO in tudi v svojem prisrčno pozdravim: tovariša J ožka RADEJ A, predsednika občinske skupščine Krško, Vsebina: sprejeli smo program dela oozk žita — bili SMO PRVI in ZADOVOLJNI -— BORCI ŽITA SO PROSLAVILI SVOJ PRAZNIK — AMD LJUBLJANA VABI — Nagradna skandinavska križanka — kupci o NAS —V TEH VROČIH DNEH —BILI SMO V PARIZU lektiv zavedal, da bodo sredstva, ki jih je vložil celotni kombinat ^ITO, dejansko služila namenu z željo, da bo ta posavski predel preskrbljen z vsemi pe- Dnevni red je obsegal: pregled sklepov prejšnje seje DSK, poročila poslovnega odbora in komisij, predlog za odobritev investicijskih kreditov, proble- matiko pri odkupu žitaric, sprejem pravilnika o načinu oblikovanja cen za proizvode in storitve kot o pogojih za prodajo proizvo-Nadaljevanje na 2. strani 75 let dela in uspehov PROSLAVA POMEMBNE OBLETNICE DE IMPERIAL V KRŠKEM — ZANIMIV RAZVOJ DOGODKOV OD PRVIH ZAČETKOV TOVARNE — IZ OBRTNE DEJAVNOSTI V INDUSTRIJSKO PROIZVODNJO — JASEN POGLED KOLEKTIVA V PRIHODNOST Delovna enota Imperial je imela kar dva dni zapored na programu pomembni slovesnosti. Komaj so prejšnji dan odprli obrat nove pekarne, že je bila v petek, 3. julija, druga svečanost, proslava 75-letnice obstoja nekdanjega podjetja, sedanje delovne enote kombinata Žito. To obletnico je proslavil celotni kolektiv s posebnim zanosom, saj mu ni bilo žal pogledati nazaj na prehojeno obdobje, še posebej zaradi tega, ker so delavke in delavci iz leta v leto ustvarjali nove pogoje za čim boljše in uspešnejše delo ter izpopolnjevali proizvodnjo. Vsemu temu so seveda sledili primerni uspehi, ki so v Imperialu v čast in ponos slehernemu članu kolektiva, še posebej pa onim najstarejšim, ki so s svojimi dolgoletnimi izkušnjami znali pridobiti za uspešno delo mlajše delavke in delavce ter jih peljati po pravilni potni k napredku. Zato je bila proslava te obletnice — obiskali so jo med drugimi tudi načelnik za gospodarstvo občine Krško, inž. Kovačič, predsednik delavskega sveta kombinata Bogo Bratina ter še nekateri vodilni delavci kombinata — tembolj svečana in je seveda potekala tudi v prisrčnem tovariškem vzdušju. Odmaknimo pa se nekoliko od poteka proslave ter najprej naredimo kratek sprehod skozi zgodovinski razvoj tovarne Imperial in seznanimo z njim tudi naše bralce. Nadaljevanje na 4. strani Sprejet je bil program dela OOZK v Žitu Komisije so poročale Osnovna organizacija ZK Žito je imela v začetku minulega meseca svoj sestanek, na katerem so člani razpravljali predvsem o predlogu programa dela svoje organizacije. Nameravali so razpravljati tudi o srednjeročnem načrtu kombinata, vendar so se dogovorili, naj bi ta načrt najprej obdelali aktivi ZK v posameznih enotah, nato pa naj bi ga jeseni predebatirala še osnovna organizacija. Program dela osnovne organizacije obsega 7 točk, pri čemer bodo morali člani ZK sodelovati zelo aktivno, da bo program tudi uresničen. V razpravi o programu so prišle do izraza naslednje misli: — program je obširen, vendar ga bo treba v praksi dosledno izvajati. Bolj do izraza naj bi torej prišlo delo aktivov ZK v posameznih delovnih enotah, ki bodo morali podrobneje in bolje kot doslej obravnavati svoja področja. Člani ZK bodo morali podpreti delo novo osnovanih komisij pri SDE in DSK, ki imajo sedaj popolno samostojnost pri odločanju; — sindikat in družbeno politične organizacije, seveda pa tudi njihovi člani, naj prenašajo svoje izkušnje in predloge delovni skupnosti ter organom upravljanja; — glede na to, da je program zelo obširen, naj bi obravnavali po eno temo vsak mesec, ker so vse aktualne, vsaka pa posebej potrebna obravnave; — sindikat in vse družbeno politične organizacije naj bi glede pomembnih odločitev nastopale enotno, da ne bi prišlo do nesoglasij. Točno pa je treba vedeti, za kaj gre ob trenutno pogojenih situacijah in primerih; — dogaja se, da osnovna organizacija ZK in njeni člani zaostajajo za dogodki in se vnamejo razprave o problemih tedaj, kadar so le-ti že mimo. Zato bi morali aktivi ZK v enotah reševati neposedno, živo problematiko, OOZK pa naj bi se oprijela zlasti študijskega dela. Aktivi ZK ter osnovna organizacija naj bi določena vprašanja,^ ki so aktualna, obdelali že poprej, za tem pa naj bi razpravljal o njih sindikat in zbori delovnih ljudi. Za tem je sledila razprava o problematiki osebnih dohodkov, pri čemer so bile ugotovljene določene nepravilnosti v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov. Večja stimulacija naj bi bila pri večji produktivnosti. Vse nepravilnosti je treba javljati komisiji za OD. Ob zaključku sestanka so se navzoči dogovorili, da bodo novo ustanovljeni aktivi poročali osnovni organizaciji o problematiki v enotah, da bo tako sekretariat OO ZK lahko pomagal probleme reševati. Treba bo tudi razčistiti in urediti medsebojne odnose, ker je opaziti v zadnjem času med člani ZK medsebojno trenje, kar slabo vpliva na ostale člane kolektiva. Ce ne bo šlo drugače, bo treba to reševati na sestankih osnovne organizacije oziroma aktivov ZK. Sklenili so tudi, da bodo v prihodnje vsi sestanki osnovne organizacije ZK vsakokrat popoldne ob 15. uri. Nadaljevanje s 1. strani dov in opravljanje storitev ter dokončni sprejem statuta. —• Po pregledu sklepov prejšnje seje DSK so člani potrdili zapisnik te seje. —- Poročilo poslovnega odbora je podal njegov predsednik tov. Pintar in ga je DSK sprejel na znanje. POROČILA KOMISIJ V nadaljevanju seje so sledila poročila nekaterih komisij, ki delujejo samostojno v okviru delavskega sveta kombinata: © O delu komisije za delitev sredstev skupne porabe je poročal njen predsednik, tov. Pajnič. Komisija je imela doslej dve seji, na katerih je obravnavala predvsem problematiko o dodeljevanju kreditov oziroma stanovanj ter problematiko počitniških domov. Komisija bo v kratkem dopolnila pravilnik o dodeljevanju kreditov za stanovanja ter o pogojih odplačevanja kreditov. Iz razpoložljivih sredstev je dodelila posameznim članom kolektiva nekaj kreditov, nekaj prošenj pa je bila prisiljena zavrniti. Sicer pa komisija ugotavlja, da s podjetjem Dom še niso razčiščeni določeni problemi, kar bo skušala urediti od DSK posebej postavljena komisija. Delovne enote glede preventivnega odmora niso upoštevale pri določanju za ta odmor starejših delavcev, ampak so določile takšen odmor precejšnjemu številu mladih. Predloge glede tega bo treba prihodnje leto temeljiteje in pametneje obravnavati. Po podanem poročilu sodeč je bila ta komisija v času svojega dosedanjega dela najaktivnejša. © Poročilo komisije za izobraževanje je bilo kratko. Po programu so bili izvedeni tečaji za voznike motornih vozil, za delavce v trgovini, za varstvo pred strupi, tečaj ASCOTA in tečaj tujih jezikov. © Komisija za informacije pripravlja poslovnik svojega dela, hkrati pa je sklenila, da bo komisija istočasno tudi uredniški odbor Glasnika (menimo, da ta sklep ni najboljši, saj ima komisija za informacije precej širši delokrog dela in razne druge obveznosti, kot pa uredniški odbor, ki ima izrazito določene naloge -— op. pisca). Za odgovornega urednika je bil imenovan Janez Slovenc, za tehničnega urednika pa Slava Gozd-nikar. S tem so bila poročila komisij izčrpana in je seja obravnavala nadaljnje probleme. INVESTICIJSKA POLITIKA Za leto 1970 je bil sprejet dokaj obširen program gradenj in rekonstrukcij. Pekarna v Krškem je ena od realiziranih investicij, v rekonstrukciji pa so Peka-tete z montažo tretje linije, Lesce z montažo linije za mehke kolače, medtem ko je izdelan program za rekonstrukcijo pekarne Kočevje. Potrebna bo še realizacija investicij za transportni park v DE, za obratna sredstva ter za nekatere druge nujne potrebe. Težave pa nastajajo glede najemanja novih kreditov, ker postavljajo banke izredno težke pogoje, ki so skoraj nesprejemljivi. Uspešno investicijsko politiko zavirajo tudi dolgovi raznih podjetij, ki nabavljajo v kombinatu različno blago, vendar so zelo netočni plačniki in njihove obveznosti do kombinata praktično iz meseca v mesec naraščaj o. V zvezi s tem je delavski svet sprejel ustrezne sklepe in imenoval tudi komisijo, ki naj bi bdela nad problematiko obratnih sredstev. CENE KRUHA Člani delavskega sveta so posvetili precej pozornosti vprašanju cen kruha. Podrobnosti o tem je podal glavni direktor, ki je omenil, da zadeve v zvezi s spremembami cen kruha ne potekajo tako, kot je bilo zamišljeno. Nerazumevanje se je pojavilo na različnih straneh, čeprav so ljubljanske občine sprejele predlog o spremembi cen črnega kruha. Tudi dolenjske občine so pristale na spremembe, medtem ko so občine Kranj, Domžale in Tržič predlog zavrnile. Zato naj bi sprejeli določene ukrepe Konec na 3. strani Program dela OOZK Žito Sekretariat OOZK Žilo predlaga članom osnovne organizacije oziroma aktivom v delovnih enotah na osnovi analize dosedanjega dela in na osnovi sklepov republiške ter mestne konference ZK določene teme, ki bi jih bilo potrebno preučiti na sestankih aktivov. Na vsakem sestanku naj bi obdelali le eno od tem s tem, da bi razprava temeljila na problematiki obrata, kombinata oziroma panoge. Po razčiščevanju pojmov in stališč v zvezi z nadalje nakazanimi problemi bi se posameznik laže aktivno vključil v politično in gospodarsko dejavnost v svojem najožjem okolju na delovnem mestu in tudi v samoupravnih organih. Sekretariat naj bi skupaj z vodji aktivov pripravil naslednje teme: 1. Sistem gospodarjenja v podjetju oziroma v delovni enoti z jasno razčlenitvijo vpliva zunanjih dejavnikov, vpliva posameznikov oziroma kolektiva ter vpliva samoupravnih odločitev. Tema je dokaj obširna, vendar menimo, da predstavlja izhodišče oziroma temelje za nadaljnje razprave. 2. Sistem nagrajevanja v naši družbi. — Tema naj bi zajela načine delitve dohodka med družbo in gospodarsko organizacijo, vključno s problematiko cen, ki predstavljajo ključ za delitev narodnega dohodka v pogojih tržnega gospodarstva in instrumentov delitve po trgu priznanega družbenega proizvoda med gospodarsko organizacijo in družbo. V drugem delu pa bi obdelali način delitve do- hodka med enotami ter nagrajevanje delavcev. Istočasno bi obdelali razprave glede osebnih dohodkov ter problematiko socialne opredelitve. 3. V zvezi s pripravami srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja bi obdelali na eni strani položaj kmetijstva in živilske industrije v SRS s posebnim odnosom do kombinata, na drugi strani pa predvideni razvoj SFRI, SRS in ožjega področja, kjer posamezniki živijo. 4. Pri oblikovanju samoupravnega sistema naj bi dali poseben poudarek ponovni razpravi o statutu in notranjih pravilnikih glede na IS. ustavni amandma. 5. Za vprašanja kulture, umetnosti, religije in aktivnosti cerkve, vprašanje razvijanja športa itd. naj bi skušali organizirati debatne sestanke z izvedenci s teh področij izven kombinata oziroma pritegniti v razgovore posamezne kulturne delavce, oziroma športnike. 6. Aktivnost mladinske organizacije in problematika patriofične vzgoje ter krepitve obrambne sposobnosti predstavlja prav tako vrsto vprašani, ki jih organizacija ne bi smela prezreti. 7. Oblikovanje posameznika in organizacije kat predpogoj avantgardne vloge ZK naj bi bilo osnovno vodiio ob obravnavanju konkretnih problemov ob predvidenih temah. Hkrati naj bi bil takšen samokritičen pritisk ob javnosti dela organizacije tudi vodilo za večje vključevanje novih članov v naše vrste. ŽITO 3 Nova pekarna v Krškem obratuje Nadaljevanje s 1. strani »Spoštovani gostje, tovari-šice in tovariši! Ni mogoče ob tej priložnosti povedati vsega, kar je Živilski kombinat ŽITO v relativno kratkem času ustvaril, s kakšnimi problemi se je pri tem srečal in kako jih je reševal. Zato naj navedem le nekatere značilnosti, ki zgovorno pričajo o pravilni poslovni in politični usmeritvi gradnje in razvoja kombinata: Predsednik DS kombinata, lov. Bogo Bratina govori o pomenu gradnje Ob ustanovitvi leta 1958 je kombinat razpolagal s skromnimi, razdrobljenimi ter tehnično in tehnološko zastarelimi proizvodnimi zmogljivostmi. Zato je bil ze v samem začetku sprejet dolgoročni program razvoja kombinata, ki je poleg modernizacije mlinske industrije zajel tudi nadaljnjo Predelavo, zlasti področje Pekarstva in testeninarstva. Z doslednostjo v uresničevanju tega programa, z združevanjem sredstev, na- črtnim vlaganjem ter smotrnim gospodarjenjem je podjetje v kratkem času prešlo pot od obrtne do velike industrijske proizvodnje. Tako se sprejeti program celotno uresničuje in odpira nove perspektive. S pridružitvijo tovarne Šumi in tovarne Gorenjka v letu 1969 ter tovarne čokolade in peciva Imperial v iv.run F'm te„u se tudi na področju konditorstva odpira jasnejša perspektiva, saj sta prav ti dejavnosti na prvem mestu v našem razvojnem programu. Vzporedno s tehničnim in tehnološkim razvojem ter z integracijskimi postopki smo uspešno razvijali tudi organizacijo in samoupravni sistem. Kombinat ima v svojem sestavu 17 delovnih enot s svojimi delavskimi sveti in drugimi organi upravljanja, s pristojnostmi odločanja o vseh bistvenih vprašanjih dela in o notranjih odnosih v enotah. Delovne enote so formirane po teritorialnem in proizvodnem načelu ter se za vsako posebej prikazujejo vsi kazalci uspešnosti poslovanja. Sredstva, ki jih naše delovne enote ustvarjajo za razširjeno reprodukcijo, zavestno združujemo, kar nam omogoča smotrna vlaganja in realizacijo naših investicijskih programov ter modernizacijo obstoječih proizvodnih naprav. Med temi je tudi obrat, ki ga danes odpiramo. Vemo, da je sodobno, tehnološko opremljena pekarna, ki bo zadovoljila odjemalce Krškega in okolice, tako kakovostno kot količinsko, prepotrebna. Imperial, sedaj naša delovna enota, je že v preteklosti vlagal napore in pod težkimi pogoji gospodarjenja reševal probleme preskrbe kraja s kruhom in pecivom v okviru svojih možnosti. Prepričan sem, da bo nova pekama, ki je zgrajena ob prizadevanjih in naporih tako kolektiva kombinata ŽITO kot lokalnih dejavnikov, uspela zadovoljiti želje kupcev po kvalitetnem, pestrem asortimentu. Ob koncu mi dovolite, da izročim kolektivu DE Impe-rial ta obrat v upravljanje s prepričanjem, da ga bo upravljal v korist občanov in odjemalcev Krškega, kot tudi v interesu slehernega delavca in celotnega kombinata ŽITO. Vabim tovariša predsednika občinske skupščine in vse goste na ogled novega obrata. ZAHVALA PREDSEDNIKA Po govorih glavnega direktorja in predsednika DS kombinata je povzel besedo predsednik občinske skupščine, Direktor delovne enote Imperial tov. Bajc je nato prevzel novi objekt v upravljanje ter ob tem obljubil, da bo delovni kolektiv znal ceniti prizadevanja za zgraditev tega prepotrebnega obrata in z njim tudi pametno ravnati. Direktor DE Imperial tov. Bajc prevzema v upravljanje novo pekarno ZANIMANJE OB OGLEDU Uradnim formalnostim ob odprtju novega objekta je bilo torej zadoščeno. Treba je bilo torej še zadostiti naši radovednosti ter radovednosti vseh udeležencev. Vrata v proizvodne prostore so se odprla in tam je bilo kaj videti. Proizvodnja kruha je bila v polnem teku. Delavec pri mešalcu testa je pripravljal svežo maso, ob delilnem in oblikovalnem stroju so hiteli oblikovalci, spet dva peka sta vlagala v novo peč štruce in jih ob določenem času, ki je reguliran avtomatično, lepo rumeno zapečene, jemala ven, na policah je bilo že polno štruc, ki so po vsem eks-peditu vabljivo dišale. Ogledovalci so se ustavljali zdaj ob tem, zdaj ob onem stroju, vpraševali in do- bivali tudi ustrezne odgovore. Zanimalo jih je marsikaj, vsi pa so zaživeli v pričakovanju nečesa novega, novih proizvodov iz nove pekarne, novega res okusnega kruha. Zamisel o gradnji nove pekarne je pri kolektivu Impe-riala zaživela že pred daljšim časom, zakaj zahtevale so jo potrebe tržišča, potrebe številnega prebivalstva, ki se v Krškem in nekdanjem Vidmu vse bolj množi, kot se širi industrija in proizvodnja v teh krajih. Zamisel, porojena nekoč, se je sedaj uresničila. Sodobni kraj Krško je dobil nov sodoben objekt, ki naj zadovoljuje potrebe vseh občanov. To pa je tudi želja kombinata Žito, ki je nekdanjo zamisel izpeljal do konca. Ostane pa naj ne samo pri zamisli — kolektiv pekarne v okviru delovne enote Imperial naj se iz dneva v dan trudi, da bo proizvajal zares kvalitetne izdelke, ki mu bodo v ponos in zadoščenje, kupcem pa v vsesplošno zadovoljstvo. PEKARNA IN NAPRAVE Zgradba nove pekarne zavzema 600 kv. m zazidalne površine. Dolga je 40, široka pa 15 metrov. V stavbi so vsi prostori, ki so potrebni za pripravo pred proizvodnjo in za proizvodnjo samo. Ima delavnico za pripravo testa, vz-hajalno komoro, pečni prostor, hladilnico in ekspedit. Razen tega je v stavbi skladišče za moko in pomožne surovine, poleg njega slačilnice in dve garaži. Pekarna ima še avtomatično kurilnico in delavnico, potrebno za morebitna popravila. Vsi notranji prostori so opremljeni z neonsko razsvetljavo, imajo ustrezno ventilacijo, so svetli in zračni, tako da povsem ustrezajo sodobnim tehniškim in higienskim predpisom, s tem pa imajo seveda zagotovljene kar najboljše pogoje za nemoteno delo v proizvodnji. Konec na 4. strani Komisije so poročale Nadaljevanje z 2. strani jn Ponovno vzpostavili stihe s tistimi občinami, ki so Predlog o podražitvi zavrnile. OSEBNI DOHODKI Glede na to, da se je zno-Va Pojavil problem delitve osebnih dohodkov in so bila nekatera posamezna delovna mesta prenizko ocen j e-je DSK razpravljal o tem problemu in priporočil, Paj bi popravili ocene delovnih mest za okrog 400 delavcev v posameznih delovnih enotah. To pa seveda v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Delavski svet je nato sklenil dati komisiji za razvoj sistema delitve OD določena pooblastila. Delavski svet kombinata je nato razpravljal še o pravilniku o načinu oblikovanja cen za proizvode in storitve in o pogojih za prodajo proizvodov ter opravljanje storitev ter je ta pravilnik z vsemi pripombami in dopolnitvami tudi potrdil. Ob koncu je predsednik statutarne komisije poročal, da je občinska skupščina Ljubljana Moste Polje pregledala statut kombinata in ga potrdila z nekaterimi pripombami. Statutarna komisija kombinata je te pripombe preučila. Delavski svet je v zvezi s tem dokončno sprejel sklep o sprejemu in potrditvi statuta kombinata. T. B. Predsednik občinske skupščine Krško tov. Jožko Radej ob pozdravnem govoru tov. Jožko RADEJ, ki je med drugim poudaril izreden pomen tega dogodka, ko bo začela redno obratovati nova pekarna. Dejal je, da se je s tem izpolnila že dolgoletna želja občanov Krškega, da bodo lahko nabavljali kruh in druge pekovske izdelke iz modernega obrata, ki ustreza sodobnim potrebam in zahtevam, sploh po higienični plati. Izrazil je, v svojem imenu, v imenu občinskih organov ter v imenu občanov Krškega globoko zahvalo kombinatu Žito, njegovi delovni enoti Imperial, vsem graditeljem ter izvajalcem del in vsem, ki so kakorkoli doprinesli svoj delež k uresničenju zamisli o postavitvi nove pekarne. Na kraju je poudaril, da je odprtje nove pekarne najboljši dokaz zares tesnega in smotrnega sodelovanja med občino Krško ter gospodarskimi organizacijami, ki znajo prisluhniti željam prebivalcev ter jim na takšen ali podobne načine pomagati. Delo peka ob novem mešalcu prekucniku je vsekakor olajšano 75 let dela in Nadaljevanje s 1. strani POGLED V ZGODOVINO Preteklost tovarne sega 75 let nazaj od ustanovitve s strani pregnanih trapistov iz Francije na kupljenem posestvu gradu Brestanica, kjer so pričeli s proizvodnjo čokolade in likerjev, da so si krili primanjkljaj pri kmetijski proizvodnji ter tako obnavljali okrog 380 ha posestva. V tovarni sami jev začetku delalo 15 do 20 ljudi, strokovnjaki so prišli iz tovarne Egbelle iz Francije, kamor so kmalu poslali na specializacijo takrat mladeniča Štefana Mohorka, doma iz Lovrenca na Dravskem polju. V času specializacije se je dobro naučil francoskega jezika ter po vrnitvi prevzel vlogo tolmača in preddelavca v tovarni. Delavci so bili sami mladi kmečki fantje. Žensk takrat ni bilo. Za pogonsko energijo so si postavili na potoku Brestanica turbino s 44 kV z napetostjo 300 V, ki je bila takrat četrta elektrarna v takratni Avstroogrski. Ker so takratni občinski voditelji videli veliko pridobitev in napredek, so zaprosili za razsvetljavo trga Brestanica. Jasno, da razsvetljava ni bila takšna kot danes, vendar znatno boljša, kot s petrolejkami. Ker pa je v suši primanjkovalo vode, so nabavili bencinski motor s 75 KM. Proizvodnja je tekla vseskozi do prve svetovne vojne. Seveda so delali jedilno čokolado, čokoladni prah, kakao prah in nekaj vrst čokoladnih bonbonov boljše vrste. Leta 1912 je tovarna za svoje kvalitetne izdelke dobila naziv »Imperial« (to je cesarski) ter tako postala dvomi dobavitelj čokolade in likerjev. S tem je dobila zlato medaljo ter diplomo, ki pa se je med drugo svetovno vojno izgubila. Svoje izdelke je tovarna prodajala pretežno po takratni Štajerski, Kranjski in spodnji Avstriji pa tja do Dunaja. Prva svetovna vojna je razredčila delovne vrste delavcev z odhodom na fronto. Tako j3 takratni mojster z 8 delavci zapustil tovarno in odšel v vojno. V tovarno so po njegovem pripovedovanju prišli ponovno stari Že okrog leta 1933 smo začeli delati, poleg jedilne čokolade, čokoladnega prahu, kakao prahu, čokoladnih bonbonov griljaž, še mlečno in lešnikovo čokolado. Delalo se je 8 ur, po potrebi pa tudi dlje. V zavi-jalnici so bile norme za vse artikle kot tudi danes. Delalo se je od 6. do 11.30 in komande, dokler ni po enem letu zmanjkalo surovin, nakar so začeli naprave demolirati, v kolikor nismo poskrili raznega orodja in modelov. Elektromotorji, pogonski jermeni so izginili. Delavci so se porazgubili, eni v nemško vojsko, nekateri v partizane, starejši pa Člani kolektiva Imperiala in gostje prihajajo na proslavo 75-letnice ustanovitve podjetja v prostore, kjer jih je pozdravil napis »7S-IMPERIAL« Nova pekarna v Krškem obratuje Nadaljevanje s 3. strani V proizvodni dvorani je glavna naprava vsekakor etažna peč, ki ima pečno površino 13,30 kv. m. Trenutno je zgrajena samo ena peč, izdelek Termotehnike, pripravljen pa je še en prostor za drugo peč enake zmogljivosti. Zmogljivost ene peči pa je tolikšna, da v njej v dveh izmenah lahko spečejo 4000 kilogramov kruha dnevno. Ostali potrebni stroji v pekarni so še stroj za okroglo oblikovanje, stroj za podolgovato oblikovanje, stroj za žemlje, stroj za rogljiče ter stroj za deljenje peciva. Razumljivo, da ima pekarna mešalec testa in 6 kotlov, dvigalo in prekucnik ter en delilni stroj. V skladišču moke je tudi sejalna naprava, v pekarni pa še avtomatični do-zator za vodo. Kurilnica, ki je namenjena za pogon proizvodnje in seveda tudi za ogrevanje vseh prostorov v zimskem času, je avtomatična. Zato ne potrebujejo posebnega kurjača, ki bi skrbel za njeno delovanje in jo upravljal. Za kurjenje uporabljajo lahko kurilno olje. Tudi zunanji prostori okrog pekarne so zelo primerno urejeni. Manipulativni prostor je asfaltiran in obdan z zelenicami, ki dajejo celoti zelo prijetno, svežo podobo. IZVAJALCI DEL Gradbena dela je izvedlo SGP Pionir iz Novega mesta. Z deli so začeli 15. septembra lani, zaključili pa so gradnjo v določenem roku, do 2. julija letos. Opremo je dobavilo in montiralo podjetje iz Nove Gorice, GOSTOL. Peč je dobavilo podjetje Termoteh-nika Zagreb in jo tudi postavilo, strojno opremo pa Mli- nostroj iz Domžal. Obrtniška dela so opravila razna podjetja, ki sodelujejo s SGP Pionirjem. Uredila so električno napeljavo, prezračevanje, kotlovnico, vodovodno instalacijo in ostalo. Stroški investicije znašajo za objekt 2,000.000, za opremo pa 1 milijon dinarjev. IN ŠE PROIZVODI Kot smo že omenili, ima nova pekarna sedanjo zmogljivost ob eni že zgrajeni peči v dveh izmenah 4000 kg izdelkov, oziroma kruha dnevno. Delavci za zdaj izdelujejo črn in bel kruh v teži po 1 in 2 kilograma, razen tega pa še žemlje in kifeljce. V prihodnosti nameravajo v tej pekarni izdelovati še koruzni, ajdov, ržen in ovsen kruh ter tartaruge, da bi tako zadovoljili čim širši krog odjemalcev. Že ob odptrju smo lahko mimogrede prisluhnili mnenju nekih zasebnih gostilničarjev, ki so se zanimali, kako bi lahko dobili kruh izven redne dobave v trgovinah, če bi jim nenadoma pošel oziroma če bi jim ga zmanjkalo za goste. Pri tem so bili polni hvale o kvalitetnih in okusnih žemljah, ki so se v času poizkusne proizvodnje že pojavile v trgovinah. Če bo torej vodstvo delovne enote znalo prisluhniti željam in potrebam kupcev ter jim pripraviti primerno izbiro svojih izdelkov, seveda zadovoljive kakovosti — pri čemer se bo treba kar najhitreje privaditi tehnološkemu postopku pri proizvodnji v novem obratu in novih pogojih — potem ne bo skrbi, kako izdelke spraviti v prodajo, med odjemalce. Besedilo in slike TONE BANČIČ Francozi. Med vojno so delali le za vojaštvo. Po prvi svetovni vojni so se vrnili samo trije, med njimi moj- od 14. do 17.30. Plače delavcev so bile od 250 do 350 din s hrano in stanovanjem ter malico, če se je delalo Najsfarejii član kolektiva, prvi mojster čokolade, sedanji vodja obrata za izdelavo čokolade in žvečilnega gumija, tov. Janez Bračun je podal izčrpno zgodovino podjetja od ustanovitve do danes ster ter dva delavca. Eden od njiju je postal invalid, ki pa je delal vse do druge svetovne vojne. Ostala dva sta delala do leta 1949, nakar sta bila upokojena. Takoj po prvi svetovni vojni ni bilo surovin, šele leta 1921 so ponovno začeli delati v večjem obsegu, tako da je bilo zaposlenih že okoli 25 ljudi. Prodaja seje preusmerila na slovensko in hrvatsko območje, šele pozneje v Srbijo. Kartonska embalaža se je od prejšnjega dobavitelja iz Gradca polagoma preselila v Ljubljano, v takratno Bonačevo tovarno. Etikete, cenike — vse to so tiskali v lastni tovarni v Brestanici. Tiskarski stroj ter ostali stroji tiskarne in knjigoveznice so odpeljali okupatorji, vendar smo leta 1946 našli tiskarski stroj ter ga pripeljali v Brestanico, nakar je bil oddan leto pozneje v Valvasorjevo tiskamo v Krško, kjer dela še danes. več kot 8 ur. Dnevno je dobil vsak delavec 1 liter vina. Zaradi boljšega plasmaja so razstavljali in prodajali svoje izdelke na velesejmih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu vse do druge svetovne vojne. Nove stroje so nabavili pri firmi Lehmann iz Lehmann iz Nemčije. Pred drugo svetovno vojno smo izdelali letno največ 150 ton izdelkov in okrog 30 hi raznih priznanih likerjev. Druga svetovna vojna je zatekla tovarno s polnimi zalogami, ker so pričakovali carinsko zaporo. Ko je udaril in pogazil nacistični škorenj slovensko zemljo, ni prizanesel nikomur in nikjer; tako je bila tovarna zaplenjena, lastniki pa pregnani. Nastavljen je bil oskrbnik, ki je bil dober človek in zaveden Slovenec, Franc Ferdinand iz Leskovca. Zopet se je delala čokolada in liker samo za naročila nemške vojaške k svojcem. Tako smo po štirih letih trpljenja in zaničevanja dočakali svobodo. Izmed vseh smo se vrnili samo trije. Leta 1946 smo začeli obnavljati obe tovarni, tako da smo v juliju 1947 začeli proizvajati likerje, 1. septembra 1947 pa že čokolado — do konca leta je bilo izdelane 32 ton čokolade. Zaradi nujnosti se je tovarna preselila v sedanje prostore v Sotelj-skem, prizidali in dozidavah smo stavbe, uredili električno napeljavo, vodovod in tako se je proizvodnja odvijala kolikor toliko nemoteno. Problem je bil vedno glede surovin, včasih pa tudi na tržišču. Leta 1947 smo sprejeli na novo 17 delavk, ki so jih priučili, tako da smo lahko povečali proizvodnjo ter jo izpopolnjevali glede kvalitete in izbire izdelkov. Nadaljevanje na 8. strani Zbrane pozdravlja načelnik za gospodarstvo pri občini Kržko, tovarii Franc Kovačič Nova pekarna v slikah Takšna je zgradba obrata nove pekarne z zunanje strani, obdana z asfaltom in zelenicami Testo prihaja iz oblikovalnega stroja v nadaljnjo obdelavo Zastopniki oblasti in družbeno političnih organizacij ter vodilni delavci kombinata ob slovesnosti odprtja Levo mešalec testa, na skrajni desni dozator za vodo in primesi Gostje z zanimanjem poslušajo razlago o tehnološkem postopku peke kruha lij 1 ?! ■' | || i 1 Takole poteka oblikovanje testa v štruce tik pred peko Oko fotoaparata Jožetu Borštnarju so borci Žita poklonili darilo Predsednik aktiva ZB Slovenc se je izkazal tudi kot strežnik Trije, ki so v Bistri vse pripravili: Stane Hafner, Slava Gozdnikar in Stane Artač 4-.........- Ekipi gostij in članic ZB s sodnikom Puterlom pred svojim spopadom v balinanju | Člani aktiva ZB z zanimanjem poslušajo sklepne besede na zboru ' ||H| v\- iw .v ■*& 21 llfe ^ ; Štirje obdarjeni upokojenci so bili daril očitno veseli, česar tudi ne skrivajo Kuharji in njihove pomočnice hitijo, da bi pripravili okusno »menažo« za lačne želodce Alojz Guzelj z Lesc prejema poklonjeno darilo v B i s t r Udeleženci proslave so zasedli »borbene položaje« pod lopo na dvorišču mlina Miro Lilik iz Ljubljane ne skriva zadovoljstva ob partizanski knjigi »Moramo izmeriti,« je dejal strogi sodnik Škrbec balinarjem med tekmo Ivan Vrenjak st. iz Domžal je tudi prejel darilo 75 let dela in uspehov Nadaljevanje s 7. strani V zadnjem desetletju so začeli s proizvodnjo napolitank, krem čokolade in tudi žvečilnih cigaret. Vse te proizvode so začeli izdelovati seveda ne brez težav, vendar brez tuje pomoči in plačevanjem raznih honorarjev tujim strokovnjakom. Ko so se zbrali v prostorni dvorani vsi delavci kolektiva in gostje, se je začela najprej uradna svečanost, v kateri so govorniki poudarili pomen obletnice, dosedanje uspehe in želje za prihodnost. Po enominutnem molku je tov. Bračun zelo izčrpno orisal zgodovinski razvoj nekdanjega podjetja in sedanje delovne enote kombinata Žito, svoj govor pa je zaključil z naslednjimi besedami: »Ob 75-letnici podjetja, otvoritvi novih obratov, ter boljši lokaciji v sodobnih higienskih prostorih z veseljem gledamo v prihodnost. Ob 20-letnici upravljanja in združeni v podjetju ŽITO Ljubljana pomislimo na izrek: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, odločitev o novi gradnji. S tem pa ni rečeno, da je naš nadaljnji razvoj delovne enote zapečaten; nasprotno, postavljeni so trdni temelji ter je to šele začetek našega hitrejšega razvoja in vsestranskega napredka. Mislim, da bomo v okviru kombinata ŽITO, katerega člani smo postali pred tremi meseci, tako laže in hitreje uresničevali naše težnje po razširitvi, osvajanje nove tehnologije in vedno novih izdelkov. Nenehno moramo skrbeti, da bomo z našimi izdelki čim bolj zadovoljili vsak dan bolj zahtevnega kupca. Ko sem že omenil izpopolnjevanje, menim, da je zelo važno izpopolnjevanje v organih samoupravljanja. V dveh desetletjih je nešteto članov kolektiva šlo prav skozi šolo delavskih svetov. Ravno sedaj je tudi 20-oblet-nica najpomembnejšega zakona o Ob proslavi jubileja se je zbral celoten kolektiv, ki se je po uradnem delu razvedril ob zvokih ansambla Akordi ter v tovariškem pogovoru Najprej je spregovoril tovariš Bračun: »Drage sodelavke, dragi sodelavci in spoštovani gostje! Dovolite mi, da vas v imenu delovnega kolektiva »Imperial« ob proslavi 75-letnice obstoja tovarne čokolade iskreno pozdravljam. Med nami pozdravljam predstavnike kombinata ŽITO in predstavnika občinske skupščine Krško tov. Kovačiča. Spomin tistih, ki so pred nami ustvarjali in delali v našem podjetju ter nam in Spregovoril je tudi poslovodja pekarne, tov. Karl Potočnik našim naslednikom pripravili delovna mesta, a so že umrli, počastimo z enominutnim molkom.« to mož je storiti dolžan«. S tega mesta izrekam zahvalo tistim, ki so ustvarili to, kar imamo, kolektivu, ki upravlja s tem, pa priporočam, da se drži tega izreka ter odpira nova delovna mesta, da bomo preselili še ostale oddelke oziroma specializirali čokoladno proizvodnjo tukaj, kjer bomo danes proslavili naš jubilej. Zahvalim se predstavnikom občine Krško, predstavnikom kombinata Žito ter članom samoupravljanja, ki so smelo stopili na težko pot nove gradnje teh objektov, ki so ponos kolektiva in občine. Mi pa smo porok za delovne uspehe v lepih urejenih prostorih, vse za dobrobit nas in celotne družbe. Naj živi napredek našega podjetja!« Spregovoril je tudi direktor delovne enote Imperia-la, tov. Bajc, ki je povedal tole: Tovariši, tovarišice, dragi gostje! V čast in zadovoljstvo mi je, da lahko pozdravim vas in vaše svojce v teh novih prostorih. S posebnim zadovoljstvom pozdravljam predstavnike kombinata Žito, predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Menim, da je današnji dan velik dogodek, ki bi ga moral kronist zapisati z velikimi črkami. Ni pretirano, če rečem, da je to ob 75. letnici od ustanovitve tovarne čokolade pa do danes — eden najpomembnejših dogodkov, ko dajemo v obratovanje dva sodobna in lepa objekta. Vsi, ki smo že dalj časa v podjetju, sami sebi ne moremo verjeti, da so sklepi, ki smo jih sprejeli pred dobrim letom, že uresničeni. S ponosom lahko rečemo, da je to naš veliki uspeh. Zato dajem s tega mesta priznanje in zahvalo vsem, ki so razumeli naše težnje in prizadevanja in nam moralno ali kako drugače pomagali, posebno pa velja to bivšemu DS podjetja, ki je tako smelo sprejel to veliko DS, s katerim so delovni kolektivi vzeli v upravljanje državna gospodarska podjetja in gospodarska združenja. To je bilo veliko zaupanje državnih in partijskih delavski razred. Z zadovoljstvom voditeljev v delovne množice, v ugotavljamo, da smo to zaupanje v polni meri tudi mi opravičili, saj smo iz takratne male tovarne z maloštevilnimi zaposlenimi in z do kraja dotrajanimi stroji prešli v sodobno industrijo s sodobno tehnologijo. Takrat je bilo zaposlenih nekaj delavcev, danes pa nas je že nad 100. S skrajnim varčevanjem podjetja in prizadevnostjo vsega kolektiva smo nabavljali po letu 1960 nove stroje za izdelavo kvalitetnejše čokolade. Istočasno smo izboljševali tudi delovne pogoje.« Za tem je tov. Bajc navedel nekaj številčnih podatkov o zaposlenih, o proizvodnji ter o dohodku enote, nato pa nadaljeval: Za tekoče leto predvidevamo, da se bo zaposlenost še povečala, saj je ravno na tem področju taka delovna sila, ki jo mi potrebujemo. Do leta 1955 je bil naš glavni izdelek čokolada in likerji. Po tem letu pa likerji niso bili več rentabilni in smo to proizvodnjo v letu 1960 opustili. Istega leta smo prevzeli, na pobudo občinske skupščine Krško, pekarno v Krškem, dve leti kasneje pa še pekarno v Senovem. Tako se ukvarjamo, poleg konditorske proizvodnje, še z pekovsko dejavnostjo že več kot 10 let. Za naš občinski praznik in dan borca, so naši pekovski delavci sprejeli v upravljanje novo sodobno pekarno. Želim, da bi delavci pekarne čimprej osvojili novo tehnologijo kruha ter da bi ga pekli v splošno zadovoljstvo odjemalcev. Vsa povojna leta je naše podjetje ustvarjalo zelo slabo akumulacijo. šele po sprejetju gospodarske reforme se je stanje nekoliko popravilo in po zaključnem računu za leto 1965 smo ustvarili pomembnejši čisti dohodek. Ideja, da bi pričeli s kakšno dodatno, bolj rentabilno proizvodnjo, kot sta bila čokolada in kruh, je živela pri nas že dolgo. Končno smo vložili denar v nabavo novih strojev, v proizvodnjo žvečilne gume. Poizkusna proizvodnja žvečilnih bonbonov je stekla pri nas ob Predsednica Sveta delovne enote tovarišica Topolovškova je spregovorila najstarejšemu članu kolektiva tov. Bračunu ter podelila darila sodelavcem koncu leta 1967. Redna v marcu 1968. leta. Že v prvem letu proizvodnje smo izvozili v vzhodne države 19 ton tovrstnih izdelkov, v naslednjem letu, to je 1969, pa se je naš izvoz po vrednosti povečal skoraj trikratno. Glede na to, da smo s tehnologijo v proizvodnji in s prodajo žvečilne gume dosegli zadovoljive finančne rezultate, se je kolektiv odločil za nadaljnja vlaganja sredstev v to dejavnost. S tem name- ravamo znatno povečati proizvodnjo in popestriti izbiro izdelkov. Skratka, odpirajo se nam velike razvojne možnosti, ki si jih danes šele samo predstavljamo. Ob koncu želim celotnemu kombinatu ŽITO, posebno pa še kolektivu v Krškem, veliko poslovne sreče in delovnih zmag. Istočasno vsem članom in svojcem kolektiva čestitam k občinskemu prazniku in dnevu borca. Konec na 9. strani \ I 1 l 1 Tov. Bračun se zahvaljuje direktorju, lov. Bajcu, za njegovo uspešno delo v Imperialu in mu poklanja spominsko darilo k' - ■ Spominsko darilo tov. Ivanki Libenšek pred njenim odhodom v pokoj 75 let dela in uspehov Nadaljevanje z 8. strani Za obema govornikoma iz domače sredine sta naslovila pozdravne in spodbudne besede na kolektiv najprej predsednik DSK Bogo Bratina, nato pa načelnik za gospodarstvo občine Krško Kovačič. Oba sta izrazila veliko priznanje kolektivu za njegove dosedanje uspehe ter prizadevnost vseh delavcev, pozvala pa sta vse navzoče, naj še v prihodnje gledajo na še boljšo nadaljnjo razvojno pot delovne enote, ki bo prinesla nove uspehe. O prizadevanju kolektiva je na kratko spregovoril še poslovodja pekarne Potočnik, za njim pa predsednica sveta DE lmperial. Predsednica sveta delovne enote, tov. Topolovškova je predala naj starejšemu članu kolektiva šopek cvetja, pred tem pa ga je nagovorila takole: zasluženo priznanje za njihovo dolgoletno prizadevnost in trud v kolektivu. Nagrade sta razdelila predsednica sveta DE in direktor enote. Ob koncu oficielnega dela proslave po razdelitvi spominskih daril se je v imenu nagrajencev zahvalila tovarišica Fabjančičeva z naslednjimi besedami: Spoštovani! Nikakor ne morem mimo tega, da se ne bi v imenu vseh nagrajencev, prav posebej pa še v svojem imenu prisrčno zahvalila za sprejeta darila, ki so nekako merilo za čas, ki smo ga prebili v kolektivu. Kot svetel simbol kolektivnega življenja nas bodo darila prijetno spominjala na podjetje, kjer smo prebili lepo dobo življenja, se vsak po svoje trudili za dobrobit podjetja, kolektiva in družbe. melj! tako trdno postavljeni, saj 75-letnica ni le od včeraj ali 10 let nazaj. Moja iskrena želja ob tem jubileju bi bila, da bi vsi člani kolektiva, naše vodstvo in vsi zbrani živeli v NAGRAJENCI OB 75. OBLETNICI IMPERIALA 23 iei —• Bračun Janez, Kranjc Marija, Planinc Pavla, 21 let — Topolovšek Milka, 17 let — Ču-ber Anica, Jernejčič Marija, 16 let — Benje Kristina, Kukovičič Anica, 15 let — Fabjančič Marija, 14 let — Žlogar Jožica, Puntar Jože, 13 let — Pirc Dragica, Bevc Anica, Knez Betka, Župevc Dragica, 12 let — Za-gožan Ivana, Bajc Jožko, Kmetec Heda, Jeršič Ana, 11 let — Korbar Anton, Libenšek Ivanka, Kržan Verica, Planinc Karl, 10 let — Žagar Marjetka, Tomažin Anica, Žičkar Ivan, Potočnik Karl, Potočnik Justa, Živič Stanko, Dvojmoč Alojz, Račič Anton Podelitev spominskega dorila tov. Pavli Planinc, zaposleni v podjetju 23 let Tov. Marija Kranjc, ludi 23 let v podjetju, sprejema darilo Spoštovani tovariš mojster — obratovodja! Naložena mi je nadvse prijetna dolžnost, da vam ob tako svečanem praznovanju našega podjetja — ob 75-letnici ustanovitve tovarne čokolade in 20-letni-ci delavskega samoupravljanja kot prvemu mojstru čokoladnih izdelkov našega podjetja iskreno čestitam za jubilej. Ob isti priložnosti se vam v imenu celotnega kolektiva, še posebej pa v svojem imenu najtopleje zahvaljujem za vaše nesebično, vztrajno in požrtvovalno delo v procvit podjetja in strokovno usposabljanje nas delavcev. Kot neuki začetniki v tej stroki smo se vedno radi zatekali k vam, kot dolgoletnemu strokovnjaku v tej stroki, in vedno smo naleteli pri vas veliko razumevanje in prejeli bogate napotke za nadaljnje delo. Nikdar vam ni žal žrtvovati še tako pozne nočne ure za bodisi kakršnokoli opravilo v podjetju, čeprav za to izrabljate svoj prosti čas. Prav zato vam še posebna hvala. Želimo vam, da bi pozabili na vse težke trenutke, ki so se pojavljali ob raznih priložnostih v preteklosti, in zaživeli ob našem novem začetku, ob boljših delovnih pogojih s še več uspeha. Želim vam, da bi vam bilo delovno mesto in dolžnost, ki vam je naložena, čim prijetnejša. Mi, vaši sodelavci, pa vam želimo biti trdna opora za uresničitev vaših ciljev v prid kolektiva in za napredek Podjetja. Ob tej priložnosti vam od srca zaželimo ljubega zdravja in mnogo trdne dobre volje, ki bosta omogočila izpolniti začrtane poti. y znak neizmerne hvaležnosti sprejmite ta šopek rož. Sledila je podelitev nagrad 31, po stažu zaposlitve najstarejšim delavcem. Prejeli so ročne ure s spominskim posvetilom, česar so bili seveda vsi veseli, saj jim je bilo to, čeprav skromno, vendarle Spominjali nas bodo na težke čase životarjenja podjetja in zopet na vesele dni razvoja, ko je iz povojnih časov maloštevilni kolektiv prerasel v močni 100 članski kolektiv. Veselimo se danes, ob tako pomembnem jubileju, našega napredka in le žal, da tega niso deležni naši predniki, ki so po razvalinah vojne prvi zasadili lopate v ledino in se trudili, da so postaviti temelje našemu današnjemu obstoju. Njih delo v takratnih okoliščinah je bilo dosti bolj težavno in naporno, niso imeli strojnih naprav, bili so tako rekoč obrtna dejavnost. Šele po letih so se komaj zacelile rane okupatorskega demoliranja strojev, ki so ob vešči roki našega mojstra postali sposobni za redno obratovanje. Spomnimo se teh pridnih rok in jim izrecimo iskreno zahvalo, kajti malo je verjetno, da bi danes praznovali ob takih uspehih, če ne bi bili ti te- kar najbolj trdnem zdravju, predvsem pa v čvrsti slogi in zadovoljstvu, da bi še naprej z roko v roki gradili in se tako veselili še nebroj delovnih zmag na polju delavskega upravljanja podjetja. Še enkrat vam prisrčna hvala! Z zahvalo članice kolektiva Fabjančičeve je bi! uradni del proslave zaključen. Delavke in delavci so se po skupni zakuski predali razvedrilu, ki je trajalo pozno v noč ob tovariških pomenkih, petju in plesu, za veselo razpoloženje pa je skrbel zabavni orkester Akordi, ki je iz inštrumentov izvabljal prijetne viže. Ko sem dobil od našega podjetja Žito odločbo, da bom šel za deset dni na preventivni oddih v dom Milana Selana v Dramalj, sem bil zelo srečen. Komaj sem čakal tistih nekaj dni, ki me je ločilo, da se popeljem v Dramalj na naš lepi Jadran. Zjutraj ob šestih sem krenil z avtobusom iz Ljubljane. Vožnja je bila pri- Kolektiv Imperiala je ob tej proslavi prestopil korak v novo obdobje, v zadnje četrtsto-letje obstoja tovarne. Mnogi stoletnice najbrž ne bodo dočakali, ker so nekateri tik pred upokojitvijo, drugi pa imajo v enoti tudi že precej dolgo delovno dobo. Prihajajo pa mlajši ljudje, ki naj bi nadaljevali tisto tradicijo, ki so jo začeli njihovi daljni in sedanji predniki, seveda tako uspešno in učinkovito kot doslej. To pa naj bi bila najlepša čestitka kolektivu ob tako pomembnem jubileju. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo! T. B. jetna do Planine. Skozi Postojno do Ilirske Bistrice mi je postalo kar nekam težko, ker je bila tako gosta megla, da se ni nikamor nič videlo. Ali vendar, ko smo se pripeljali do Reke, je že sijalo sonce, zato sem bil zopet zadovoljen. Na Reki sem se premestil na drug avtobus, ki pelje vsako uro za Crikvenico, tako da sem Konec na 11. strani V imenu vseh nagrajencev se je kolektivu zahvalila tov. Marija Fabjančičeva Bili smo prvi in zadovoljni 10 2ITO Borci so proslavili svoj praznik OBČNI ZBOR JE OBRAVNAVAL PEREČE PROBLEME — SLABO VREME NI SKAZILO RAZPOLOŽENJA — TUDI LETOS TEKME V BALINANJU — OBDAROVANI UPOKOJENI BORCI Petkov večer in noč nista kazala nič kaj dobrega za naslednji dan, soboto, ko so se ljudje pripravljali na proslavo dneva borca, 4. julija. Silovit naliv celo noč in sobotno jutro sta napovedovala slabo vreme. Zgodaj zjutraj je še deževalo in pričakovati je bilo, da s proslavami tega dne ne bo nič. Tudi aktiv ZZB NOV Žita se je namenil — kot vsako leto doslej — proslaviti ta dan in organizatorji so pripravili vse potrebno, da bi vsi tisti, ki naj bi se zbrali v Bistri, imeli poskrbljeno za prehrano in ostalo ter da bi nemoteno opravili tudi svojo dolžnost — imeli vsakoletni zbor, zraven pa se še razvedrili. No, nekateri so se zbali z oblaki zastrtega neba in jih na to proslavo ni bilo, vsi ostali, najbolj neuklonljivi pa so vendarle začeli prihajati okrog 9. ure. Nekaj se jih je pripeljalo z avtobusom podjetja SAP, drugi pa z lastnimi avtomobili ali pa kot »pri-sedniki« ob svojih prijateljih in znancih. Glede na slabo vreme so bile mize za postrežbo borcev postavljene v pokriti od- prti lopi na dvorišču mlina. Zato so vsi posedli okrog teh miz in začeli s kramljanjem. Pod streho ob mlinu se je že kadilo iz vojaškega »kaza-na«, zakaj kuharja in kuharica so že zgodaj zjutraj začeli pripravljati partizanski golaž in polento. Za malico ob pri-, hodu je bilo torej poskrbljeno in kmalu je sledil poziv h kotlu. Kar brž je nastala ob njem dolga vrsta, vsak je moral po porcijo hrane sam, po sistemu samopostrežbe. Nekaj časa je bilo pod lopo vse bolj tiho, le ropot žlic je nakazoval, da so ljudje »delovno« razpoloženi, saj je bilo treba pospraviti kar precej čedne zalogaje. Potem ko so se vsi dodobra podprli in slastno malico tudi poplaknili, so se nekateri že pomaknili k balinišču in tam začeli preizkušati svoje športne sposobnosti. OBRAČUN DELA AKTIVA Nekaj po 11. uri so se člani aktiva ZZB NOV zbrali pod streho ob mlinu, kjer se je nato začel občni zbor. Udeležba je bila kar zadovoljiva, saj so na ta zbor prihiteli tudi nekateri upokojenci pa člani aktiva iz vseh delovnih enot kombinata. Kot že stalni gost je bil navzoč tudi narodni heroj Jože Borštnar, ki vsako leto rad pride med borce Žita. Občni zbor je začel predsednik aktiva Janez SLOVENC, ki je najprej pozdravil vse navzoče, še posebej pa tov. Borštnarja kot dragega gosta. V svojih uvodnih besedah je povedal tole: »Vsako leto, 4. julija.se srečamo na našem zboru, kjer obudimo spomin na naše boje, ki so vzplamteli pod vodstvom KPJ in nas privedli do osvoboditve, katere 25-letni-co praznujemo letos. Da se vsako leto srečamo na ta dan, je postala že tradicija. To pa zato, ker je aktiv ZZB NOV v Žitu pomembna družbena organizacija, ki ima svoje mesto tudi v statutu in ima z ostalimi organizacijami enakopraven položaj. Aktiv si je priboril v kombinatu velik ugled in ima zelo pomembno vlogo pri splošni dejavnosti in samoupravljanju. Člani aktiva s tem doprinašajo velik delež k utrjevanju samoupravljanja in samoupravljal-ske družbe. Aktiv ZZB Žita ima 77 članov in sodi glede na število članov med najmočnejše sorodne organizacije v gospodarskih podjetjih. Ima pa dve osnovni nalogi: sodeluje pri celotni obravnavi vsega dogajanja v kombinatu, hkrati pa se zavzema za vprašanja in probleme članov ZZB, kadar gre za socialne zadeve ali podobno. Pri reševanju naših problemov pa smo doživljali večkrat tudi odpor, ker nismo znali svojih potreb in zahtev pojasnjevati tako, kot bi bilo treba. Glavni cilj našega dela v prihodnje je še bolj učvršče-vati naša demokratična samoupravna načela, da bi dosegli čim večjo zavzetost vsakega samoupravljalca v okviru kombinata. Mi pri tem lahko veliko dosežemo, ker ima naša organizacija, kot rečeno, primeren ugled. Če bomo vselej postavljali zadeve pravilno, bomo še bolj uveljavljali svojo avtoriteto. Naše delo je potrebno na vseh področjih. Zato smo doslej kar največ borcev vključili v samoupravne organe in komisije ter v družbeno politične organizacije. Naš cilj je aktivno usmerjati politiko vsesplošnega dela v kombinatu in to, da se naš vpliv odraža tudi navzven. Borci moramo imeti zelo zaostreno in jasno orientacijo pri problemih splošnega družbenega pomena. Ne sme nam biti vseeno, kakšen bo naš družbeni načrt in tudi ne, kako se uveljavljajo reformska načela. S tem smo namreč čuvarji našega socialističnega sistema in njegove revolucije. Zelo pomembna je tudi narodna obramba. Naloga na tem področju je predvsem prenašati tradicije naše borbe na mlade in jih vzgajati v tem, da se bodo znali boriti za domovino. Želim, da bi v razpravi pretresli vse probleme naše organizacije in s tem nakazali naloge za delo v prihodnje.« Po tem uvodnem referatu so navzoči najprej z enominutnim molkom počastili spomin lani umrlih članov Maksa Drobnaka in Borisa Žgurja. RAZGIBANA RAZPRAVA V nadaljevanju je poseglo v razpravo precej posameznikov in nakazalo različne probleme, ki se jih bo moral lotiti v prihodnje novi odbor aktiva. Iz razprave smo razbrali nekatere najbolj pomembne misli: — ugotovljeno je bilo, da je aktiv ZZB v okviru Žita takšna organizacija, kot si jo je treba želeti in na kakršno naj bi gledali ter jo presojali tudi člani kolektiva, ki niso njeni člani. Aktiv je doslej precej naredil in mnogo prispeval k razvoju kombinata in njegovih enot. Zelo važno pa je, da bi se aktiv in njegovi člani zavedali svoje vloge in jo tudi razvijali; — odnosi med člani kolektiva niso tako idealni, kot bi si kdo to predstavljal, oziroma kot bi v sicer tako naprednem kolektivu moralo biti. Nekateri vodilni delavci nočejo pravilno razumeti problemov podrejenih borcev delavcev ter jih zapostavljajo. Čeprav so oslabeli zaradi posledic vojne in tudi dolgoletnega dela, jim ne odrejajo takšnih delovnih mest, ki bi jim ustrezala, ali pa jih dajo na takšna delovna mesta, kjer so lahko prikrajšani glede osebnega dohodka. Sploh bi moral bodoči odbor postati bolj aktiven pri vplivu na komisijo za osebne dohodke in pri drugih ustreznih odgovornih ljudeh, da bi se borcem OD popravili, preden bodo odšli v pokoj; čen. Ta dodatek naj bi bil dejanska spodbuda delavcem in naj bi o tem predlogu razpravljali v okviru DSK in družbeno političnih organizacij. — tudi glede preventivnega odmora, namenjenega zlasti starejšim, bolehnim, poklicno obolelim in socialno šibkejšim delavcem in borcem, delovne enote ne postopajo pravilno. Značilno je, da so nekatere enote priporočile za preventivni odmor med drugim tudi mlade ljudi, ki še niso potrebni preventivnega odmora ali zdravljenja, mno-gokje pa so povsem zanemarili borce in nekatere starejše delavce. Tudi do delovnih invalidov bi morali imeti nekateri direktorji delovnih enot precej drugačne odnose, kot jih imajo sedaj. V razpravo sta posegla tudi direktor Puterle in tovariš Borštnar. Tov. Puterle je med drugim dejal tole: »Danes se tu razpravlja o stvareh, glede katerih ne bi smelo biti v kombinatu sploh nobenega problema. Zadeve, ki jih poslušamo, bo treba v okviru aktiva ZZB nujno rešiti. Mislim, da so naši samoupravni organi takšni, da bi morali ustvariti pravilne poglede na vrednotenje ljudi na delovnih mestih. Ni prav, da se borcem in starejšim ljudem posveča premajhna skrb tudi glede preventive. Dogaja se, da gredo v okviru preventive na odmor mladi Zofi in Justi (levo in desno — pa tudi Vlasta, ki je ni na sliki) so bile zelo pridne pri pripravi hrane in pri strežbi borcev — nepravilen odnos do borcev je čutiti v nekaterih delovnih enotah, kjer članov ZZB sploh niso vključili v samoupravne organe ali njihove komisije, čeprav je bila v uvodnem referatu poudarjena prav ta misel. Odbor aktiva ZZB bo poizkušal ugotoviti vzroke za to in ustrezno posredovati, da bi se takšni nepravilni odnosi popravili. — člani aktiva ZZB so tudi samokritično ugotovili, da ne gre sedaj seveda samo za zaščito njihovih pravic, ampak naj bi v kombinatu tudi v celoti gledali na starejše, zaslužne delavce, ki so v dolgoletnem obdobju precej dali za podjetje. Vsekakor naj bi nujno izboljšali dodatek na leta službe v kombinatu, saj je ta dodatek sedaj le še simboli- Ijudje, starejših pa pri tem ne upoštevajo. Druga stran pa je vprašanje družbenega standarda. Težiti moramo k združevanju sil in pri tem tudi nekaj potrpeti, zlasti kadar se tu in tam pojavijo kritični položaji. Včasih je treba tudi kaj žrtvovati, ker je treba kombinat krepiti in nas ta pot pelje k napredku. V vseh takšnih akcijah bi morali borci še bolj kot doslej podpirati samoupravne organe. Borci smo mnenja, da imamo polno pravico dobiti pošteno plačilo za svoje prizadevno in vztrajno delo, treba pa se bo še bolj boriti za nove kvalitete in trdnost kombinata. Pri raznih naših akcijah naj bodo borci nosilci in Konec na 11. strani BORGI 80 PROSLAVILI SVOJ PRAZNIK Nadaljevanje z 10. strani pobudniki naprednih zamisli.« Besede tov. Borštnarja zbranim zborovalcem so bile naslednje: »Dovolite, da kot stalni gost vaših srečanj tudi jaz spregovorim nekaj besed. Strinjam se z ugotovitvijo, da je organizacija ZZB v upadanju in se iz leta v leto redči. Zato je pravilno dajati pobude mladini in jo seveda vzgajati, da bo znala ceniti naše dosedanje delo. Če nas mladina pravilno ne ocenjuje, pa smo deloma tudi sami krivi. Mnoge stvari smo označevali kot pozitivne, pa se včasih izmaličijo. Ljudem ne smemo streči samo s frazami. V šolah zahtevajo od učencev preveč podrobnosti, kje in kdaj je bila ta ali ona ofenziva. Mladini pa bi morali prikazati bolj, kakšen je bil smisel in glavni cilj našega boja ter, da je šlo pri tem za tovarištvo, medsebojno povezanost in sporazumevanje ter pravilne notranje odnose in za junaštvo borcev. Ljudem bi morali tudi pojasniti, da Slovencev več ne bi bilo, če se leta 1941 ne bi uprli okupatorju in mu složni napovedali boj. Borci smo doslej tudi premalo naredili, da ne bi naraščal vpliv cerkve. Urejati bi morali vse potrebno za ljudi, za reševanje njihovih socialnih problemov. Zamisliti bi se morali in jasno vprašati, kaj je z našo reformo, kdo so tisti, ki so jo hoteli rušiti, kdo tisti, ki so krivi za nelikvidnost. Vse te probleme moramo javno, a objektivno kritizirati. Če vidimo, da je kaj narobe, moramo svoje glasove mnogo bolj povzdigniti. Skratka, sedaj je takšna doba, ki zahteva ljudi s samostojnimi stališči, ljudi, ki bodo znali zagovarjati pozitivne smeri našega razvoja. Ob koncu naj vam želim prijetno praznovanje in tudi to, da bi se prihodnje leto spet živi in zdravi videli.« Razpravo tov. Borštnarja so vsi pozdravili z aplavzom, tovariš Slovenc pa se je njemu in vsem, ki so sodelovali v razpravi, zahvalil in nato Predlagal, naj vso problematiko, ki je bila v razpravi nakazana, obdela bodoči odbor aktiva. Potrebna bo tudi tesnejša povezava z ostalimi družbeno političnimi organizacijami kombinata. Pred razrešnico dosedanjemu odboru je tov. Gozdnikar-jeva podala finančno poročilo, ki so ga udeleženci zbora odobrili. Za tem je tov. Slovenc predlagal razrešnico odboru, ki so jo navzoči sprejeli. Predlog kandidatov za novi odbor je podal tov. Cankar. Ob razpravi o kandidatni listi sta bila sprožena predloga, naj bi bila v odbor aktiva izvoljena tudi po en predstavnik iz Novega mesta in Gorenjske. Predlagana sta bila tov. Bukova (Novo mesto) in Intihar (Lesce). V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: Jožko Bajc, Silva Buk, Slava Gozdnikar, Stane Hafner, Karl Intihar, Vinko Mihelič, Lojze Pajnič, Marija Pilih, Minka Pogačar, Gabrijel Pugelj, Janez Slo- venc, Franc Vrbinc in Ivan Zore, v nadzorni odbor pa Marija Grubišič, Milena Kirn in Robert Ožbot. NAPREJ SPROŠČENO Po končanem občnem zboru so se vsi udeleženci zbrali na kosilu, vreme pa je medtem postalo prijaznejše in tudi sonce je nekoliko pokukalo izza oblakov. To je vneslo med udeležence tega slavja precej prijetnega razpoloženja, saj se po pustem jutranjem uvodu skorajda niso nadejali izboljšanja vremena. Nadaljevanje z 9. strani bil ob desetih že v Dramlju in v našem počitniškem domu. Tam je bilo že nekaj tovarišev in tovarišic, ki so prispeli že pred mano. Upravnik doma me je prijazno in nasmejano sprejel in že sem se počutil takoj, kakor bi bil doma. Pokazal mi je sobo, ki mi je bila nakazana pri Damjanu, bila je lepo urejena in čista. Potem sta prišla za menoj še dva tovariša in vsi smo se lepo razumeli. Ko sem si ogledal okolico doma, sem takoj opazil, da je vse lepo urejeno, da so lepo pogrnjene mize, ki so čakale goste, pa tudi vrt okoli doma je lepo negovan; to kaže, da je upravnik doma tudi dober vrt- nar. Sploh pa je letos okolica ob morju lepo zelena, ker ni nobene suše. Tako se človek počuti zvečer tudi v parku prav prijetno. Ko je bilo prvi dan ob trinajsti uri kosilo, nas^ je bilo zbranih že kar lepo število. Ta dan smo se nekako bolj resno držali, ker se med seboj še nismo poznali. Bili smo z vseh strani: iz Ljubljane, Dolenjske, Gorenjske. Kmalu za tem smo se že dodobra spoznali, zadrega je minila in bilo je vsak dan bolj živahno. Zabavali smo se na plaži, saj smo imeli prostora, dovolj, ker nas ni bilo veliko, plažo so pa letos tudi povečali. Po kopanju sta vselej tek- Ker je bilo na programu tekmovanje v balinanju, so se zbrale ekipe borcev posameznih enot in začele so se zanimive ter zagrizene tekme. V moški konkurenci so nastopile ekipe pekarne Ljubljana, Pekatet, Domžalskega področja, Gorenjske in uprave ter ena ekipa neborcev, v ženski konkurenci pa ekipa bork in ekipa gostij. Pri moških je zmagala ekipa uprave, ki je v predtekmah in v finalu premagala vse svoje tekmece, med ženskami pa je bila letos boljša nila tudi kosilo in večerja, hrana pa je bila že itak dobra in okusno pripravljena. Sicer pa nam je tudi televizija delala kratek čas. Vreme nam je bilo ves čas našega odmora zelo naklonjeno, tako da smo se kopali vsak dan, samo eno popoldne smo imeli hudo nevihto. Morje je bilo takrat tako razburkano, da še nismo videli takega, ležalne deske smo morali zložiti visoko nad plažo, da jih ni odnesla voda, ki je treskala visoko čez rob skale. Dnevi so nam hitro tekli; komaj smo se dobro spoznali, že je prišel čas, ko smo si morali zopet stisniti roke in odšli vsi zagoreli, vsak na svoje delovno mesto; bili smo letos prvi gost- je našega doma in vsi zadovoljni. Moram se še zahvaliti našemu kombinatu, ker ima delavski svet razumevanje tudi do tistih, ki so bolehni in socialno šibki. Stane Gorišek Izdaja Živilski kombinat »ŽITO«, Ljubljana, šmartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Slovenc. Tehnični urednik Slava Gozdnikar. Naklada 1500 izvodov — Klišeji Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk železniška tiskarna v Ljubljani ekipa gostij, pred katero so klonile borke. REZULTATI: Pekarna — Gorenjska 21:11, Uprava—Domžale 21:7, Neborci — Pekatete 21:9 (neborci so nastopili izven konkurence). Polfinale: Pekarna — Pekatete 4:13. Finale: Uprava — Pekatete 21:14. Ženske: Borke —Gostje 15:21. Tisti, ki si niso priborili možnosti, da bi balinali, so se Avlo moto društvo Ljubljana je ena izmed osnovnih organizacij Avto moto zveze Jugoslavije oziroma Avlo moto zveze Slovenije. Vsak član Avto moto društva Ljubljana je tako avtomatično član zveze Slovenije oziroma zveze Jugo- Dejavnost Avlo moto zveze Jugoslavije je usmerjena k zaščiti svojih članov in pomoči avtomobilistom. Varnost na cestah, zavarovanje, cena goriva, stanje cest, parkirni prostori, to so vse problemi, ki jih ni več mogoče reševati brez sodelovanja Avto moto zveze Jugoslavije v vlogi predstavnika 130.000 članov AMZ Jugoslavije. Pomoč in usluge članom pa so drugi del programa, ki ga osnovne organizacije AMZJ vse bolj razvijajo in širijo. V tem in naslednjem letu bodo gradile več cestnih baz, ki bodo članom nudile tehnično pomoč na potovanjih. V Sloveniji bo zgrajenih 5 novih baz. Služba pomoč na klic v mestih se razvija in je uvedena enotna telefonska številka za celo Jugoslavijo, in sicer 987. Kaj obsegajo storitve in pomoč za člane avto moto društev! 1. Vsak član dobi članski material: a) članski priročnik, ki vsebuje vrsto praktičnih informacij, ki v težkih položajih lahko zelo koristijo članom. Priročnik je del članskega materiala za leto 1970, b) mesečno glasilo »Avto moto«, ki ga člani prejemajo brezplačno, c) nalepnica za vozilo kot vidni znak pripadnosti organizaciji AMZ Jugoslavije. 2. Storitve in pomoč: a) Avto-touring pomoč je knjižica, ki nudi pomoč in zaščito članom AMZJ. Vključena je v mednarodni sistem turistične pomoči Entraide Touring Internationale (ETI). Vsak motorizirani član dobi ETI knjižico, ki sestoji iz dveh delov: iz kuponov za storitve in pomoč v državi in iz kuponov, na podlagi katerih ima član pravico do pomoči in uslug v inozemstvu. V knjižici je še kupon za brezplačni tehnični pregled vozila in dva kupona za brezplačni pismeni ali ustni pravni nasvet pri pogodbenih odvetnikih AMZJ. Pravno pomoč dobi član tudi v inozemstvu, ki jo nudijo tuji klubi ali klubski odvetniki; b) član AMZJ ima štirikrat letno pravico do brezplačne usluge službe Pomoč — informacije na podlagi kupona šf. 3 iz knjižice ATP. Vrednost vsakega kupona je ena delovna ura avtomehanika ali 10 km prevoženih z vozilom SPI. Kupona ni treba oddati, če delo traja do 15 minut. Vgrajene dele, gorivo in mazivo je vedno treba plačati. S kuponi SPI ni mogoče plačati stroškov drugih organizacij; c) Pomoči na klic v mestih se lahko član posluži s pomočjo kupona št. 3 iz ETI knjižice. Vsak kupon ima vrednost ene delovne ure ali 10 prevoženih km z vozilom te službe; d) Avto moto zveza Jugoslavije organizira vlečno službo oziroma prevoz poškodovanih in pokvarjenih vozil. Člani AMZJ lahko zahtevajo storitve te službe na podlagi kupona št. 5 iz knjižice ATP, proti plačilu po posebnem ceniku za člana. 3. Kreditno pismo AMZJ za našo državo: V primeru potrebe član AMZJ lahko plača, izven kraja svojega stalnega prebivališča, naslednje navedene storitve pri organizacijah AMZJ, v delavnicah in servisih, pogodbenim odvetnikom AMZJ, pri organizacijah, vključenih v sistem AMZJ PRIPOROČA, in pri drugih podjetjih: — nujna popravila okvar na vozilu, — vleko vozila do prve delavnice. ob zvokih ansambla »Echo« iz Domžal zavrteli ob polkah, valčkih in drugih plesih. Vrteli so se stari in mladi do trdega mraka, vmes pa so tudi zapeli, da je bilo razpoloženje res prijetno. Kar kmalu se je bilo treba posloviti. Segli so si v roke in si obljubili, da se bodo prihodnje leto na ta dan spet srečali. Tekst in foto: T. Bančič — rezervne dele, potrebne za popravilo vozila, — prevoz poškodovanega vozila z železnico, cestnim vozilom ali ladjo do stalnega prebivališča, — stroške prve pomoči in zdravljenja v primeru nesreče ali nenadne bolezni, — hotelske stroške do treh dni, — odvetniške stroške in honorarje, —- železniške, avtobusne, ladijske in letalske vozovnice za povratek člana in njegovih sopotnikov do kraja stalnega prebivališča. Kreditno pismo za našo državo vsebuje 10 kuponov po 80 dinarjev. Izdajajo ga organizacije AMZJ po ceni 20 din. Če delovna organizacija odklanja plačilo s kuponi kreditnega pisma, naj se član obrne na najbližje avto-molo društvo za posredovanje. 4. Kreditno pismo AMZJ za inozemstvo: Kreditno pismo za inozemstvo, ki ga izdaja AMZJ svojim članom v okviru mednarodnega sistema avtomobilske pomoči AIT, služi za zaščito in pomoč v tujini. Z njim član lahko plača naslednje stroške: — popravilo in vleko vozila, — rezervne dele, ki so nujno potrebni za popravilo vozila, — prevoz vozila v domovino, kadar zaradi nesreče ali hude okvare ni več vozno, — železniške ali letalske vozovnice za proge JAT za povratek člana in sopotnikov v domovino, kadar je vozilo v nevoznem stanju, — prevoz v bolnišnico in zdravljenje za primer prometne nezgode ali nenadne bolezni, — odvetniške honorarje in stroške v zadevah, ki so v zvezi z uporabo vozila. Kreditno pismo za inozemstvo vsebuje poleg kuponov za vrnitev vozila in potnikov v domovino tudi denarne kupone AIT v skupni vrednosti 500 švicarskih frankov. Cena kreditnega pisma je 50 din. V primeru težav pri plačevanju s kreditnim pismom se član lahko obrne na avlo klube ali touring klube tujih držav, katerih naslovi so tiskani na hrbtni strani vsakega denarnega kupona. 5. Pri uslugah v tehničnih, te-stirnih centrih v državi imajo člani popust. 6. Člani, ki potujejo v inozemstvo, si lahko nabavijo še listine za voznika in vozila po znižani ceni: b) itinerarje za potovanja v tujino, a) bencinske bone za inozemstvo, c j mednarodno vozniško dovoljenje, d) pooblastilo za upravljanje tujega vozila, e) mednarodno knjižico za taborjenje. Te dejavnosti pa namerava AMZ Jugoslavije v naslednjih letih še povečati, poleg tega pa še razširiti z novimi dejavnostmi, ki bodo doprinesle k še večji zaščiti članov in jim bodo nudile še večje ugodnosti in usluge. Večje število članov AMD Ljubljana je izrazilo željo, da bi društvo nudilo avtomobilistom neko obliko športnega udejstvovanja. Zaradi tega namerava društvo ustanoviti furistično-športni rally klub. Že iz naslova kluba je videti, da je poudarek in glavni namen približati rally šport širšemu krogu avtomobilistov, ki želijo spoznati to panogo avto športne dejavnosti. To se pravi, da bo rally klub prirejal tekmovanja, ki bodo vsebovala vse elemente tega športa, razen ostrega tekmovalnega tempa, pretežkih terenov in slabih cest. Tako se bo lahko udeležil rally tekmovanj vsak lastnik avtomobila, ki ima v sebi le malo športnega duha. Za strokovno izvedbo tekmovanj bodo skrbeli športni funkcionarji avto-moto društva Ljubljana. Vsak član bo dobil klubsko nalepko za avtomobil in klubsko značko. Način Konec na 12. strani Bili smo prvi in zadovoljni Skupina zadovoljnih letoviščarjev, članov kolektiva kombinata, ki so bili prvi gostje počitniškega doma v Dramlju, na plaži. Povsem na desni pisec članka tov. Gorišek AMD LJUBLJANA VABI UGODNOSTI IN STORITVE, KI JIH NUDI ČLANSTVO V AVTO MOTO ZVEZI JUGOSLAVIJE NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA PRED5T. SAMO-3T A N A USIHAJOČE MRTVO DREVO VRČ z Ročajem PREBI- VALEC ILIRIJE NEMARn Ženska k klarinetist SCS3 Star ita PESNIK (TOR^OATO 1 NESREČn UMRLA ) OSEBA IVAN IVAČIČ RUSKO Z. IME PREBI- VALEC OTOKA . ^AiiEtM1TTTT:urffn murni. faiuuLJ | : nuluuujfl Z mm lu jj | 1 r 1 1 1 * '*r v* <- & " r6? DE LAV S K RAZRED 4^ ^ (t m KEMIK v SREDNJEM VEKU molibden A K<3 Smopec Snopič Repara- Tl)RA , POPRAVA 'RiDELNA ?APči. VZ streha NIKELJ ČISTA PORCEL, SLI NA Rimska Bohinja Lodnosti BIKOBO- REC, foreadoR RAČUN EDICIJA UUBUAN lokal PIVO VELIKA EVR.REKA osebni ZAIMEK KAREL JERAJ Anton AŠKERC nikalnica Starih SLOVANOV LITIJ REDI, CENITVE VRSTA RIBE PREROK, JA6N0VID - LES - CARSTVO Potovali smo v PARIZ RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA To pot objavljamo nagradno skandinavsko križanko. Rešitve naj pošljejo bralci na uredništvo Glasnika, na kuverti pa naj označijo »Nagradna križanka«. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve in nagrajence izžrebali. Rok za dostavo rešenih križank je 5. september 1970. Nagrade so naslednje: 1. nagrada 150 din 2. nagrada 100 din 3. nagrada 100 din 4. nagrada 50 din 5. nagrada 50 din 6. nagrada 50 din AMD LJUBLJANA VABI nagrajevanja zmagovalcev pa bo določal klubski odbor, ki ga bodo izvolili člani. Vse liste, ki žele sodelovali v rally klubu, naprolamo, da se prijavijo osebno pri upravi drullva v Dalmatinovi 6/a ali po telefonu 311 050. Vabimo vas, da se včlanite v Avto moto druflvo Ljubljana in si tako pridobile vse omenjene ugodnosti. S $e večjim ffevilom članstva v društvu se bo pomnožilo članstvo v AMZ Jugoslavije oziroma Slovenije, ki bo lako imela še večjo vlogo pri reševanju problemov, ki vse bolj in bolj pritiskajo voznike — lastnike motornih vozil. AMD Ljubljana Nadaljevanje 60 m visok. V Genevi, ki šteje 250.000 prebivalcev, se je leta 1712 rodil Jean Jac-ques Rousseau, francoski filozof, ki se je ogreval za misel »nazaj k naravi«. Velikemu filozofu je posvečen otoček sredi jezera. Po stavbah in izložbah se vidi, da je to trgovsko, bančniško in industrijsko mesto. Tu je razvita močna urarska industrija. Združenje urarjev je prispevalo mehanizem — tako piše na tabli — za znano cvetlično uro, ki je sredi mesta v lepem parku. Z občudovanjem sem se zazrla v minutni kazalec, ki z enakomernimi sunki kaže, kako čas hiti. Zamislila sem se: veliko bom videla na tem potovanju, a vendar sem veliko več že zamudila v svojem življenju, ker je čas prehitel moje želje. Zanimivost tega kraja je tudi ta, da je tu leta 1864 Henry Dunant ustanovil organizacijo Rdečega križa, kmalu po prvi svetovni vojni pa so tukaj ustanovili Združene narode. V teh poslopjih je sedaj organizacija Unesco. Po nakupu razglednic in spominkov smo zapustili Genevo in že v njenem predmestju prišli v Francijo. Po lepo speljani cesti čez pogorje Jura in prek sedla Cole de Faucille — 1618 m, smo se skozi snežni metež spustili po številnih serpentinah v dolino. Med vožnjo smo levo in desno opazovali čudovite počitniške hišice, ki so kukale iz visoke snežne odeje. Zelenje smrek, ki so bile pobeljene od novo zapadlega snega, pa jim je bilo za lepo ozadje. ŠE 300 km DO PARIZA Potem se je pot vila po ravnini do Dijona. Tam smo se nastanili v lepem in udobnem hotelu de la Poste. Ker smo imeli do cilja našega potovanja, do Pariza, samo okrog 300 km in ker smo predvidevali, da je Pariz zanimiv, a ne preveč čist, smo dobro izkoristili vse udobje, ki nam je bilo v sobah na razpolago. Po celodnevnih vožnjah, prevoženih nad 500 km, je prha in mehka postelja potreba, ne pa luksus. Tega ne ve oni gostinski delavec, ki je vedno goste le čakal, nikoli pa ni bil sam na potovanju in sprejet v hotelu ali gostišču kot gost. Ob ogledu Dijona smo izvedeli, da ima približno 200.000 prebivalcev in da je stara prestolnica pokrajine Bourgogne. Je trgovsko mesto, v okolici ima zelo razvito vinogradništvo ter kemično predelovalno industrijo. Tu je doma slavni burgundec, vino, ki ga poznamo predvsem iz Dumasovih romanov. Zelo je razvita slaščičarska obrt, specialiteta pa so dijonski medenjaki. Gospodinje začinjajo jedi z di-jonsko gorčico, ki velja za eno najboljših na svetu. V vsakem gostinskem obratu je gostom na razpolago na mizi v ličnih sodčkih s pokrovčkom, ki ima odprtino za žličko. Meni je ugajala gorčica na kruhu, krompir pa je bil z njo celo odličen. Dasiravno je bil Kompasov mercedes poslušen odličnemu šoferju, smo vedno za odhod določili zgodnjo uro z namenom, da bi čim-več videli in čim manj »dirkali«. Tako smo še skozi megleno jutro zapeljali na avtocesto proti Parizu. Na tej poti smo opazovali obsežnost francoske pokrajine, ubrane barve polj, travnikov in pašnikov. Vso to horizontalo obdelanih površin je od časa do časa Konec prihodnjič Kupci o nas Od osebno neznane nakupovalke smo prejeli v verzih napisano pohvalo, ki jo tudi rade volje objavljamo. ŽITU! Lepše cvetice ni kot je pšenica, boljšega kruha ni kot je od žita. Čast in hvala naj se mu glasi, kombinat žito naj dolgo živi! Takega kruha nikjer se ne dobi, če z lučjo ga iščeš cele tri dni. To je resnica, to ni šala, zato Vam je to stara mamica napisala. Lep pozdrav celemu kolektivu Frančiška Geršek Hrenova ul. 15 Ljubljana V TEH VROČIH DHEH v teh vročih dneh nam ni za smeh, od vsakega kar teče, kdor vleče meh v teh vročih dneh, ali če kruhek peče. V teh vročih dneh pa gre na smeh gostincem ob obali. Saj to ni greh če kot na meh ljudi bi ob kožo djali. V teh vročih dneh gre bolj na smeh kmetu, ki š;to žanje, gre mu na smeh bo poln meh, splačalo se je oranje. V teh vročih dneh po vseh poteh se vnema boj za cene, a pri ljudeh občinskih teh ideja v soncu vene. V teh vročih dneh in pri pečeh je pekom najbolj vroče, pa kot v zasmeh tam pri možeh občinskih vseh srce ota j ati se noče. Da. kot v zasmeh pri teh možeh se Žitu greh očita, v teh vročih dneh, v teh sončnih dneh dražitev kruha je odbita. V teh vročih dneh nam ni za smeh gre temu, onemu narobe, da! bog nam srečo v teh dneh, da kdo ne šel bi kam »po gobe«!