Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
številka.	Joliet, Illinois, 14. junija, leta 1901.	Letnik IV.
bojkot zoper
liste sgabov.
Nemške unije pivovarjev in pekov bojkotirajo liste, ki jih tiskajo scabi.
^ko bi se kak Član ne ravnal po tem, plača $5. kazni.
Nejevolja splošna med delavci.
Chicago, 111., 12. junija. — Tukajšnja nemška dnevnika Illinois atszeitung in Freie Presne sta i« družila. Doslej bo bili stavci pri fttihois Staatszeituny pcabi, oni Pr*e Presse pa so bili člani nemške UllIje. Zdaj ob času združitve, pa napravili lastniki obeli časopisov c|anom Typographia št. O veliko kri-Vlc° in vse nemško, delavstvu prijavo občinstvo Cbicage je obrnilo 'Denovanima časopisoma hrbet. aJv®č simpatije pa so našli, — ka-je naravno, — odpuščeni stavci ®le<i drugimi nemškimi unijami. Zadnjo nedeljo so se izrekli dve uniji v prilog stavcem, katerim je sto-lastništvo združenih dnevnikov krivico.
^nija pivovarjev št. 18 je skle-lla> da ne sme nihče njenih članov Cltati omenjenih listov, da jih ne nihče naročati in da noben °'an ne sme obiskovati saloonov in festavrantov, kjer imajo naročena °Da dva časopisa. Kdor se pregreši z°P*r ta sklep, plača 15 — kazni.
Unija pekov št. 2 pa je sklenila °^slej priobčevati svoje oglase v listih in je priporočala svo-članom, da naj v domačem ^r°gu agitirajo proti imenovanima 'istoma, ki sta delavcem in njiho-v'm organizacijam sovražna.
fako je prav! Kdor hoče od de-ftvcev zaslužka naj priznava vsaj "tim tudi njihove pravice. Seveda n® zadoščajo puhle besede in prazne Jaze, treba je pokazati z dejanjem. ft(lor pa drugače dela,kakorgovori, Ve» z njim!
Barvo spreminja.
Evanston, 12. junija. - Boyce °bnson je sin nekega Francoza, ^ati pa je bila mešanega plemena Indijanka, pol Zamorkrf. Doslej 1® bil Boy ce Johnson lepo čokolad-110 temne barve in Zamorci so ga Prištevali svojim. Že leta 1893. pa 80 Re začele na njem kazati bele Pege in na prigovarjanje nekega čr-rojaka je spremenil podnebje m ®e preselil v Denver. Vse ni nič Pomagalo, bele lise so se čimdalje večale in usoda je pretila spremeniti polagoma mešanega Zamor-®a * čistega Kavkazca. Nesrečnega rnca bo njegovi rojaki zaradi spre-^injevanja barve silno sovražili in u*'°gi Boyce Johnson je iskal pov-H'J(1 pomoči. Podal se je v New °rk v Rooseveltovo bolnico in »lični specijalisti so seproducirali na njem, a doslej zaman. Zamorec pere" in postaja z vsakim dnem v'olj bel in ne bo dolgo, ko bo dal trnim rojakom slovo in bo postal renegat — belokožec.
Nadebndna mladina.
LftPorte, Ind., 12. maja. — Tri-aJ«tleten Frank Pahlen in njegov pleten brat Charles sta se bila ne-J HPorek)a in ce začela pretepati. Prva sta se lasala in praskala, a \	jima že to ni bilo dovelj.
n-,ajSi br®»ec je potegnil nož in su-Chariesa v prsi. Predrl mu je 0 *tran pljuč in brat je v malo tren«tkih umrl.
Stanje gospe w. McMlnley.
^ DrWpBhington' D- C., 13. junija. • Kixey je i2(jai poročilo o stanju «)(,pe predsednika. Stanje bolnice
itnelTSakim dnem boljša- D<>8lei ie j1).eavse noči »elo mirne in tudi
k 00 ^mdalje ložje uživa. V krat-
Be je nadejati ozdravljenja.
Dr. Schwegel — aktivni konzul.
Chicago, 111., 13. junija. - Dosedanji avstro-ogerski konzul dr. A. pi. Flesh, ki je bival zadnjih šest mesecev v Chicagi, je odpotoval domov, na njegovo mesto pa je avstro-ogerska vlada imenovala dosedanjega podkonzula dr. Ivana Schwegla, ki je, kakor je našim či-tateljem že znano, rojen v Gorjah na Kranjskem. Gosp. konzul dr. Ivan Schwegel je tudi avstrijski komisar za pan-amerikansko razstavo v Buffalo. Ker je novoimeno-vani gospod konzul veleprijazen in postrežljiv ter zlasti našim rojakom zelo naklonjen je naravno, da se tudi mi tega imenovanja veselimo in mu srčno čestitamo!
Huda obdolžltev.
Watseka, 111., 12. junija. — Coroner C. Barnum je na ovadbo državnega pravdništva začel novo preiskavo zoper B. A. Maggee, ki je na sumu, da je zažgal svoje poslopje, kjer je zgorela njegova žena, sestra njegove žene in njegov starejši sin. Ves čas od požara so 6ilili vsi sosedje na to, da se vsa zadeva natančno preišče ker je bilo dovelj vzroka misliti na zločjn-stvo. Seveda ni bilo nikakega direktnega dokaza, toda obnašanje Maggee je bilo ves čas tako, da se dalo sklepati in njega dolžiti hudodelstva, če pa ni sam iz hudobije aažgal hiše, da je pa vsaj abnorma len. Maggee je pokazal policiji na pogorišču, kje naj iščejo trupla ponesrečenih. On je rešil vso svojo obleko in malo hčerko. Nadalje se ni prav nič trudil, da bi rešil ostalo družino, da niti sosedov ni maral klicati na pomoč, dasi jih je bilo vse polno v bližini. Našli so tudi na pogorišču sled krvi in na njegovi obleki tudi. Njegova žena je imela sila lahek zaspanec in gotovo bi bila preje opazila ogenj, nego pa njen mož. Čudno je tudi, da bi se ne bila poskušala rešiti, saj je bilo tik njene postelje okno in pod oknom je bilo samo 6 čevljev do tal. Brez dvoma bi se bila krepka ženska rešila in to toliko ložje, ker je ogenj nastal na nasprotnem vogalu, da ni vmes tičalo hudodelstvo groznega moža. To vse daje sumnje dovelj, da seje začela preiskava. Brezvestni mož ne kaže tudi nikake žalosti Bad izgubo žene in premoženja. Obnaša se povsem hladnokrvno in odločno taji svojo krivdo.
Žensko truploQbrez glave.
Lowell, Mass., 11. junija. —Dve milji od Chelmsford so našli v ne kem jarku na samotnem kraju mrtvo žensko truplo brez glave. Da si so se zelo trudili, da bi tudi glavo našli in tako morda spoznali umor jeno, vendar je ostal ves trud brez-vspešen. Zdravniška komisija je konštatirala, da je truplo ležalo že kakih pet mesecev v jarku. Ker ne pogrešajo v bližnji okolici nobene ženske, postaja vsa zadeva zelo skrivnostna in nekaj ljudi so najeli, da iščejo glavo po okolici.
Z Manile.
San Francisco, Cal.,n. junija__
Z Manile je dospel vojni prevozni parnik, ki je pripeljal v domovino na krovu 31 častnikov in 1,042 mož od 32. polka prostovoljcev. Meščanstvo je napravilo doslim vojakom lep vsprejem in mnogo radovednežev je pričakovalo na izkrcališču vračujoče se vojake.
Ukradeni denar našli.
Mineral Point, Wis., 11. junija. — Zopet so našli $13.000 denarja v zlatu v nekem stranišču. To je del onega denarja, katerega so ukradli lopovi 24. maja v prvi nacijonalni banki in katerega del je že oni teden našel med igranjem pod trato-arjem neki deček, kakor smo prošli teden poročali. Nekateri so mnenja, da je skriti denar pokazal dedekti-vom sam udeležnik one roparske družbe, da bi tako dosegel milost in bi prejel manjšo kazen.
Vspored slavnosti
praznovanja desetletnice župnije sv. Jožefa
JOLIET, ILLINOIS.
V nedeljo, dne 30. junija.
1.	Ob 10. uri zjutraj pontifikalna sv. maša, katero služi milostni gospod škof Jakob Trobec iz St. Cloud, Minn., ob obilni asistenci slovenskih čč. gg. duhovnikov. Slavnostni govor govori č. g. F. X. Bajec iz Fairfax, Minn.
2.	Ob 8. uri popoludne delitev zakramenta sv. birme. Birmanci odkorakajo v spremstvu častite duhovščine med špalirjem slovenskih društev v cerkev. Birmuje milostni gospod Jakob Trobec. Boter za birmance : gospod Janez Grahek; botra za birmanke: gospa M a r i j a K u k a r. Po sv. birmi nagovor mil. g. Škofa Trobec.
3.	Blagoslovljenje dveh novih bander: mladeniškega društva svetega Alojzija in dekliške družbe Marijinih otrok.
Obe banderi blagoslovi mil. g. škof J. Trobec. — Botri ob bla-goslovljenju bandera mladeniškega društva sv. Alojzija, gospodje : Matija Nemanič, Jožef Panian, Luka Benedik. Botre ob blagoelov-ljenju bandera dekliškega društva Marijinih otrok, gospe: Ana Grahek, Marija Golobič, Marija Grahek.
4.	Pobratimstvo novih bander z banderi starejših slovenskih moških in ženskih društev. Parada in defiliranje društev pred mil. g. škofom J. Trobec.
V ponedeljek, dne 1. julija.
1.	Ob 8. uri zjutraj sveta maša za vse dobrotnike cerkvene občine svetega Jožefa.
2.	Ob 9. uri otvorjenje šolske razstave v prostorih šole svetega Jožefa. Izdelki učencev in učenk prvega in druzega razreda bodo razstavljeni v dvorani v drugem nadstropju, učencev in učenk tretjega, četrtega in petega razreda v šolskih sobah prvega nadstropja. Razstavo otvori mil. g. škof Jakob Trobec.
3.	Šolska mladina se pokloni cerkvenemu vladiki. Pevanje in recitacije.
Razstava je prosta vsem obiskovalcem od 10. ure zjutraj do 0. ure zvečer. Vsakdo se lahko prepriča o uspehih naše šole.
V torek, dne 2. julija.
1.	Ob 8. uri zjutraj črna peta sv. maša za vse umrle člane župnije sv. Jožefa.
2.	Šolska razstava odprta do 0. ure zvečer.
3.	Ob 8. uri zvečer slavnostno umeščenje novega "slovenskega dvora katoliških borštnaric sv. Ane", (Women's Catholic Order of Foresters). Pozdrav predsednice najvišjega dvora, gospe Elizabete Rodgers in tajnice najvišjega dvora gospe K a t a r i n e Hughes. Nove borštnarice narede svoje obljube in se pobratijo se zastopnicanii-sestrami drugih jolietekih dvorov katoliških borštnaric.
Vspored za koncert in piknik priobčimo prihodnjič.
Poštni uradnik — tat.
Chicago, 111., 13. junija. — Na glavnem poštnem uradu so že večkrat izginila denarna pisma in to doslej vedno brez sledu. Poštna nadzornika Mayer in Farrell sta sicer že davno sumila, da nima postni klerk S. Goodman prav čiste vesti, toda za obdolžitev jima je pa le manjkalo dokazov. Včeraj pa sta mu nastavila past in neprevidni Goodman se je srečno vjel. Odposlala sta namreč denarno pismo in sicer tako, da je moralo skozi Good-manove roke. Ves denar pa sta seveda poprej Bkrbno zaznamovala, predno sta ga zapečatila v kuverto. Predno je došel Goodman v urad, sta se tudi skrila na tak prostor, da sta lahko opazovala vsak migljaj Goodmanov, ne da bi ju le ta bil v stanu zagledati. Gospodoma nadzornikoma ni bilo treba dolgo čakati. Komaj se je Goodman spravil kdelu, so že začela vsa upanja vzbujajoča pisma izginjati v njegove žepe. To je bilo uradnikoma dovelj. Splezala sta na dan, prijela osuplega uradnika in našla pri njem sest denarnih pisem, med temi tudi onega s zaznamovanim denarjem. Prepeljali so ga takoj pred zveznega komisarja in ko je izjavil, da ne mara nič zaslišanja, so ga oddali precej porotnemu, sodišču. Klerk Goodman je 85 let star, olenjen in je bil že tretje leto na sedanjem mestu.
Časnikarski dan na razstavi.
Buffalo, 11. junija. — Generalni ravnatelj razstave gospod Bucha-man je določil, da bo jutri na razstavi "dan časnikarjev." Udeležilo se ga bo gotovo do 1,500 žurnalis-tov in ker je pričakovati tako ogromne udeležbe, je sestavil raz-stavin odbor obsežen program, da bodo vsf^bbiskovalci uzadovoljeni.
Ženo je prodal.
Binghamton, N. Y., 10 junija.— Mozes Sutchiffa žena je izjavila svojemu možu, da ne mara več zanj in da ljubi nekega drugega moža. Sutcbiff ni imel nič zoper t>o in se je celo z onim možem dogovoril za plačilo. Za 50ct. je ženo prodal,dva otroka pa je dal za nameček. Ko se je čez par dni Mozes Sutchiff veselil, da se mu je posrečilo tako poceni iznebiti ženice, je prišel nenadoma oni mož z ženo nazaj in izjavil, da je ne mara. Niti soct. ni zahteval nazaj, ampak Bamo vesel je bil, da se je je oprostil. Mozes Sutchiff ima sedaj zopet žensko in težko, da jo bo hotel še kdo kupiti. _
V šali ubil prijatelja.
Gallipolis, O., 12. junij. _Trgovec s cigarami Jerome Wood in osemnajst letni Varney sta se za šalo bila s pestmi pred hišo. Kar naenkrat se Wood močnejše stegne, meneč da bo Varney odskočil, pri tem pa zadene tako nesrečno mladeniča v prsi pod srce, da se je slednji takoj mrtev zgrudil na tla.
Chicago — pomorska luka.
Washington, D. C., 12. junija__
Amerikanski konzul Listo je pisal iz Rotterdama na državni urad, da vzbuja Chicago kot pomorska luka v evropskih krogih veliko pozornost. .Neka parobrodna družba j« že priobčila po časopisih oglase, da vspre-jema tovorno blago direktno do Chicage.
Tornado.
Minneapolis, Minn., 12. junija. Mestece Adrian je obiskal strašen tornado. Mnogo hiš je kar strlo ali pa prevrnilo, vendar ni izmed ljudi nihče ponesrečil.
Baragova cerkev pogorela.
St. Paul, Minn., 13. junija. (Izvirno poročilo.)— Paul Globe piše: Stara katoliška cerkev v La Pointe j« v ponedeljek zjutraj do tal pogorela. To je bila nekaka božja pot in vsako leto jo je obiskalo več sto izletnikov in turistov. Leta 1835. jo je dal sezidati Friderik Baraga blagega spomina, prenovljena pa jebila v poznejših letih.
Znamenita je bila radi svoje umetniške slike "Kristusa snemajo s križa", katera je bila dana v dar — kakor pripovedujejo Indijanci, — La Pointskemu misijonu od misijonarja Marquette 1. 1609. Slika je bila znana daleč na okrog in sumi se, da je nekdo sliko ukradel in da bi odvrnil sum, še cerkev zažgal.
Grozen čin zavrnjenega snubeča.
Lycamore, 111., 8. junija. — NelB Nelson je delal nad dve leti pri farmarju Lvdigu, ki je pa umrl letos po novem letu. Kelson se je bil v mlado vdovo takoj zaljubil in čez štirinajst dni jo je že snubil. Seveda ga je vdova zavrnila ali to njega ni motilo. Nadlegoval jo je dan za dnem in jo prepričeval o svoji ljubezni. Ko se je mlada udova tega naveličala, ga je odslovila, na njegovo mesto pa je najela nekega drugega moža. To je Nelsona strašno razžalilo in zaklel se je maščevati. Včeraj pa jo je pričakoval na cesti, ker je bil izvedel, da se namerava gospa Lydig peljati v Kingston. Gospa Lydig, njena dva otroka in sestra, sedaj omožena Wing so sedeli na vozu in Nelson jih je naprosil maj še njega vzamejo na voz, zaradi pomanjkanje prostora so mu bili primorani odreči. Na to je skočil prezirani snubač zadej na voz in vprašal tiho na uho gospo Lydig, če ga ima kaj rada. Ko mu je razločno povedala da ne in nikakor ne, je potegnil nesrečnik revolver in ga izprožil v gospo Lydig. Ta se je takoj mrtva zgrudila z voza na tla. Nelson pa je na to pomeril gospo Wing, pa jo je le slabo zadel. Da bi to popravil, je sprožil še enkrat revolver, petelinček je udaril, a patrona se ni vnela. Med tem se je splašil konj in poskočil v divji dir po cesti. Nelson je omahnil z voz« tik mrtvega trupla ustreljene gospe Lydig. Splašenega konja je gospa Wing kmalu ukrotila, potem pa je drvila v mesto, kjer je obvestila o žalostni tragediji razburjene meščane. Ti so se podali takoj na kraj nesreče, da bi prijeli nesrečnega morilca. Ko je le ta zagledal veliko množico ljudi, ki se je vsa razkačena spustila v tek proti njemu, je potegnil revolver in se ustrelil. Meščani so dobili že mrtvega v svoje roke. ___
Voja&ka bolnica zgorela.
San Francisco, Cal., 12. junija. V glavni vojaški bolnici v Prezi-diju je nastal iz doslej neznanega vzroka ogenj, ki je v silno kratkem času upepelil shrambo zdravil, kuhinjo in jedilnico. 00 bolnikov je bilo ob času požara v omenjenih prostorih in vjse se je posrečilo pravočasno rešiti na prosto. Škode je napravil ogenj na premoženju >25 000.
Zopet zločin zamo: ct>.
Atlanta, Ga., 12. junija. — Gos-pico Bessie Jackson ad.ptiraio
hčerko posestnika mlekan e R. C.
Flowerja so našli umorjene v malem gozdiču ne dailt e od p<.si<i| ^a Pogrešali so jo že od minuU.ga četrtka. Nesrecnica je imela \CH vrat prerezan in le kost je Še držala glavo h truplu. Preiskava je dognala tudi, da je lopov deklico pred um o rom onečastil. Sumnja je padla takoj na mladega zamorca, ki je bil pri Flowerju v službi. Zaprli so ga takoj in zvečer ga pripeljejo srni. Poljcija je poskrbela že vse za njegovo varnost, ker je opravičena bojazen, da ga ne bi razburjeno meščanstvo linčalo.
zopet nesreča v premogovniku.
Y jami št. 2 "Pittsburg Coal & Coke Co." je nastal na neznan način ogenj.
Nad 30 delavcev je v nevarnosti za svoje življenje.
Podrobnosti Se niso znane.
Port Royal, Pa., 11. junija. — V jami št. 2 Pittsburg Coal & Coke Co. je nat-tal na neznan, način, — bržčas vsled eksplozije, —ogenj in do 30 delavcev je v nevarnosti za svoje življenje. Nesreča se je zgodila ob 0. uri zvečer. V rov, v katerem je delalo 0 mož, pa jih ni bilo pravočasno ven, je odšel ob 7. uri posebni rešilni oddelek broječ 20 mož pod vodstvom superintendenta Wm. McCune, toda do sedaj ni bilo o rešilnem oddelku ne duha ne sluha. Tri ure po odhodu rešilnega oddelka v jamo je bilo čuti zopet dve eksploziji. Ob 11. uri so se padali štirje možje v jamo št. 2 in št. 3. toda dosedaj se še nič ne ve, da bi se jim bilo posrečilo katerega rešiti.
Iz jame se kadi dim in razširj-a se grozen smrad. Pred jamo je zbranih nad 200 mož, žensk in otrok in grozni prizori se vrše.
Pittsburg, Pa., 12. junija. — Na ravnateljstvo družbe je došlo brzojavno poročilo, da je v jami zaprtih z ognjem 14 do 10 mož in da se nahaja med tem tudi superintendent McCune.
Port Royal, Pa., 13. junija. — Iz jam se vale gosti oblaki dima. Rešilni poskusi so morali prenehati, ker je sopar popolnoma zabranil pristop. Sedemnajst mož se pogreša in nihče ne dvomi, da so zgoreli. Večinoma vsi odsotni so oženjeni in očetje velikih družin, zato je žalost nepopisna. Pred rovi vlada velika razburjenost in svojci pogrešanih jokajo, da se Bogu smili.
Mlada roparja.
Arkansas City, Kans., 12. julija. Pred porotnim sodiščem se vrši obravnava zoper štirinajstletna paglavca, Charles Bettes in Clyde Moore, ki sta umorila pred tremi tedni na cesti farmarja Wiltebergarja. Ta je namreč peljal na prodaj žito v mesto. Nazaj grede sta ga dečka napadla in ga ustrelila v hrbet. Farmer je padel z voza in mlada lopova fta ga okradla. Obravnavi prisostvuje mnogo ljudi in razburjenost je občna, ker se obnašata mlada roparja zelo hladnokrvno.
Sumljivo obnašanje.
Salt Lake, Utah, 13. junija. Minuli torek je našel neki Cowboy v neki kamniti dolbini 800 funtov dinamita. Naznanil je to pristojni oblasti in ta je spravila dinamit na varno. Včeraj zvečer pa sta prijezdila na dotično mesto d\a oborožena moža in ko sta opazila, da je nevarno razstrelilo nekam izginilo, sta pognala konjev gozd in izginila brez sledu.
Mornarji dezertirali.
Memphis, T«nn., 13. junija. 0 mož je pobegnilo od posadke torpednega čolna "Scorpion". Ladija je bila zasidrana več dui v ltiki ih to priliko so mornarji porabili za beg.
Listnica upravništva.
Cenjene ee. naročnike prosimo, d« Llagovolijo conoviti naročnino na Amerik- Slovenca.
Vsem onim, ki niso odgovorili ne na pismo, ne na dopisnico in dolgujejo naročnino ie od lanskega letnika t. j. nad šest mesecev bodemo vstavili list s prihodnjo številko. Pisma je nasloviti na:
"AMERIK. SLOVENEC"
Cor. Benton & Chicago St.
Joliet, Illinois



Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 13. junija. - Z vsakim dnem smo bližje poletja. To je vedno bolj živo čutiti in zlasti v aaelnjili dneh je vročina prav občut-aio nastopila. Krasno vreme minule nedelje popoldan je izvabilo tudi naše dično kolesarsko društvo "Ilirija", da je napravilo korpora-tivno v svojih novih društvenih oblekah sprehod s kolesi po mestu. Saši fantje so vzbujali v svojih »kasnih oblekah občno pozornost.
—	Listi so poročali v zadnjih dneh r.a naše vedno bolj se razvijajoče mesto novo, veselo novico, da mameravajo zgraditi v Jolietu novo -veliko tovarno — Tin Plate Mili. Uradniki družbe 60 bili že dospeli mm in so iskali primernega prostora oi>E. J. & E. železnici. Nova tovarna je proračunjena za 1500 de-Javcev, stroški za vzdrževanje pa na #15,000 tedensko.
—	V zadnji številki smo poročali o lepi slavnosti, katero so imeli tirni je Slovaki, prihodnjo nedeljo q«a'bo prav tako blagoslovljenje vogelnega kamena nove poljske cer-■ikve na Ross & Elizabeth cesti. Ce-jremonija se bo vršila ob 4. uri po-polndne. Ker se bodo tudi nekater^' »loTenuka društva udeležila sloves-»ega obhoda in blagoslovljenja, 4»omo imeli o tem priliko prihodnjič ikaj več poročati.
—	Pred nekaj tedni smo omenili m lokalnih novicah, da se snuje pri aias novo slovenskožensko društvo katoliških Boršt-oari c. Danes pa z veseljem na-aoianjamo, da se je to društvo tudi jnee ustanovilo, in s ponosom povdar-gamo, da šteje takoj ob ustanovitvi ve« družbenic, kakor jih je štelo ic&tero drugo društvo ob svoji ustanovitvi. Do zdaj se je oglasilo za »prejem 53 žen in deklet, ki so vse ■plačale vstopnino in se dale preiskati jod zdravnika. Novo slovensko dru-iitvo ali "dvor", kakor se imenujejo ipodraSnice ženske bratovščine katoliških borštnaric, se zove "dvor »vete Ane" in je tretje društvo katoliških borštnaric v Jolietu. Prvi, iroki dvor je bil ustanovljen pred šestimi leti, Nemke so ustanovile »voj lastni dvor pred dvemi leti in «daj imajo tudi vrle naSe Slovenke «voj lastni dvor katoliških boršt-aMnrie. Živele! Društvo katoliških Tbcurstnaric je razširjeno po vseh »krajih Združenih držav in šteje nad £0,000 družbenic. Društvo je strogo Jtaioliško in sprejema le take dru-•žtenice, ki eo poštenega, katoliškega Mvljenja. Narodnost ne dela nobe-»cga aadržka; poleg angleških cour-«ov (dvorov) so francoski, aemški, &e£ki, polski, in tudi slovenski ithreri. Prvi slovenski dvor je bil jnred kratkim ustanovljen v Calumet, Mich. Zavarovalnina znaša 11000, aneftečni piiepevki so pa tako nizki «3a jih lahko utrpi vsaka delujoča družina.
Kakor hitro bode slovenski dvor (katoliških borštnaric sv. Ane potrjen od najvišjega 'dvora v Chicagi, Me sklicana seja, pri kateri se bodo izvolile "uradnice bratovščine. Slavnostno utueščenje novega slove«-«kega dvora katoliških borštnaric «v. Ane pa se bo vršilo dne 2. julija »večer v naši šolski dvorani ob prisotnosti uradnic najvišjega dvora i« Chieage.
Slovenske borštnarice irskega in •nemškega dvora se vljudno vabijo, *!a prcetopijo do tega časa k našemu domačemu dvoru.
—Na Prodaj—50 Lotov v Ingalls «jbdiyisiji, južno od Saengerbunda in pri Theilerjevem parku. Cena 160 — $200. — $250.— lota. Plača «m v gotovini ali mesečno.
Munroe Bros.
— Dr- Sohuessler ordinira poslej «a xor. Hickory ia Exchange St. mad lekarno Horney. — Naš rojak Ijonp. A. Grahek, predsednik Zdru-jfens meščanske godbe in obče po->®uat mol v našem mestu o tvori s .3. julijem na 122 N. Chicago St. nov saloon. Več je razvidno iz da-nrainjega oglasa. — Isti dan otvori «adi rojak gosp. Mihael Hočevar na Ohio cesti nov saloon. Oglas pri-•*vfeoi prihodnjič.
—Ixbirka lotov na Washington iHeigh« West of Saengerbund ali ob
Theilerjevem Parku po $150. — Plača v gotovini ali mesečno,
Munroe BroB.
—Naročite fotografije birmancev pri fotografu C. Murr na 410 Jefferson St., Joliet. Za najboljše delo se jamči.
—20 delavcev dobi takoj delo v izdelovalnici bakra (Coopersliop). Plača od $1.00 do $2.00 na dan. Za podrobnosti vprašaj pri delovodji na konec N. Scott ceste.
— Na pošti v Jolietu imajo pisma: Carjicki Štefan, Majhan Nik., Mra-ziarkaMacielj, Streiner Jos., Szajka Vascelj, Teben Lois, Pecavar Ana.
—Člani drnštva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se zbirajo prihodnjo nedeljo 16. junija ob pol treh v šolski dvorani, odkoder odkorakajo skupno k slovesnem blagoslovlje-nju vogelnega kamena nove poljske cerkve. F. Gospodarili, tajnik.
interview z našim poročevalcem izrazil tako-le: "Frančič je rafini-ran slepar. V vsakem mestu si pri-dene novo ime, zato ga je bilo težko najti-. Ko so ga v Indianapolis, Ind. zatožili tatvine, je z zadnjim denarjem, ki mu je ostal — 18 dolarjev najel odvetnika, kateremu se je ^osrečilo, ga oprostiti. Zločinstva mu ni bilo moč dokazati, vendar je moralno gotovo, da tatvine ni izvršil nihče drugi." Na vprašanje, bi ga li izročila jolietska sodnija avstrijski vladi, ker je všel iz pre-skovalnega zapora na Kranjskem, obdolžen umora, je rekel Gorey: Najprej mora tukaj dostati svojo kazen, potem ga pa lahko dobi avstrijska vlada, če ga zahteva.")
Chicago, 111., 11. junija—Gosp. urednik, dovolite malo prostora mojim vrsticam! Iz našega velikega mesta je tako poredkoma čuti kako novico v vašem cenjenem listu. Pri naši slovenski cerkvi sv. Štefana imamo poročati vesel napredek. Zdaj smo namreč kupili stanovanje za našega duhovnika ali farovž. Lota jc tik naše cerkve in velja $1,300. To je bilo že zelo potrebno in ta vest je močno razveselila vse naše farane. Dne 16. junija priredimo velik pic-nic na korist naše farne cerkve sv. Štefana na Vodič-kovem vrtu na 13. in 42. cesti. Vstopnine je 25c. Uljudno vabimo vse ude katoliških društev, da naj se ta dan udeleže naše zabave. Slovenska katoliška društva se zbirajo pri deseti maši v cerkvi, po sv. maši pa skupno odkorakamo na slavnostni prostor. Gotovo ga ne bo Slovenca in ne Slovenke ta dan v Chicagi, ki bi se ne udeležil našega pic-nica. Pozdrav!	Odbor.
Indianapolis, Ind., 9. junija Dragi naš "Amer. Slovenec!" Ža -lostno vest imam sporočati. Pri našem rojaku Jožefu Zevniku na 541 King Ave. nas stanuje 15 mož. Od 27. maja pa do 29. maja zvečer smo bili nekateri med temi okradeni. Denar smo imeli v kovčekili zakle njen in tat je po storjenem činu kovčeke nazaj zaklenil, da nismo takoj opazili tatvine. Dopisniku je zmanjkalo $52 v srebru in zlatu, ostala pa je v kovčeku listnica z dvema čeki in 8ct, Jožefu Bačerju je bilo ukradenih $27, Jožefu Zu pančiču $25, Martinu Bele $16, vsem skupaj $120. Denar se ni še našel in se najbrž tudi ne bo. Tatvine so vsi sumili Franka Šmita. Zdaj pa so ga zaprli in ga tudi policija v Jo lietu prav željno išče. V Jolietu je bival 5 mesecev in je popravil ček, ki se je glasil na $3 na $13. Tam se je tudi podpisoval Grassfeld. Poli cijst ga je vprašal, če zna nemško, toda on je tajil. Pozneje so našli pri njem nemški molitvenik in še več druzih nemških spisov. To ga je izdalo. Na vse drugo bi se bil še izvil, ker so našli pri njem samo 18 dolarjev.
Njegovo pravo ime je Fr. Frančič in je ušel iz novomeških zaporov, kjer je bil v preiskavi. Obdolžen je bil namreč, da je umoril svojo ženo. Če bi bil imel čisto vest, bi mu ne bilo treba iz ječe uiti, po nedolžnem bi ga gotovo ne obesili. Radovedni smo, če ga bodo sedaj prepeljali v staro domovino, ko je padel pravici v roke?
Nekateri rojaki mene in gosp. Rosenstaina dolže, da sva ga mi dva izdala, kar pa ni res in je policija sama izvedela zanj' Prav pa bi bilo če bi ga bila, potem bi nas gotovo ne bil okradel. S takim rojakom ni treba imeti nikakega usmiljenja, ki dela sramoto celemu narodu in se tako obnaša po svetu. Pozdrav vsem rojakom!	Fr. Jleršnak
(Dostavek uredništva. F. Fran čič je zdaj na varnem. Minoli teden ga je pripeljal detektiv Gorey i« Indianapolisa v Joliet, kjer čaka v okrajni ječi zasedanja porotne obravnave. Lansko leto je falzilici ral chek Illinois Steel kompanije in oguljufal našega rojaka Antona Horvata za $10.00. Goljufijo je ob stal in porotniki ga bodo brezdvom beiio obsodili za nekaj let v državno jetnišnico- Detektiv T. Gorey se je
Tower, Minn., 2. junija. —Slavno uredništvo "Amerikanskega Slovenca"! Čudno se jni vidi, da se nihče ne oglasi v Vašem cenj. listu iz našega kraja. Novic ni sicer Bog ve kako posebnih nič, ali kaj novega, kaka mala sprememba pa se vedno izvrši v našem malem rudarskem mestecu. Tako nas je nedavno zapustil naš dosedanji superinten-den gospod Edvard Bali, pa seje preselil na boljše mesto nekam v Alabamo, na njegovo mesto pa je prišel dobropoznati gospod Pengilly iz Ely, Minn.
Dolgo časa smo tudi čakali, da bo kdo sporočil v "Am. Slovencu" smrt naše rojakinje, soproge gospoda Franka Žnideršiča. Ta je umrla 5. maja. Obolela je bila na pljučnici in po komaj osemdnevni bolezni je dobra žena izdihnila svojo blago dušo previdena s svetotajstvi za umirajoče. Kako je bila pokoj-nica med tukajšnjimi rojaki priljubljena priča najbolj to, da so se ljudje udeležili tako mnogeštevilno njenega pogreba. Pokopal je pokoj-nico naš župnik č, g. Andrej Snire-kar. Tudi sv. maše zadušnice se je udeležilo mnogo vernega občinstva. Naj bo blagi pokojnici žemljica lahka!	Frank Uren.
STUKEL
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
kiep bros. & go.
Zapomni si to, da jih mi izdelju-;jemo sami in da so najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik
Pueblo, Colo., 8. junija.—Dragi "Am. Slovenec"! Obiskal sem zo pet Slovence v Aspen, 1., 2., 3. in 4. t. m. Dva večera zbralo se je jako veliko rojakov pri službi božji in pridigi. Precejšno število naših so še vedno verni zveličavnim resnicam svoje cerkve ter se na moč vesele ko imajo priložnost v materinem jeziku poslušati besedo božjo. Okolu 90. jih je prišlo k sv. zakramentom. Škoda, da si ne ustanovijo svoje društvo. Mestece leži 8,000 Čevljev nad morjem, tedaj se nismo čudili, da je sneg pobelil vso okolico.
Nazaj grede v Pueblo obiskal sem svojega ljubeznivega rojaka č. g. J. Perše-ta. Njih delovanje za rojake je zares vspešno. Dobri Slovenci radostno prihajajo v lepo ozaljšano cerkev.
V Puebli pripravljamo mladino za prvo sv. obhajilo, premila slav-nost se bo vršila 23. junija.
P. O.
Nizke cene na razstavo
v Bulfalo po Nickel Plate železnici Vsak dan vozijo trije direktni vlaki s spalnicami in izvrstno jedilno postrežbo. Jedila je dobiti (amerikan ska kuhinja) od 35c do $1.00. — Chicaški kolodvor je na voglu Van Buren St. in Pacific Ave. ob nadpo ulični železnici. ■— Za natančne podrobnosti in lepo ilustriran popis razstavinih prostorov piši na glav nega agenta John I. Calahan, 11 Adams St , Chicago, 111.
INSOMNIA
_ "I kave been using CASCARETS for
Insomnia, with which I have been afflicted lot over twenty years, and I can nay that Caecarets have given me more relief than any other remedy I have ever tried. I shall certainly recommend them to my friends as being all they are represented." Thos. Giixahd, Elgin, 111.
CANOV CATHARTIC
V m.	CATHARTIC
m«0t KM*
Pleajant. Palatable, Potent, Taste Good, no Good, Never Sicken. Weaken, or Gripe, 10c, 2&C. 60o.
... CURE CONSTIPATION. ...
tttfllui Itmwljr <0»P».T, CMn«o, Montr**!, N*» fork. 31«
Hn.Tn.Rlf* 8old anrt guaranteed by all drag' ■M IVDAW gists to CTilE Tobacco Habit.
Till Joliet National Bail,
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. O'Connor.
~p-
FrankPapeš
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "free lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni.
Calumet, Mich.
7th St. No. 211
Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treb mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Sevei'ni Dakoti in Minnesoti ter bili neodvisni?
Cene so sedaj od $7 aker in višje. 31. P, Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Jjv. Jf*	"v* •T- "T" vjv JJS. Jjt. Jf, Jf.	xy
% Nikdo ne pozna več želodečnih boleznij, f
ki je začel rabiti novo in jedino vspešno
t GRENKO VINO,
katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
3Dr. M. F. Bozinoh..
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in Črev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila.
Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa :
Dr. M. F. BOZINCH,
519 Milwaukee Avenue	--	CHICAGO, ILL.
G-lavno agencijo za Joliet
kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g.
_A_. ISTE^T^lI^IOH:,
913-915 N. Scott St.,	--	JOLIET, ILL.
Priporota se rojakom v olilno naroibo v mestu in oddaljenih krajih.
t *ti.	•ir 'ie •ip -if	•if
t^J	i^ii^i IAI iMjiMj

Krajevni zastopnik
vseh najboljših prekomorskih črt Jj na atlantiškem morju je
JOHN KUKAR,
920 N. Chicago St., Joliet, III.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in dru«| rojaki, želeči potovati v staro domovino. —: stopam pa te-le znamenite črte
SEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi ®ed Bremenom in New Yorkom;	*
COMPAGNIE GENERALE TRANS - H LANTIQUE, francoska linija, vozi na H&vf ' RED STAR LINE in INTERNATIONA" NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen; f AMERICAN LINE in INTERNATIOI^ NAVIGATION CO., vozečo na Southampton DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Dasov' moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodaj'^ in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarj® j Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO, preskrbljeno z vse® pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnico.
Pitajte to! o*o*
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da i®80 veliko zalogo svetovno znanih
Iron Exchange
MATT. PRIJAN0VICH, Proprietor
VIRGINIA, MINN.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, znano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake.
Ako želiš za 10 ct. fino cigaro, izdelano v Cahmetu, vprašaj po
<<
A Mild One.
99
Te so prostoročno izdelane iz naj boljšega Havana listja. Ako si jo že poskusil, jo bodeš gotovo zopet zahteval. Podpiraj domač izdelek!
C. W. K0PPELMAN,
izdelovalec,
CALUMET,. MICH.
USTANOVLJENA 1871.
iiMiyMoial:
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $260,000:00,

i
i
l,
K «
n t t S
t
«
I
i
<
§j
yOHT RUNNIJVq
Heinzevih glasovirjcv
kakor tudi
Kimbaovih ...orgelj."
Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih in
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od $16.OO do $75.00.
Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tisk«111' AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbe® instrumente pa pri
P. Mersinger,
109 S. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINOIS'
TELEFON 2001.	3

vji ■

—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
3DPl. G. IVAN POHEIC
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West
Park & Central Strs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zd'8 škega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasoviti ia proslavljeni zdravnik,	.
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi 'K Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 2?i®i j« zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prl LjS mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predse® dveh največjih medicinskih z&vodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni k®'*', krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. Opaska. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne m0t\!ft. magati, -naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka ^' ji( IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdr»^
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi- , Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju iensk in ot [
-:VSI ONI:--j/
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, k^iir stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. ^ ti čaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neČe trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl.
Kaj govorijo od Dr a. Pofieka nižje podpisani:
VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—	„j|(
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je /.dr%ti, nrveca razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporv«j.
p	THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City. ^
S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vs«. ^ spada v njegov zdravniški poklic; je visoko,cenjen za svoje poštenje in prizna" najboljšega zdravnika v Kansas City.	fl h'
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U- **
Spoltovani idravnib:— Naznanjam vam, du sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma o« .(jo^ Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 83 let na želodcu in itevih in sem mislil, da ni ve'1, f mojo bolezen.	VaS udani	JOS. ZGANIC, Hastf^'^
SpoStovani Dr. Pohek;—Lepa vara hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, valed katereg^^ trpel belih 20 let.	JAKOB KELLER. Helena. ^
Dnini e. Dr. Pohek: —Naznanjam vam, da moj sin izgleda Cisto zdrav in se Vam lepo f^sJ-' za vaSe vspeBno zdravljenje.	STEVE M ABAK, Cameron. t<b 1
Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi. f, na obe o5i Cisto uiS videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kao«»! Spoštovani gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje ozdrav lienle z težke bolezni. jilo"
v	%HOM. JURfcOVlC, Iron Mountain. "
—NASVETE DAJE ZASTONJ—
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite n»:
I)B. O. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY. M0., U- S>
X
Iz stare domovine.
Osebne vesti. Nj. veličanstvo cesar je dovolil, da »me gosp. Ivan Mathian ml. vsprejeti in nositi ko-manderski križ papeževega reda sv. Silvestra. — Čast komornika je po-delil Nj. veličanstvo cesar Antonu Wonu Codelliju.—Namestnikom Notarja v Kozjem je imenovan g.
Jožef Barle. — Postni komisar 8- Franc Vidmar je prestavljen iz Sarajavega v Trst. Predsednik Mohorjeve družbe, stolni prošt g. Lam-Einspieler, je imenovan apostolskim protonotarjem ad instar
1 Participantium,
Slovenska šolska Matica v Ljubljani. Odbor tega najmlajšega slovenskega književnega društva jako marljivo deluje. Posrečilo se je že pridobiti prav lepo število Poznanih pedagoških pisateljev, ki 80 z vsem zanimanjem pri delu. Pričakovati je torej, da že prvi sa-| ki hoče ž njimi Matica svoje ^'uštvenike obdariti koncem prvega leta, pokažejo, da hočejo z vso re8Hobo in vnemo gojiti polje pedagoška vede. Tudi društvenikov s« je oglasilo l«po število, od katerih jih je letnino že plačalo; med njimi 1® 8 ustanovnikov. Toda lahko bi ) lih bilo še več. Pregrešamo med ®Jlt&i še marsikoga, ki bi ne smel
^ostati.
Truplo ob Barki. 18 pop. okoli
ire so izvlekli delavci pri mostu Barko iz Soče truplo nepoznana človeka, ki je kazal okoli GO Truplo je bilo še gorko. Oble-je bil kakor delavec, ter je i-11161 v žepu uro, ki j« kazala 3.20, tor 35 kr. denarja. V žepu je bil tll<li neki list okr. sodnije v Zadru. ®0(H se, da se je vrgel ta človek v v°do ali z železnega mostu ali pa iz ul'ce Leoni. Kdo da je, se še ni dodalo.
Izpred sodnije. 9. p- m. se je *r8ila v Gradišču ob Soči obr. proti c°nte Ric. Montegnaco, županu v furianskem Št. P«tru, ker je bil na-Padel in t bičem pretepel 4 slov. klavce pri Zagradu. Montegnaco bil obsojen na 100 K globe ali 10 zapora ter v pokritje stroškov K; za bolečina mora plačati 38 ii ■ Napadeni slov. delavci so: Ant. Jos. Cijan in Ivan Farligoj. l«j stvari smo poročali svoj čas, kakor smo bili informirani. Nekaj ®9cuvenega je tak napad, posebno v £urianiji, ker Furlani so vendar *°Ukor toliko znani kot mirni ljud-J9, Tisti župan Montegnaco pa se ^ c<,ti najbrže "vzvišenega" v "aviti ^olturi," zato je pa udrihal z bičem Slovencih. Sram ga bilo tega 'latinskega" divjaka in tistih kate-ri°i pripada!
Samomor na železniškem tiru.
Nabrežine se porača "Edinosti", je nekoliko pred nabrežinsko po-Btajo skočil v soboto, ob 8. uri in min. zjutraj, Ivan Štoifa iz Volčja grada pod brzovlak št. 3. pričajoči iz Trsta. Mož je bil vdo-Vec. star okoli 45 let in je zapustil 0staero otrok- Povod temu žalost-koraku so bile Žalostne druž-1Qske razmere.
j. Spletke proti koroškem domo-
JUbu. Znani domoljub koroški Jo-ef Paul vulgo Rutar iz Rožeka je ravaokar razdrl spletke, katere so sPletli proti njemu "prijatelji" kolkih. Slovencev. Obdolžili so go-®Poda Paula, da je umoril svojega »asta ter ga tožili radi raznih "ža-Razuma se, da je gospod aul v vseh slučajih izkazal svojo dolžnost.
a Nesreče na beljaškem kolo-
^fU. Strašna nesreča se je zgo-a na državnem kolodvoru v Be-laku, K0 8a je vlak ol> |9_ uri zagel
Pomikati proti južnemu kolodvoru, £ mislil laški delavec Jan. Kerin,
Sk 86 vozi že 0(1 Bel3aka naPrei-je zato z vlaka, pa tako neseno, da je prišel pod kolesa. Od-t ® 0 mu je obedve nogi in desno o. Kmalu nato je izdihnil svojo P°nesrečeneo je bil star 76 let.
) tr rU^a nezS°da se ie zS0<iila v j, notltu, ko so tam premikali vo-ln je prišel 33letni železnični
vlakŽbeneC Jan' Z°3er iZ K°ti6 P°d
' Jedea voz mu jt šel čez levo Prepeljali so ga v bolnišnico.
Smrtna kosa. Nenadoma je u-mrl v Poljčanah na Štajarskem č. g. župnik Jožef Mlasko. Ko se je v nedeljo zjutraj odpravljal k službi božji, zadela ga je srčna kap. Nastopil je župnijo v Poljčanah še-le 1. marca t. 1. — Umrl je v Tinjah pri Slovenski Bistrici č. g. župnik Fran Brglez. — Umrla je v ljubljanskem uršulinskem samostanu S. Brigita Oražcn. - Na vnebohod Gospodov preminul je ob 11. uri zvečer precast, gosp. Ludovik Hu-dovernik, stolni vikar v Mariboru, in predsednik cecilijanskega društva; obče spoštovan in priljubljen čislan kot glasbenik in neumorni delavni, požrtvovalni pevovodja. Pogreb se je vršil v soboto ob 4. uri, popoludne.
Z zgradbo škofovih zavodov v Št. Vidu so pričeli v torek dne 21. maja. Mej slovesnim zvonenjem in streljanjem se je dopoldne ob 11. 15, min. v prisotnosti domače duhovščine, obč. zastopnikov, stavbenega vodstva in nebrojno občinstva izvršil prvi ubod. Gosp. župnik Malovrh je imel tem povodom primeren nagovor.
Nesreča v piranski šoli. V piranski ljudski šoli je iz tretjeganad-stropja padla na tla 12letna Virginia Oorsi. Prepeljali so jo v bol-
nico.
Zasačeria ponarejalca denarja. Tržaška policija je aretovala dva ponarejalca denarja. Jeden po-narejalec je zidar Anton Mlakar, drugi je pa njegov prijatelj Janez Platnar. V Platnarjevem stanovanju so našli mnogo kompromitujo-čega orodja.
Velezanimiv naravni pojav.
Na neki njivi v občini Velka Vas se je blizu Moravč pojavila čudna prikazen narave. Kake tri minute je bilo čuti podzemeljsko bobnenje, kakor močen grom drevje se je gi. balo iu naenkrat se je vzdignil iz zemlje črn dim ter kmalu na to tudi plamen. Tudi to je trajalo kake tri minute. Na dotičnem mestu so pozneje tja došli možje našli velik krog v premeru kakih deset metrov; v njem je bilo posuto nekaj peska in drobnega kamenja. Zemlja je bila gorka in pod zemljo je bilo čuti močno vrenje in šumenje.
Pogumni orožnik. Orožniški postajevodja na Muti g. J. Kračun je peljal nekega razupitega tatu k sodišču v Marenberg. Med potom skoči potepuh v Dravo ter skuša pod vodo preplavati na nasprotno atraa. Orožnik se požene v popolni opravi za njim, zgubi sicer v valovih puško in čelado, vendar pa pri vleče tatu na suho.
Strašen požar je bil 20. p. m v Gorenjivasi pri Trati na Gorenjskem. V teku .pol ure je bilo v og. nju 35 gospodarskih poslopij. Pogorelo je revežem vse, nekaterim celo živina. Rešili so le to, kar so imeli na sebi. Otroci so zopet tisti, ki so povzročili to neizmerno škodo.
Nesreče. Pretečeni petek 17. p. m. je padel v vodnjak otrok gostilničarja Šlibarja v Žvirčah, fare podbreške, in utonil. — V Zadrugi fare dupljanske, pa so otroci zažgali pod strebo. Ena hiša jft.zgore-la in tudi eden otrok, ki se ni mogel več rešiti.
Utonil je dne 22. p. m. mlinar Fr. Pikec z Brezovice, p. d. Malnar v nekaj korakov od hiše oddaljeni, 15 cm. globoki vodi Žena ga je našla mrtvega. Bržkone je vinjen padel v jarek in tam obležal.
Mrtvega otroka so našli 22, p. m. na pokopališču v Stariloki. 0-trok je bil ženskega spola, zavit v dve ruti, vrat pa je imel trdo pre-vezan z drugo ruto. Bržkone ga je nečloveška mati zadušila.
Samomor. V Radovljici se je v kleti obesila Marija Grill, slaboumna žena sodnijskega sluge Blaža Grilla.
Obesil se je 57letni posestnik Jakob Božja v Podgorici, politični okraj ljubljanski.
Nova tovarna. V ReSjem pri Mariboru je otvoril ondotni graščak Vine. Bacbier tovarno za špirit in stisneno drože.
Zverinski starišl. Iz Majšperga pišejo: Pred letom zginila je naenkrat tukaj 11 letna deklica, hči Fran-
ca Bratuša, viničarja v majšperski župniji; nikdo ni vedel kam. Med tem najdejo mrtvo neko neznano deklico blizu Spielfelda; oče Bratuš pelje se tje in trdi, da je ista de-klica njegova hči. Nikdo se ni pri nas več zmenil za dekle. Preteklo nedeljo vidimo naenkrat Bratuša uklenjenega. Tekom leta se je namreč dokazalo, da ona deklica pri Spiefeldu ni bila njegova hči. Kam1 pa bi njegovo dekle izginilo? Stvar je postala sumljiva, prijeli sk> očeta in sedaj je priznal strašni čin, ki ga je dovršil lani. On, oče, je svojo hči, llletno dekle sam umoril. Priznal je prad pričami po daljšem času, da je dekle zadavil, potem razkosal (kakor pravi, na 10 kosov) in posamezne kose sežgal; kosti, da bi prej zgorele, je bajestolkel, lase razrezal in raztrosil nekje.Nazadnje je trdil, da mu je pomagala pri tem strahovitem delu njegova žena, ki pa ni hotela tega priznati. Nadalje se bode vsa stvar pojasnila iz preiskave. Mož iu žena sta seveda pod ključem. Omenimo še to, da se je on precej ogibal cerkve in — spo-vednioe. Skoraj neverjetno, da za-more očetovsko srče kaj takega storiti.
Prebivalstvo Istre je znašalo dne 31. decembra leta 1900 z vojaki vred 344.173 oseb,brez vojakov 336. 485, prirastlo je torej tekom zadnjih 10 let za 20.503 oseb, odgovarja 8-4 odstotkom. Najbolj se je pomnožilo prebivalstvo v občini Vo-losko, in sicer za 58-9 odstotkov. Koper se je pomnožil le za 5 prebivalcev. V nekaterih občinah je prebivalstvo padlo, n. pr. v slovenski Dolini in v Boljuucu.Razmerje prebivalstva po narodnosti še ni znano.
Najdeno truplo. V Soči so našli žensko truplo — kakor je soditi — kake 40 do 50 let'stare žene, ki je moralo biti že dolgo časa v vodi.
Občinski zastop v Ormožu js
tedni storil nekaj, kar bode povsod vzbudilo mnogo smehu. V Ormožu imajo za okrajnega sodnika gospoda dr. Preskerja, ki je slovenskega rodu in je tudi s Slovenci volil. Ta sodnik je storil tudi ta "greh", da je slovenščini dal pravico na napisih. To je dalo povod občinskemu za-stopu v Ormožu, da so ajega zagrizeni nemškutarski člani sklenili izjavo, da z ozirom na zgoraj navedena dejstva in ker gospod sodnik "nemškim" otrokom na "nemške" pozdrave baje ne odgovarja uemški, ne morejo imeti do njega v;č onega zaupanja, katero pristoja sodniku iu zato se zavaruje občinski zastop "najodločneje" proti takemu sodniku v "nemškem" mestu Ormožu__
Škoda, daobčinskizastop v Ormožu take izjave ni izdal v predpustu. Imela bi še večji učinek.
C. kr. rudniška šola v Idriji
je dobila od c. kr. rudniškega nad-vetnika ukaz, da mora bolj go jiti nemščino. Razven nemščine se mora tudi računstvo, prirodoslovje, zemljepis in zgodovina učiti nemško. Čuden ukazi
Napad. Dne 19. p. m. zvečer so trije kmečki fantje blizu gradu pri Višnji gori s kolmi napadli davčnega pristava g. Al. Klofutarja in u-čitelja g. Iv. Žena, ko sta se vračala domov. Na klic poslednjega so zbežali. Napadenoa sta na glavi in tudi sicer precej poškodovana. Kot napada sumljive so prijeli naslednji dan fante Jakosa, Berčanain Culj-karja iz Drage.
IZDELJUJEMO
znakezaK.S.K.Jednoto
Move, zastave in Mera,
Pišite
W. J. FEELEY OO. 6 & 8 Monroe St., CHICAGO.
$3.50
in višja dobiš lahko pri nas dobro SILVERINE-URO. Za
$7.50
in višje pa dobiš lepo in trpežno zlato uro.
Ženske zlata in srebrne ure po naj nižjih cenah.
KAROL OESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111.
Nas novi . .
stenski
papir
je sedaj najcenejši.
\ staiti &Mer i
\ 405 N. Chicago St.
Phone 3064
Joliet, III.
DR. H. G. 8GHUE8SLER
nemški zdravnik.
Office: Cor. Hickory & Exchange Sfcs. Over Horueys Drug Store — West Side Telephone 106. Stanovanje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 13. dopoludns. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer. Številka telefona: 1872.
HaA Mm Goft
Uitanovljunajanuarija Uta 1397.
SILVESTER STRAMETZ. vodja.
ANTON o GRAHEK,
PREDSEDNIK, tO 12 North Broadway Street.
JOHN KU KArT^^X'AOAjNik,
920 North Chicago Street.
Praskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčiue,politične shode,društva, dirke itd.
Glavni Dnin: Dbooi Urad : 920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Telefon 3M. _JOLIET, ILL.
Knpl in poskusi eno škatljlco nocoj.
Ko se spomniš na to, pojdi, kupi in poskusi eno škatljico Oascarets Candy Catharic nocoj. Ne bodeš nikdar obžaloval. Pristne tablice so zaznamova s C. C. (J. Škatljioa po 10c v vseh lekarnah.
C. C. C. na vsaki tablici.
Vsaka tablica ima slavno znamko C. C. C. Pazi na to, ne kupuj drugih. Škatlj ica 10c. Dobiti v vseh lekarnah.
^^■JS^ CANDY CATHARTIC - «4
f i ~ ■. - . ■ ... dgllP »S«. Mk. ' '"■'llMll^ I'lll 1 ' ^'fc^^M
DrnreUU.
Genuine stamped C. C. C. Never sold In bulk. Beware of the dealer who tries to sell "something just as good."
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL.
Ui?\DNB URB:
Od 12 do 4 popolodae.	Od 6 do 9 zvočor
Številka telefona 342.
Agent for Besley s	RAR GOODS
Waukegan Ale and Porter.	'
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet, 111.
Loughran & Sclioenstedt
E. KRAFT,
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
pekarijo ^
Izdeluje po naročilu vsakovrstne kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
American Ice Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Offioo: Uii vogla Chicago iu Columbia Stroots. Office Tolopboue No. 67
Bonidanoe Tolephoua No. 139,
Mehki premog . , 3.00
3.25
Trdi premog
3.50 675
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 1S1>8.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Posojuje denar proti nizkim obrestirn. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
JOLIET, ILLINOIS.
Ste li gl\j0cL±9
Sleherna GLUHOST ali TEŽKO S L [Š A NJE se sedaj ozdravi potom uaše nove iznajdbe; satno Kluhi so neozdravljivi. UMEN,TE PO GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. PoplSi nam svoj »lučaj. Nasvet iu ura«ledanj« zastonj, Ozdravi s« doma proti majhuemn plačilu. T|ti flnl+nul n
Anrnl Tnoiitntp tasau« ill, JJdilUU S
Midi Illollllllu Avenue, CHICAGO, ILLS
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren ulic
JOLIET - - ILL.
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 3 glasnim...... .$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala.
Black Diamond, Wash., 32. ava. 1900.—Dragi rojak—Nisem se nadejal, da ml boBete mojo harmonike toll Izvrstno popravili tedaj ko sem van) jih bil poslal v popravek ker sem jih že mislil zavreči. Večkrat sem bral v nadih časopisih, da vi Izdelujete harmonike zato sem s« tudi namenil, da jih poSljera vam v popravo. Sedaj vidim vaše Izvrstno delo in je ne morem dovelj prehvalltl, silno sem sedaj vesel harmonik. Zato vas vsem rojakom naj topleje priporočam, fle Ima kdo svojo harmonike poškodovane, naj se le obrne na vas in bo dobro postrežeu ter zadovoljen z delom.
AN na BJ KRŠMA NO, Black Diamond, Kiu« Co., Wash.
Rock Sprint's, Wyo., 28. okt.—SpoStovanl prijatelj;—Prejel som vaSe harmonik« 20. t. m. Igral sem nanje la mi prav ugajajo. Nisem se nadejal, da bi bile toli natančno po moji volji narejene kol so. Vsled tega želim, da bi se vsakdo kar so tiče dela tia harmonikah obrnil na vas,
ŠTEFAN POTOČNIK, Ux 55 Book Springs, Wyo,
William Reitz
dekorator in barvar.
VSE DELO GAEAM TO V ANO IN NAJFINEJŠE.
Jos. ICosioelc
S64 S. Centre Ave., Chicago. 111.
priporoča Slovencem svoj l. aprila. 1901 -otvorjeni-
novi saloon,
kjer točim najboljfie pijačo in postrežem z dobrim "lunchem".
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAR* TI HOČEŠ MAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopji, mehki in trdi les, late, cederne stebre,
deske in šiaglne vsake vrste.
Naš prostor je na Uesplalnes ulici blizu uovega kanala.
Predno kuplS Lumbbo, oglasi s« pri nas, ij« oglej si liaio zalogo I Mi le bomo iadovnljili iuU prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard jo u& voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri sodaiji »li ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem žo pomagal, da so dosegli svoje ali sa poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vefie, lahko pretolmačim vsako tožbo in. v to se priporočam
ALOJZ LOUSHE,
1749 St. Clair St., Cleveland, O.
JOHU GUDIUA,
1751 St. Clair St., Cleveland, O. TeI.East l4Sow.
Priporočam tukajSnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajalnico založeno z muogovrstuo spodnjo iu zgornjo obleko. Velika izber raznih srajc, jopic, hlač, notfovic, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, mašnih ki\jtg, povesty in šo mnogo drugih k tej trgovini spadajo&h reči j.
Nizke cene in dobro blago.
Pri meni se lahko vmkdo narod na, "Amer Slovenca".
Corner First and Hudson Sts.,
Tel 228a HOBOKEN, N. Y.
priporočam Slovencem, ki se vra. čajo v domovino ali kadar d on p®j o v New York. Stanovanje za oseib^ na dan #0.75 do $1 ali s hrano vred (trikratna jed) $150 do $2. Cene so znatno znižane za več dni skupaj. Kdor se pismeno naznani, ga pridem počakati na kolodvor in preskrbint vse potrebno.
CAESAR STfcENZ,
Manager.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
'"The 0. S." lPc. in "Meersclianin k
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
Slovenska babica
Marija Lukan
z enoiiidvajsetletno izkušnjo, imujoč*diplomo in spričevala ljubljanskih dnu-nikov dr. Valente in dr. Stockla in dru-zih zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Clovelandu. Govori i hrvatski, nemfiki, italijanski. Stanuje na št. 1751 8t. Clair St., CLEVELAND, O.
DR. J. L, STRUZYNSKI,
N. Chicago Street Ne. 809
nasproti slov. katoliške cerkve
Telephone 2371, JOLIET, ILL.
So. Water St., Joliet, Ills.
Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1078.
Točna izvršitev je vsakemu zaiamČena
Josip Zelnikar,
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, -ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kaliforni jsko vino ia. najboljše pivo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dot*-rimi smodkami.
JOHN J. WELLNITZ
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski.
80110 40f^o"tt1M254BUt,dl- Joliet, BI.
« TRADES ffijffl COUNCIL »
AMEMAMI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Pni slovenski tatolilti list t Ameriki.
Izdaja
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za oelo leto za pol teta
$ 2.00 $ 1.00
Za Evropo. Afriko in drugo inozemstvo:
IISIH za celo leto xa pol leta
$3.00 aH IS kron. ft.50 aH 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo nannaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo:
812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
Mr,
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AKERIKANSKI SLOVENEC, Beaton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefori. št. 1041.
pAMERIKANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton cfc Chicago Strs., Joliet> Ills.
življenja? Da, on nam je dal Se več — samega sebe. Za nas prebiva v tabrnaklnih naših cerkva pod neznatno podobo kruha ter se daje našim dušam v hrano. In kaj zahteva za vse to od nas? Nič druzega, kakor da ga ljubimo. Iz tabrnaklna nam kliče: "Sin, hči, daj mi svoje srce!" Ljubezen se da vpniti le z ljubeznijo. Da bi se naša srca vnela z ljubeznijo do najsvetejšega srca božjega, zato jeTzveličar sam ukazal blaženi Mariji Margareti Ala-coque (f 1690), da naj se njegova neskončna ljubezen do ljudij upodablja v podobi srca, iz katerega šviga plamen in je obdano z bodečim trnjem, rekoč: "Hočem, dame ljudje bolj ljubijo, zaradi tega naj imajo pred očmi moje Srce, iz katerega izvirajo vsi zakladi moje ljubezni in usmiljenja, katerih se lahko polastijo vsi, ki častijo to Srce."
Božji Izveličar je dal častilcem njegovega najsvetejšega Srca po Mariji Margareti Alacoque desetero obljub, jedna krasnejša od druge: 1. Častilcem mojega Srca hočem dati vse potrebne milosti, 2. Njihovim družinam bom podelil mir, 3. Tolažil jih bom v njih trpljenju, 4. Blagoslovil bom vsa njih pod-vzetja, 5. Grešniki bodo našli v mojem srcu neusahljivi vir usmiljenja, 6. Mlačne bom storil goreče, 7. Goreče duše bom povzdignil k popolnosti, 8. Blagoslovil bom bife, v katerih častijo moje Srce, 9. V mojem Srcu bodo našli pribežališče ob smrtni uri, 10. Imena vseh, ki širijo to pobožnost, bodo z neizbjisljivimi črkami zapisane v mojem Srcu.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Oarniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application.
But«red at tho Post office at Joliet, III. as second Cla«» matter.
CERKVENI KOLEDAR.
18. J« 17/	inl Nedelja 3. f ,, Pondeljek	»ohink. Franc R. Adolf
18.	„ Torek	Feliks in Fort.
19.	,, Sreda	Julijaaa
20.	„ Četrtek	Silverij
21.	,, Petek	Alojzij
23.	,, Sobota	Ahac i j
K prazniku presvetega Srca Jezusovega.
Položaj v Kapkolotiiji.
V petek, 14. junija obhaja cerkev praznik.preavetega Srca Jezusovega Praznuje ga prvi dan po osmini praznika sv. Rešnjega Telesa, ker je pobožnost do Srca Jezusovega najtesnejšo združena s češčenjem najsvetejšega zakramenta. Opira ■3 ta, kakor ona na neločljivo združenje obeh nator Kristusovih v jedni božji osebi. Ločeno od te osebe bi bilo Jezusovo telo le človeško telo, njegovo srce le človeško Srce. Ker se pa človeška natora ne da nikdar ločiti od njegove božje natore, vemo, da srce, katero v tej pobožnosti častimo in molimo, ni srce navadnega človeka, ampak srce včlovečenega Sina božjega — božje Srce.
Božje Srce Izveličarjevo častimo T dvojnem oziru: kot del njegovega božjega telesa in kot središče najsvetejših čutil, ki so kedaj navdajala srce kakega človeka. To srce je ognjišče one goreče ljubezni, ki .je ves svet ogrela in zopet vnela v ljubezni za to Srce. Ono je bivališče božjih, neskončnih krepostij, po paterih se ljudje bolj in bolj bližajo Bogu.
Čudovita so dela našega Izveli-oirja. In kje jim.je izvor? Izvor jim je božje Srce Jezusovo. Ono je bilo za na« od onega trenotka, ko je boren prišel na svet v betlehemskem hlevcu pa do smrti na križu. In ljubezen, ta goreča ljubezen do nas ga je nagnila, da je delal vse one čudeže, da se je za nas ponižal, trpel in umrl! Dal nam je vse, vse, da nam več ni mogel dati, dasi je vsemogočen. Kdo nam namreč more dati kaj dragocenejšega, kakor svoje
Imenovanje generala B. Frencha glavnim zapovednikom angleške armade v Kapkolonij i > kaže le preja-sno nevarni položaj Angležev v brit-ski koloniji. General French je že bil glavni zapovednik angleške armade novembra in decembra 1899., prav pred započetjem Robertsove operacije. Tedaj je zapovedoval vsem oddelkom pri Colesbergu, a je žel prav tako malo slave, kakor pozneje proti Bothi v vzhodnem Transvaal u, dasiravno je imel mnogo več vojaštva. Proti Bothi ni sicer imel French najvišjega poveljstva, toda čuti pa tudi ni bilo nič, da bi se bil njegov oddelek posebno odlikoval. Po tistih praskah pa se je povrnil French v Johannesburg nazaj, kjer je ostal bolan do sedaj. Zdaj bo še le nastopil v javnosti in naravno, da se javnost zanj živo zanima.
Če pa bo deljenje višjega poveljstva v južni Afriki kaj pomagalo Angležem, je še vprašanje časa, saj so bili že v tem poldrugem letu Angleži docela nezmožni v svoji stari koloniji in niso bili v stanu ustrahovati niti posameznih upornih Bu-rov. Imenovanje generala Frencha glavnim zapovednikom v Kapkolo-niji pa tudi dovelj jasno priča, da Angleži niti sami ne upajo doseči kak rezultat v sedanjem zistemu, spriSuje pa ob enem, da se čuti dosedanji višji zapovednik v južni Afriki lord Kitchener popolnoma brez moči, da bi sam vse vodil, ko se trudi že nad eno leto zaman v aaektiranih republikah, da bi napravil mir. Da so spoznali Angleži potrebo razdeliti vrhovno povelj ništvo v južni Afriki med dva moža, to pač dokazuje, da sami najbolje čutijo svoj položaj, dokazuje pa javnosti, da ta položaj ni tak, kakoršen se kaže javnosti in kakoršnega bi radi imeli Angleži.- To domnevo potrjujejo tudi sporočila z južnoafričan-skega bojišča, ki so v najnovejših dneh povzročila Angležem že zopet velike izgube. Čeprav niso bile te izgube bog ve kako velike, vendar potrjujejo prvotno mnenje, da ne morejo Angleži na prav nobenem kraju zmanjšati posadk in da Burov bojevitost še ni zapustila, temveč da se lotevajo na različnih krajih Angležev z novo močjo.
Od časa do časa se vedno jasnejše kaže, da nimajo Angleži še vedno ne dovelj moči, da bi se bili v stanu Burom uspešno postaviti v bran ter jim zabraniti premikanje iz kraja v kraj. Ker pa niso mogli tega storiti v sedanjih 10 mesecih odkar traja vojna, dasiravno »o imeli ljudi dovelj, da bi jih postavili na južnoafriško bojišče, bodo to poslej še težje storili, ker je Angleže minila
bojevitost in ni več dobiti ljudi, ki bi nesli strojiti svojo kožo Burom. Pa če bi tudi imeli Angleži na razpolaganje bog ve koliko vojaštva, tja doli bi ga itak ne bili v stanu poslati več, ker že vzdrževanje sedanjih posadk povzroča ogromno težav in sitnostij. Vsa ta dejstva dajo prijateljem Burov nado na veselo novico, da se bo južnoafriška vojna za Angleže presneto slabo končala.
Slabo vpliva v zadnjem času na Angleže zlasti to, da prihaja vedno odločnejše vsa Kapkolonija v posest Burov in da nimajo Angleži razven ob železnicah prav nikake postojanke. Že od početka vojne so se posamezni Buri podajali na stran svojih rojakov v Oranje in Trans-vaalu, toda do tako odločnega upora še ni prišlo, kakor zadnje dni. Ti Angležem sovražni ljudje niso nastopali očitno v boju zoper Angleže, čakali so samo ugodnih prilik in napadali vlake in manjše oddelke. Kakor kažejo zadnji spopadi pa ne mislijo ti ljudje več čakati samo takih prilik, temveč prav resno vojno začeti zoper angleško armado.
Lord Kitchener je to nevarnost že davno izprevidel, saj je že pred več meseci prosil za precejšnjo pomno-žitev južnoafriške armade. Grozil je celo, da bo odstopil, če mu ne pošljejo pomoči. Naravno je, da ni angleška vlada izdala te njegove zahteve ali v javnost je prodrla, na-vzlio temu in kakor kažejo zadnji spopadi, so jo začeli izkoriščati tudi Buri. Že pred meseci je bilo potreba po mnenju Angležev v južni Afriki še sto tisoč mož, a dandanes bi niti to število več ne zadostovalo.
V zadnjih tednih so se razmere silno izpremenile. Večkrat se je že povdarjalo mnenje, da naj bi prevzel komando upornih Burov v Kap-koloniji De Wet, nekatera poročila pa hočejo celo že vedeti, da je že prodrl z večjim oddelkom na Angleško posest in da se je v kratkem nadejati važnih dogodkov.
Vsekakor se je začela pozornost obračati zopet v južno Afriko in to toliko bolj, ker je začelo na Angleškem umirati veselje do vojne.
0
obliki pisem iti naslovov.
Z vsakim dnem se množe pritožbe poštnih uradnikov o obliki pisem in pisavi naslovov. Različne oblike pisemskega papirja in kuvert pa kaže, da bodo pritožbe prizadetih uradnikov le še naraščale, če ne bo pristojna oblast odločno nastopila.
Kakor se menja moda, prav tako se menjava vedno oblika pisem. Do prve polovice minulega stoletja sploh še niso ljudje poznali kuverti. Vsakdo si je moral sam odrezati papirja za ovitek, katerega je potem navadno zlepil s pečatnim voskom-Še le 1. 1840. so iznašli na Angleškem stroj za izdelovanje kuverti. Tedaj je pošta sama prodajala kuverte, ki so imele staro obliko klasičnih ovitkov. Tudi privatni izdelovalci kuvert so »e ozirali na to obliko in še le pozneje se je prešlo na še sedaj najbolj priljubljeno obliko podaljšanega čveterokotnika, za katero kuvert je potreba polo samo čez pol preganiti.
V novejšem času pa so začele nekatere papirnice izdelovati pisemski papir v najrazličnejših oblikah in velikostih, kar spominja ponajveč-krat na igrače. Nekatere take kuverte so sila ozke in dolge in razsr-jeni poštni uradniki so jih že krstili v svojem jeznem humorju "oprte." Druga vrsta kuvert zopet nasprotuje prvi s tem, da so silno široke, a kratke. Nekatere vrste kuvert so tudi zelo majhne in malo komu se posreči spraviti na nje raz ločno pisan naslov, pri neki vrsti kuvert pokriva velik del prve strani kaka velika in živobojna roža, ki zavzemlje časih preveč prostora. Začeli pa so tudi že izdelovati tri voglate ali pa zaokrožene kuverte. Vsa taka pisma povzročajo pri sortiranju službujočemu uradniku velike sitnosti, bodisi da se zmuznejo iz rok, ali se razrinejo med večje pošiljatve.
Kolikor pa ne povzroča poštnim uradnikom sitnosti že sama oblika pisem, to pripomorejo nekateri s pisanjem nasloVov. Ne samo, da se ne potrudijo, da bi ime in priimek ter kraj namembe razločno zapi-
sali, temveč spreminjajo od časa do časa tudi način pisanja in razvrstitev besedila naslovov. Za vse te nesmiselne kaprice posameznikov pa se po tem trudi in jezi prav po nepotrebnem ubogi poštni uradnik. Pri sortiranju pisem je treba uradniku bistrih oči in hitrih rok," če hoče, da mu gre delo naglo izpod rok. V lastnem interesu je občinstvo prisiljeno, da bi kolikor mogoče natančno in za hitro odpošil-jaje pripravno pisali naslove. Poleg drugih nesmiselnosti imajo nekateri tudi to navado, da rabijo za naslove tinto vse mogoče barve. Kolikor ni obtežil sortiranja nerazločno pisan naslov, to naj izpolni rudeča ali svetlo rujava ali ka-koršnakoli si že bodi tinta, ki moti oči in krade dragoceni čas službujočemu uradniku.
Veliko pisem se izgubi prav med onimi, ki jih pišejo domači qa naše rojake v Ameriko. Iz same malomarnosti pošljejo ti že največkrat domov slab in le površen naslov, kakor da bi veljalo toliko truda na. praviti pravilen in natančen naslov. Ponaj večkrat zapišejo kar po posluhu angleška imena ulic in mest, to navadno potem v stari domovini pri prepisovanju še nekoliko pokva rijo in naposled pride tak miš mas na dan, da je navsezadnje čudež, ako «e dostavi naslovniku tako pismo. Koliko pisem se vsled tega pogubi in znanci se potem jeze drug nad drugem po nepotrebnem, zakaj da nič ne pišejo.
Kdor hoče torej, da bo njegovo pismo dospelo pravočasno in redno v roke naslovnika ta naj zapiše brez vse nepotrebnih ooprnij jasno in razločno ime in priimek hišno šte vilko, ulico, spodaj pa mesto in deželo. Še bolj pa naj vsakdo pazi, kadar pošilja naslov domov. Tu je treba že zato večje opreznosti, ker v angleščini časih samo ena črka povzroč^, veliko zmotnjavo. Kdor sam ni v stanu pravilno zapisati, naj naprosi veščega znanca, samo da bo vse pravilno in razločno. Kdor pa ravna v tem oziru nepremišljeno, ta se potem tudi nima pravice pritoževati, če se pisma izgubljajo.
Nepotrebne nerodnosti uganjajo nekateri tudi s prilepljevanjem poštnih znamk. Na vsako pismo prilepijo znamko drugače in na drug prostor. Glede tega je bila iznašla neka sentimentalna dušica za zaljubljene ljudi posebni jezik in v gotovo smeti viseča in na določenem prostoru prilepljena znamka je nekaj pomenila. Nekdo je bil o tem najnovejšem "jeziku" napisal oelo brošuro in tako raztrosil še bolj grdo navado. Poštne oblasti se temu nicer še niso uprle, a odločno so prepovedalo prilepljati znamko na zadnjo stran pisma in priporočale za to rabiti desni gorenji kot na prvi naslovni strani kuverte.
Komur je to raj kaj za redno in hitro dopošiljanje pisem, ta bo natančno pisal naslov in bo rabil za to vedno pripraven, velik papir, ki olajšuje zelo opravila poštnim uradnikom.
vsakemu Indijancu še 160 akrov pašnikov. To je 480,000 akrov ozemlja in je ta sklep potolažil sicer za nekaj časa nezadovoljneže, toda po ostalih 2,500,000 akrih jim je pa še vedno žal.
Sprva so zahtevali, da naj zemeljski urad preloži razdelitev na poznejši čas, ko bo zboroval kongres in da naj se v tem oziru predloži kongresu nov načrt. Če se bo temu protivilo, bodo zahtevali, da se ustavi razdeljevanje sodnim potom.
Nihče ne ve sedaj še nič gotovega, kaj se bo o tem sklenilo. Da bi bila vlada voljna preložiti razdeljevanje, za to je malo upanja. Razmerjenje se ni doslej prekinilo niti za treno-tek in listi zatrjujejo, da bo 12. junija vse končano. Zanimanje pa narašča z vsakim dnem, kaj bodo ukrenili s protestom Indijancev, ki zahteva odločnega odgovora in to toliko bolj, ker čakajo velike množice ljudi nestrpno, kaj se bo za nje odločilo. Ob mejah reservacije čaka 30,000 pridnih in žilavih ljudi, ki bi si radi poceni pridobili dobro zemljo na vsak način, pa naj bi bila borba za njo.še tako huda. Med pridnimi in poštenimi državljani je pa tudi mnogodvomljivihelementov, ki bi samo radi prišli v posest ozemlja za to, da bi to zemljo čez nekaj časa prodali za gotov denar in se tako opomogli. Nekateri teh ljudi so prišli od daleč in jih je vožnja do reservacij veljala ogromno denarja. TityU to dolgo čakanje ni brez stroškov. Onim ljudem, ki se zanašajo, da bodo dobili stroške in trud povrnjeno z ozemljem, pač ne bo po volji, če se bo konečno odločilo razdeljevanje ozemlja.
Vsega skupaj je poskočilo prebivalstvo Oklahome v zadnjem času za 100.000 duš. To gotovo ni na škodo deželi. Pridne, delavske moči, to je za deželo velike vrednosti, zlasti pa še, če prineso s seboj kaj denarja. Toda strašna prevara bi pa bila, če bi se nekega lepega dne izkazalo, da vse te mnogoštevilne množice čakajo zamanj razdeljevanja zemlje in da se zemlja sploh ne bo razdeljevala.
Razdeljevanje zemlje v Oklahomi.
Svoječaano smo poročali, da bodo razdelili v Oklahomi takozvani Kiowa in Comanche reservaciji brezplačno med amerikanske državljane. Avgusta meseca bi se to razdeljevanje imelo vršiti in že sedaj čaka več tisoč ljudi določenega znamenja, da bodo posedli brezplačno večje kose zemlje. Dotionega oaemlja je nad 8,000,000 akrov in ves čas čakajo tam okrog ljudje in hodijo za zem-Ijemerci, ki merijo in dele zemljo v posamezne oddelke po 160 akrov. Sedaj pa je došlo poročilo, da se to razdeljevanje ne bo tako zlahka izvršilo.
Indijanci so namreč vložili odločen protest, da bi se ta zemlja razdelila med druge ljudi, za Indijanci pa so skriti vsi živinorejci jugoza-pada, ki so doslej pasli tod svoje ogromne črede ter zato nekaj malega plačevali. Od tega so imeli doslej oboji dobiček, z razdelitvijo tega ozemlja pa izgube oboji to dohodke in zato je naravno, da so vložili proti razdeljevanju protest. Vlada se je sicer pri razdeljevanju ozirala na to in je poleg 160 akrov ozemlja za poljedelstvo, odmerila
Na japonskem izkoplj9"
j o na leto 7,000,000 ton premoga.
Na osem zakonov prid« na Rhode Island ena ločitev.
Mleko za stare ljudi.
Zelo malo pregovorov je, ki so v kratkih stavkih izraženi mnogo stoletij premišljeni reki celega naroda, neovrženo tako resničnih, kakor je naš stari slovanski: "Vino je mleko starih lj udi." — Kar je nežnemu detetu materino mleko, jedino sredstvo v rast in krepost, to je starčku in stari ženici sok vinskega grozdja, neizogibno poživljajoče zdravilo. Vino poživi njih duh v poznih letih in ga sveži do konca podaljša-nega življenja.
In kar je dejstvo pri navadnem naravnem vinu, to je še bolj istinito pri vinu, kojega krepilne kakovosti so povečane z bistvi zdravilnih zelišč, ki imajo davno priznane skrivnostne moči.
Tak zdravilen in krepilen izdelek v pravem pomenu besede je brez ugovora Trinerjevo amerikansko grenko vino, čigar jedini izdelovalec je Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
To vino se obnaša že 12 let vedno z odločnim, ugodnim vspehom napram tisočem bolehnim in celo pri trdovratno ponavljajočih boleznih.
Trinerjevo grenko vino ne pomaga samo starim ljudem, ampak vsakemu, občutnim ženam, bolehnim otrokom in posebno ozdravlja-jočim se bolnikom. Ni ga bolj močnega in istočasno bolj prijetnega zdravila, kojega ne more nobeno ponarejanje nadomestiti.
Žveplenke dobivajo ' Združene države največ s skega in iz Nemčije.
j
$13.00 Buffalo in nazaj $13.00.
Pojdi po Nickel Plate železnici na Pan-ameriško razstavo! Vozni listki iz Chicago so na prodaj vsak dan; veljavni so 10 dni do zadnjega dne, 12. ure po noči, ko vlak zapusti Buffalo. Na prodaj so tudi vožnji listki za v Buffalo iz Chicage, veljavni 15 dnij z vštetim dnevom kupa za 116.00. Za $21.00 je dobiti vožnji listek iz Chicage v Buffalo in nazaj, veljaven 30 dnij. — Z vsemi listki direktne zveze in se lahko vstavi na katerejkoli štaciji za deset dnij, ako se oglasi pri agentu dotične štacije in zastavi $1.00 are. Za vse druge podrobnosti piši na: John I. Calahan, glavni agent, 111 Adams St., Chicago, III.
Na Angleškem zna
seda]
pisati in čitati 62 odstotkov pi-6'"' valstva, 1. 1801 jih je bilo samo 2» odstotkov.
V Afriki je po zadnji lt»"' stiki 13.126 železnic, ki se ratd®le na različna ozemlja tako-le: angle" ških 6220, francoskih 3358, ^ portugalskih in 350 nemških ^ leznic.
Največ ljudiumre, predo" dosežejo osemnajsto leto svoje sta* roBti. Zdravniki hočejo vedeti, d' umre polovica ljudi v tej dobi; četrtina pa jih umre predno sedmo leto.
Nova verska sekta, k'86 zove Dirniki, je nastala na Ruske1" v bližini mesta Omsk. Toda c«r«' monije so tako stroge in zvezan«'
velikimi mukami, da ni upati, bi se nova verska sekta razširila-
i»

"Augusta Viktoria" w najnovejši brzovozni parnik h'"1 burške črte ima tudi telefon in gaJe možno v vsaki luki zvezati z m8"1' nim ter tako ponuditi potnikom Pr'" liko občevati po telefonu s prebiT«'0! onega mesta, v katerega luki sto]1 parnik.
V Oklahomi bodo d®1'1' zemljo še le avgusta meseca, dar že sedaj čaka nad tisoč vsiljlT cev, da bodo naglo vdrli na pod0' jeno ozemlje. Tajnik za notra°J6 zadeve je ukazal oblastim, da W0 rajo vsiljivce pregnati, ker j® čakanje zoper določila dotičneg' zakona.
Neki francoski mili)" n a r je zapustil svojemu rojstna®11 mestu več milijonov s pogojem» ^ razpise mesto vsako leto 100.0°" frankov nagrade enemu zakonskem0 paru, v katerem bosta ženin in vesta največja in telesno najb°'' razvita. 8 to ustanovo hoče milijonar poboljšati in pokrepčati deg* nerirano pleme.
Newyorški anarhisti g0
praznovali te dni spominsko slavno®'
po pokojnem Gaetano Bresci, ki94
je obesil v ječi. Vstopnine je h''0
25 ct. in 4000 radovednežev je p1®'
čalo napominano vstopnino in
ti časnikarski poročevalci niso
izvzeti. Čisti dobiček je bil name";
• • • k«
jen deloma rodbini Brescijevi, živi v Hoboken, deloma za spo*0^ nik morilcu italijanskega kralja.
v -j)
Razžaljen inpreseneO' je bil nedavno neki tat, ki je ulon11 v delavnico siromašnega fotograf8 Philadelphiji. Ko je vse prav ve«*0" in natančno preiskal in navzlic ten0" ni ničesar našel, kar bi bilo vred0" tatvine, je zapisal ogorčen na šček papirja: "Za božjo voljo t-**®. ni vetidar nič takega tukaj, k»r bilo porabno za siromaka! Kaj P° maga ulomiti, če pa ni nič za ukr® sti! Oprostite grdi pisavi, pisal s®"1 v temi!"
Italijanska kralji®9 Helena je rodila deklico in to je vzbudilo med Italijani občno °e' voljo, ker so bili vsi trdno
zaverovani, da mora biti prvo kralj'*" dete princ. V New Yorku pa \ novorojena italijanska princezinJ povzročila s svojim prihodom svet — umor. Dva Italijana, 1^®° cacato in Carorito sta napra*^* glede spola novorojenčka sta*0' Mencacato. je trdil, da bo nov°r° jeno dete fantek, Carorito pa dft ^ deklica. Ko so te dni listi sporo"1, resnico, je Mencacato nikakor ®l hotel verjeti in zaradi tega ni plačati stave. Vsled tega je med možem nastal večkrat prepir, neki taki priliki pa je Carorito P° tegnil bodalo in sunil svojega r° jaka tako nesrečno, da se je M«0^ cato pri tej priči zgrudil mrte* tla. Morilec je pobegnil.
\
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
predsednik: Ajtton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. ^predsednik: John R. Sterbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicLg j Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, III. J.1' Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. £lagajnik: Anton GoloUitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. duhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo.

Nadzorniki:
bančni odbor:
Pravni odbor:
^rizivni odbor:
M. J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, III. John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, III. Mat. Prijanovic, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir,- 1103 Scott St., Joliet, III. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedflOtinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Noro društvo sprejeto.
Društvo »v. Jožefa 56 Leadville, Colo, sprejeto v K. 8. K. J. 8. jun. 1901.
'•Sz Plut 3834 roj 1877 j„8tibirnik 2837 r. '76 Zadu 2840 r. '68 ^'"P Stare 2843 r. '69 U eJ Lošin 2846 r. '08 Marolt 2849 r. '64
Jan. Kerstinc 2835 roj 1876 Alojz Kostelc 2838 roj 1873 Jernej Justin 3841 roj 1870 Jan. Widmar 2844 roj 1867 Jakob Dremel 384? roj 1870 John Zorman 2850 roj 1858
Fr. Sterlekar 2836 roj 1877 Rev. J. Perše 2839 roj 1807 Janez Ifofot 2842 roj 1808 Franc Zaje 2845 roj 1807 Mart. Krašovc 2848 roj 1802 Ant. MikliČ 2851 roj 1800
Pristopili so:
^ društvu »v Štefana 1 Chicago, III. Martin Medic 2824 roj 1877, Jo8ef Klemončič (r "2825 roj i875, sprejeti 3. jun. 1901.	Društvo šteje 78 udov.
čustvu Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. Janez Trščinar 2820 roj 1881, Franc Si-tr , monfiig 2827 roj 1881, Alojz Fabjan 2828 roj 1874 spr. 7. jun. 01. D. s. 54 u. čustvu sv Jožefa 55 Crested Butte, Colo. Janez Jenič 2830 roj 1874, Mart. Prus & 3331 roj 1865, sprejeti 3. junija 1901.	Društvo šteje 20 udov^
društvu sv. Barbare 40 Hibbing, Minn. Anton Bavec 2832 roj 1877 Peter Sterk N 2833 rni 1»R7 cnrfliftii ft iun 1901.	Društvo šteje 30 udov.
^ društvu V .sv. J j a 3 Joliet? IU Nikolaj Oberman 2852 roj 1882 sprejet 10. jun iqfti	Društvo šteje 47 udov.
dfuStvu av Družine 5 La Salle IU. Jožef Bargler 2808 roj 1883, Anton Petric Cro 188 rhael Omerzo 2810 roj 1880; Ignac Erčul 2811 roj 1870, Anton Livk 2812 ro 1875 John Ojster 2813 roj 1875, John Zveglic 2814 roj 1873, Anton liaznik 2815 roj 187? Mihael Kožar 2810 roj 1868 Franc Urbane 2817 roj 1809, John Oradišar 2818 roj 1865 John Lopatič 2819 roj 1863 Jožef Jam-ž«k 2820 roj I860, Tomaž ZnidaršiC 2821 roj 1859 Frane Kal m 2822 roj 859, Urih Vidmar 2823 roj 1800, John Zvone 2829 roj 1856, sprejeti 3. junija 1901.
Društvo šteje 104 udov.
Prestopil:
društva sv Štefana 1 Chicago, 111. K društvu sv. Družine 5 La Hali«, 111, Jožef Livec 3. junija 1901.	I Društvo šteje 70, II105 udov.
Odstopil:
Iz delavskih krogov,
da ne gredo drugače na delo kakor da se ugodi vsem njihovim zahtevam.
"buštva sv Družine 5 La Salle, III. Andrej Zupančič 529 odstopil 3. junija 1901.	Društvo šteje 104 udov.
Suspendovaui:
°4 društva Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. Jožef Vitkovlč 2420, Matija Balkovec 0, 1772, Miko Zunič 2425 3. jun. 1901.	Društvo šteje 51 udov.
"društva sv Barbaro 40 Hibbing, Minn. Janez Bernardič 1830, Izidor 8ega 1842, Matevž Lesar 1853 4. jun. 1901.	Društvo šteje 33 udov.
Izločeni so:
<y!društva sv. Družine 5 La Salle, IU. Franc Lajkovič 248 1 3. jun. D. š. 103u. 4 društva Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. Rudolf Kovačič 1763, Mat. Flajnik 1742, Jožef Rotar 1790 3. junija 1901.	Društvo šteje udov.
M. WARD JAN, I. tajnik K. H. K. Jednote,
908 N. iScott iS t., .Joliet, Illinois.

Društvom K. S. K. Jednote!
».v Sedaj bi morali vsaj uradniki naših društev vedeti, kaj storiti za veliko-^ dolžnost. Nekaj društev je še vedno, ki se niso oglasili.
Spričevalo da so vsi opravili versko dolžnost, podpiše društveni odbor in lu.dotični dušni pastir. To je zadnje opominjevanje, kmalu sledi kaj druzega; in 1 Jednota se mora ravnati po svojih pravilih. Redki so, ki se temu protivijo D, '»radi teh nezvestih vendar ne bo cela Jednota odpravila tega bistvenega katoliške zveze.
P. CYRIL ZUPAN, O. S. B., duhovni vodja.
Zastopnikom društev K. S. K. J.!
1W, °Pominjam vse one delegate, ki so prejeli denar, pa nwo še doslej poslali Ustnic na podpisanega blagajnika, da to v najkrajšem času store. Zdaj je račun, nadtorniki pregledujejo knjige in zahtevajo od mene pobotnice.
Skl pozdrftv!	A GOL o BIT a H, blagajnik K. iS. K. J.
Društvene vesti.
IU., 10. jnnija—Drmštvo jl^' širila in Metoda St. 8 j« sklenilo ,'T°ji »adnji i*vanredni seji, ki vršila 9. junija, da se udeleži J upaega korakanja in blagoslovila vogelnega kamena nove polj-j.® cerkve sv. Križa, ki se bo vr-* nedeljo 18. junija ob 4. uri I^Poludne na vogalu Rosa & Elisa-^ ceste. Zbiranje članov je ob ij 11 'r«h pop. v šolski dvorani.
Blaž Čulik. tajnik.
J^icago, 111., 10. junija.—Naše ^ "jšnj«, društvo sv. Štefana št. 1 ^ K. J. j« imelo svoje glavno it* z*>orovanje 2. junija in ai je Ju 1,1	aledače moie v dru-
'»ri'^ °dbor za tekočo leto: pred-i^^^om Math; Brunsky, podprad-Frank Merlak, prvim tajni^0®1 Alojzij Duller, drugim taj-Anton Jurkovič, blaga j ni-
kom Frank Poglajen, zastavonošem 1. Leopold Bradač, 2. Avgust Poglajen, 1. maršalom Nik. Šimeo, 2. Matija Novak, nadzornikom za 3 leta Frank Hren, za 2 lati Jakob Jorga, za 1 leto Jožef Brunskole, vratarjem John Koščak.
Alojzij Duller, tajnik.
RiggS, la., 10. junija.—Naše društvo sv. Jožefa št. 39 je imelo svojo glavno letno sejo 9. junija, pri kateri si je društvo izvolilo naslednji odbor za tekoče leto: predsednikom Jakob Skala, podpredsednikom Štefan Stukel, prvim tajnikom Jožef Lukežič, drugim tajnikom Janez Skala, ravnateljem M. Plut.
Opozarjam nadalje vse rojake, ki še niso pri nikakem društvu, da se poalužijo ugodne prilike in pristopijo sedaj k našemu društvu, ker je pristopnina znižana na 50 centov.
Pozdrav na vsa bratska društva 1 John Skttla, zastopnik.
Kensington, 111., 10. junija. — Uslužbenci Illinois Terra Cotta Lumber Co. so bili doslej pri-morani "podariti" vsaki mesec su-perintendentu $3 ali $5. Vseh skupaj dela 175 ljudi in med temi je 162 Italijanov. Vsi ti reveži so mislili, da je superintendent do tega denarja opravičen in nihče ni vedel, da jih brezsrčni mož oderuško iz-molzava. Te dni pa je odpustil po krivici nekega delavca in po temu je prišla vsa stvar v javnost. Chi-caška Building Material Trades Council je dala na razpolaganje denar za stroške in proti brezvestnemu superintendentu se je vložila tožba. Prvo sodišče je seveda obsodilo su-perintendenta, a je vložil priziv. Sedaj se še nič ne ve, kaj bo odlo. čilo višje sodišče. Omenjena chica-ška organizaoija se ne straši ne truda in ne stroškov in hoče stvar dognati, da ne bo poslej več možno tako grdo postopati z delavci.
Chicago, III., 11 • j unija. — Woodworker's Union je sklenila z 804 glasovi proti 13, da ne bo več vsprejela stare plačilne pogodbe, ki je določala po $2 na dan, ampak da bodo zahtevali povišanja na $2.25. Že pred več tedni je odbor predložil tovarnarjem to zahtevo, ob enem pa tudi izjavil, da hočejo delavci znižanje delavskega časa na 9 ur. Seveda niso izpolnili tega tovarnarji in zato je priredila unija včeraj to zborovanje, ki je storilo tako vele-važen sklep. Sedaj bodo zahtevo še enkrat predložili in če ne bodo tovarnarji ugodili, je gotovo, da preti štrajk.
New York, 11. junija. — Na nedavno se vršeče zborovanje Central Federated Union je prišel tudi odbor štrajkujočih mašinistov. Odposlanci so izjavili, da je naloga sedanjega štrajka priboriti 600.000 delavcem deveturni delavski čas. Sedaj je na štrajku 50,000 delavcev in treba bode trdega boja, predno si bodo vsi trpeči priborili svoje pravice. $150.000 rabimo na teden, da nam bo možno podpirati štrajkujoče. Central Federated Union je privolila takoj $100 iz blagajne v podporo štrajkujočim. Izrekla se je nada, da naj bi še druge unije sledile temu vzgledu in tako podpirale štrajkujoče v njihovem pravičnem boju.
Dayton, O., 9. junija. —Kapitan Robert Patterson, najstarejši izmed bratov istega, že davno proslulega imena, ki so lastniki tovarn National Cash Register Co., je umrl danes na izprehodu. Mož je bil star 68 let. Svoječasno je bil skrpuoal"nekak človekoljuben" sistem v prilog delavcem in je mislil, da jih bo na ta način odtujil za vselej drugim delavskim organizacijam. No na svetu pa nobena stvar ne traja na veke in tako se je moral prepričati tudi Patterson, da ne bo mogoče delj krotiti delavstva, ki se je začelo boriti za svoje pravice. Pred nekaj dnevi so začeli delavci štrajk, ker jim ni hotelo vodstvo povišati premajhne plače. Gospod Patterson je bil vsled te ''nepravične" zahteve delavstva ves iz sebe in večinoma vsi pripisujejo vzrok njegove nagle smrti štrajku delavstva, ki je bil njemu v zadnjih dneh »ilno čez glavo.
New York, 8. junija. — Vsi oni čavljarji, ki izdelujejo takozva-n« lukaua čevlje, za katere je silno drago plačati delavcem, so šli na štrajk. Zahtevali so povišano plačo, toda delovodje so imeli skupno po-posvetovanje in so sklenili, da ne bodo ugodili zahtevam štrajkujočih Sklenili so tudi, da bodo sami zložili večjo glavnico in začeli izdelovanje sami. Izjavili so, da se s štraj-kom ne bodo dali prisiliti do povišanja, ker je sedaj prav ta trgovina iz sezome in lahko čakajo, štraj kujoči pa so odgovorili, da ne bodo prej odjenjali, kakor da si izvoju-jejo povišanje in naj ostanejo celo leto ali pa še delj brez dela.
Norfolk, V a., 10. junija.— S štrajkujočimi mašinisti se je hotelo sklenitt nekak kompromis in jih tako zopet privabiti na delo, ne da bi se ustreglo njihovim pravičnim zahtevam. Mašinisti so odločno zavrnili to ponudbo in izjavili,
Chicago 111. 10. junija. — 2000 uslužbencev poulične železnice je vložilo na različne mestne očete več novih zahtev med katerimi so tudi nekatera za povišanje plače. Jako važna je tudi ona zahteva, ki določa, da mora vsakdo, ki se hoče pritožiti zoper uslužbence poulične železnice, položiti varščine $8, katero pa zapade, ako-se izkaže, da je bila njegova pritožba neutemeljena.
Louisville, K y., 9. julija,— Štrajkujoči mizarji so priredili javno zborovanje, na katerem je nastopilo več znamenitih govornikov, ki so pojasnjevali razmere štrajkujočih mizarjev strmečemu ljudstvu. Meščanstvo je odobravalo izvajanja govornikov in stopilo na stran štrajkujočih.
Trgovinske pogodbe.
Leta 1903 potečejo vso trgovinske pogodbe, katere so sklenile Združene države z drugimi državami. Colnina, katero je določila ta-kozvana "Dingley-Bill", jeprovz-ročila v marsikateri evropskih držav veliko nezadovoljnost. Naši prijatelji onstran vode zatrjujejo, da bi tako visoka colnina izključila vse evropsko blago iz naših trgov in bi docela onemogočila trgovino med Evropo in Združenimi državami.
Nekateri evropski časopisi zatrjujejo, da je previsoka colnina na tujezemsko blago tako ugodno pospešila snovanje trustov v Združenih državah. Tem trustom bo visoka colnina tudi omogočila tako izžemati po svoji volji amerikansko ljudstvo, kakor se bo le njim samim ljubilo, saj ne bo nikake konkurence poslej. In kolikor bo potem pre-ostajalo izdelkov, to bodo v stanu prodati drugod veliko ceneje, saj bodo morali plačati prebivalci Zdru. ženih držav toliko več doma, da bodo tovarnarji iste izdelke prodajali ložje drugod. Evropska industrija trpi vsled previsoke eolnine dvojno škodo. Prvič je zaprta pot evropskim izdelkom na amerikanska tržišča, drugič pa ceneni amerikanski izdelki izpodrivajo evropsko industrijo na domačih tleh.
Skratka, vsa evropska industrijska in trgovska glasila so polna takih obupnih člankov in vsa evrop-ska celina je skrajne nezadovoljna z nami. Toda še več. Evropski krogi niso le nezadovoljni z nami, oni celo groze, da bo napovedala vsa celina z nami eolninski boj. Vse te grožnje pa niso tako brez pomena, ker bi sicer ne bil odstopil gospod Kasson, ki je bil predsednik odbora, katerega je bila naloga sklepati obojestranske pogodbe.
Brez dvoma je, da nismo sedaj AmerikanciEvropejcem simpatični. Evropejci bodo zahtevali, predno sklenejo zopet trgovinske pogodbe z nami, da se colnina temeljito zniža. Prav tako gotovo je pa tudi, da bodo te zahteve evropskih držav nekateri volilci pri nas podpirali in to oni, ki so mnenja, da so si. naši izdelki priborili veljavo v inozemstvu in doma in da tedaj ne rabijo več visoke eolnine, da bi ji varovala in podpirala razvitek. Za znižanje eolnine bodo tudi oni volilci v Združenih državah, ki žele zdrave konkurence proti vedno množečim se trustom, kateri se imajo zahvaliti edino le visoki eolnini za svoj sijajni ob stanek in velike dobičke.
Sklepanju trgovskih pogodb bo sledila najpozornejše vsa naša javnost in gotovo je, da bo skušala uplivati po svoji moči na važne spremembe. Nove trgovinske pogodbe so velikega gospodarskega in političnega pomena in zato že sedaj obširnejše razpravljajo o tem vsi listi, Najzagrizenejši republikanski listi so mnenja, da bo prišlo do odpora med volivci, ako bo hotela republikanska stranka kar Hlepo varovati z visoko eolnino že tako prebo-gate truste ptuje konkurence. Zlasti nižji sloji bodo zahtevali, da se jih s zdravo konkurenco varuje pred vedno se razširjajočim protežiranim izkoriščanjem. Kolikor bližje bo prihajal odločilni čas, toliko nape-tejše se bo čakalo izi<Ja,
Najlepši dan.
Blažena čutila nepokvarjenag otročjega srcanadam prvega sv. obhajila kaj lepo izraža sledeče: Ljuba mati!
"Kako bi ti mogla popisati srečo, ki sem jo občutila na dan svojega prvega obhajila! O, ta dan je bil najlepši v mojem življenju; zakaj ne trpi naprej, za vselej dan, ko sem prejela svojega Boga v svoje srce. Ljuba mati! Že na predvečer sem se čutila tako srečno po izpovedi. Nedolžnost, svetla nedolžnost je kraljevala v mojem srcu. Zvečer sem šla še enteral: obiskat ljubega Jezusa v cerkev. Čisto sama sem klečala pred oltarjem in mislila na to, da bo drugi dan dobri Bog iz tabrnaklna prišel v moje srce. — Drugo jutro sem zgodaj vstala, opravila jutranjo molitev in hitela v šolo, kjer so se zbirale moje to-varšice. Mnog« so bile veliko lepše opravljene, kakor jaz, a nisem jih zavidala za lepo oblačilo, ker vem, da Jezusu nobena reč ni bolj všeč, kakor čisto, ljubeče srce. Šle smo skupno v cerkev, zvonovi so veselo zvonili in v srcu sem čutila toliko srečo, da je ne morem dopovedati. Ko nam je mašnik med sv. mašo govoril o veliki sreči, katere bomo deležne, so mi solz« zalile oči. Čas se mi je zdel tako dolg, kar pričakati nisem mogla v«selega trenotka. Slednjič je prišla vrsta na me, pristopila sem k mi«i Gospodovi, tresla sem se samega veselja in zdaj— zdaj, mati!—Jezus se je zedinil z menoj! Zavžila sem ga, in ko sem zopat zbrala svoje misli, sem se začela pogovarjati z Jezusom. Govorila sem z njim in zdelo s« mi je, da Sujem sladek glas v svojem notranjem: "Da, moja ljubljena hči, jaz sem pri tebi, v tvojem srcu sem si postavil tron in sveti angeli me obdajajo." Brisala sem si oči, ker tekle so mi po licih solze, sladke solze veselja in ljubezni. Jezus je v mojem srou! Ne vem, kaj sem vse molila; a zahvalila sem ga in prosila sem za Te, ljuba mati in za očeta in za mojega bratca, ki je umrl in si mi rekla, da naj molim zanj.... Po sv. maši smo šle k Marijinemu oltarju in se poklonila svetej Devici. Nikoli nisem še s toliko po-božnostjo molila k Mariji, kakor to jutro; zahvalila sem jo za vso ljubezen, ki mi jo je skazovala in obljubila, da hočem do konca svojega življenja ostati njeu zvesti otrok. V znamenje hvaležnosti sem podarila Marijinemu oltarju svečo, ki sem jo držala pri sv. obhajilu.
Cel dan sem se čutila nepopisno srečno, nobena reč ni kalila mojega veselja. Po večerni molitvi sem se vlegla k počitku in preJno sam zaspala, se mi je zdelo, da zopet slišim oni sladki glas: "Le zaspij, ljuba moja hčerka, zaspij, jaz sem v tvojem srcu in angel varuh čuva nad teboj. Zaspala sem sladko in še v spanju so mi je sanjalo o angelih in Materi božji. Tako je minul ta srečni dan. O, da bi nikdar ne bil minul! Pozdrav od Tvoje hčerke Marice.
Popotnikov kažipot.
Jolietske železnice.
SANTA »B R. 8. It.
OBU Ni VZHOD. Št Iz Jotteta V ChieaMU		
8 Chicago Ex press.... 14 Obicaxo Express:... 18Chicago Express____ 18Chicago Express.... 10 Chicago Express.... 2 Atlantic Express..... QUI! N fit	8.18 pred p. 7.35 „ 7.:« „ 11.15 „ 3.35 popol. 7.50 „ A ZAP AD. Iz Chicago	11.30 onda. 9.25 l|35p.Vpo, 9.0« „ v Juliet
7, Kau. « Texas Expr. 15 Peoria, l'ekiu,Gales-burg A,Monmouth E 13 Joliet Express...... I California Express.. 17 Kansas C, FastMail.	7.28 pre J p. 1.00 pouo). 5.08 „ 10.00 ,, 2.43 predp.	8.1(1 pred), 2.27 paput. 0.30 „ 11.0« „ 3.38 prntlp.
Ob nudoljah no voxljo v'aki St. 10, 14, 10, T, 15 iu 13.
H. C. KNOWLTON, Ticket Asent. THE CHICAGO A ALTON. Na aaver ali na vzhod. Št-	lz Jolleta v OUicafltv
6 Pat. BipNMS................4.00 pred p.	t.ISprodf.
34 ChUsaK" Auc..................8.35 „	7.50 „
8 Vidu. Special ............7.0» ,,	a.K> ...
H Jottet Kxpreis............7.50 ,,	8.50 „
40 Dwljfht * Chi..............8.55 „	10.10 ,,
ta Atlaiittc Exp . ...........12.15 popol.	!.:«> popol,
•i Alton Um....................3.H) „	4.;« „
36 Ohloago Aco................3.30 „	4.45 „
38 ObtOHKO Aco..............«.30 „	7.45 ,.
4 Prairie SU K*..............8.55 ,,	8 011 „
Bloom.aChic. Ai;c..	8.00 „	9.15 „
St.
Na jug ali na za|>ad.
Iz Jolieta
v Chii-ajfft
33 CU1.A Bloom Es..........».iSprodp.	a:W i»txi«.
1 Prairie Sta Ex..............0.30 ,,	10.30 „
3Altoauim........................11.15 „	12.15 popol..
35 Joliet Aoc............ 1.15 popol.	2.35 „
5 Pacific Exp........ 1.30 „	5.4« „
43 Joliet Exp....................5.10 ,,	6.(0 „
39 Ohloago & Joliet....	5.40 ,,	8.55 „
7 Oolo&Cal Lim..............0.30 ,,	7.:Kt .,
9 Pal. Express..................U.00 „	10.16 ,,
37 Joliet Aco....................11.25 ,,	I.J.40 prwlp.
U Mida. Sp........................11.45 .,	12.50 ,,
SI. 48 iu 44 sta nova vlaka lil prevozita.v jodni uri ter se vstavita v Lookportu iu Leraontu. imamo 11 vlakov vsaki dan ined .Jo lie to m iu Chicago in obratno.
GledaliSki vlak zapusti Chicago ob 11.25 populu. dne in se vstavi na vseh postajah; polnočni vlak, "Midnight Special zapusti Chicago ob 1I.4&U« privozi v JoUat v 1. url 5 minut, ne da bi se kje vstavil.
Nov vlak zapusti Jollet ob 3.30 popoludno in pride v Chicago ob 4.45 ter se ustavi na. ruih. postajah.
W. 1. B0RNI5TT, Ticketog*«rt, J. OH ARLTON, G. P. T. A.	' Phone UB
Deiiai* na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bron.
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia
Indruzih zavarovalniških družb za življenje in proti ognju.
EHraJMpj
g
Bodite pripravljeni za poletje
g tem, da krepite svoj život, zdravo telo in čista, gosta kri prestane vse poletne bolezni.
TEYER0Y OICISTILEG
Rešitev po križu.
The New York Herald pripoveduje, da je mlada gospica, učiteljica naneki new-yorški šoli nenadoma zbolela na očeh in vsled taga izgubila službo. Zdravnik j«j naznani, da bo najbrž popolnoma zgubila vid, ker oporacija, katerej se bo morala podvreči je tako nevarna, da se poarači le enkrat v tisoč slučajih. Nearečnica je bila silno potrta in izgubila ves pogum. Bivala je pri svojih sorodnikih, ki so živeli v šestem nadstropju velike hiše in alrfenila jo, narediti konec svojemu trpljenju in skočiti skozi okno.
O polnoči, ko je bilo vse mirno v hiši, je odprla okno.
Že stopi na okno, da se pripravi na osodepolui skok. V tistem tre-notku se prikaže razsvitljeni križ na cerkvi sv. Avguština na Bowery, ki ga je poprej zakrival oblak in dekle, dasi slabih očij, je dobro razločevalo svetli križ v temnej noči. Ta pogled jo je pretresel, stopila je nazaj, zdrsnila na kolena in začela moliti -. • •
"Tedaj sem čutila—je pravila kasneje—da sem rešena in da bom
ozdravila."
Tako se je tudi zgodilo. Operacija se jo posrečila in zdaj hvali vsaki dan sveti križ, ki jo je rešil časne in večne smrti.
je najbolja obramba proti takim boleznim, ker čisti kri, poživlja črevesje ter pospešuje prebavljen je.
Cena #LOO.
W. F. SEVERA,
apotekar v Cedar Rapids, fmva.
To bo zanimalo mnoge.
Ivako se more vsakdo ozdraviti-po večletnem bolohanju vsled živčne oslabelosti, varikocoie itd. ter dobiti nazaj svojim organom moč in krepost V Pošlji ime na na, slov: Mr. Aug. J. Adams, Box 324 Chicago, 111. in on ti bo poslal prost recept s popolnim navodilom, tako da so lahko vse kilo sam doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno je misliti, da naj vsakdo vporabi j korist tega leka. Ti ^ izvlečki lz prejetih pisem kačojokaj mislijo ljudje o njem: "Va5 rooept je najboljSi kar sem jib Se kedaj pokusil." — "Va&a ponudba je res pravo božje darilo poslano trpečemu človo-štvu"—"Recept som prejel. Nisem imel nobenih ovir, da bi ga no izpolnil. Kavno kar sem jaz potreboval." Vso dopisovan je jo popolnoma zaupljivo in poslano pod navadnim zavitkom.
AUG. J. ADAMS, Box 324,	Chicago, Illinois.
Medvedji lov.
Spisal Josip Briuar.
/ I. ' " " '
Bilo je vedrega jesenskega dne. Solnce se je prijazno oziralo izza ostrozobih čerenov Mrzle planine ua zarjavelo strnišče, po katerem je čepela tuintam rumenolisasta buča, in mlačen jug se je igral z odreve-nelimi listi turšice, da se je zdelo, kakor da prasketajo ostro robate sulice.
V prijazni gorski vasi — Prapet-iio se ji je reklo — je bilo mirno in tiho kakor v grobu. Le kak petelin »je včasih zakikirikal samega dolgega časa, in zabevskalo je kako ščene če je ugledalo berača, počasi proti vasi krevsljajočega.
Vse, kar je bilo tirnih rok, je imelo na njivah oprarvka čez glavo. Samo pokašljujoči starčki in mleč-nozoba deca so ostali doma za varuha.
Toda nekaterim bosopetim "varuhom" se je ;elo zdehati za pečjo. Ubrali so jo bili zato tja na mehko trato za Petobrusovim hlevom zbijat "svinj ko".
Prišla je vrsta na najmlajšega Lojzeka: a on, ne bodi len, spodbije "svinjko" tako, da je odletela daleč za vogel. Brž skoči za njo, da bi jo abil nazaj v njen "hlev"; a naen-kral zavpije na vse grlo:
"Bežite! Zverina gre! — Bežimo!"
Ko vidijo osupli dečki, da se Lojzek ne šali in da res lomasti in momlja sem iz gozda strašna, debe-loglava zver, se razprše po vasi kakor kurje perje, če potegne vihar, in se poskrijejo po kočah kakor črni murni, kadar se vlije ploha.
Njega dni se je še češčo prigodi-lo, da se je prikazal na vasi volk ali medved,pobirajoč svoj krvavi danj. Seve, dandanes je to vse drugače: ljudje že zaženo trušč, kakor da se je pritepel lev, a najsi bo tudi le plašljiv zajček, ki je prišel po neprevidnosti že za belega dne glodat na vrt zeljno glavo,
Lojzek je imel prav, da je vpil, kakor da bi ga živega drli, kajti bližajoča se zver ni bil nihče drugi nego — medved.
Kosmati tacar se ni zmenil dosti za krik in vik, ki so ga bili zagnali prestrašeni otročaji, ampak meni nič, tebi nič je godrnjal naravnost k Petobrusovemu hlevu.
Tu so bila vrata le na pol priprta, kakor jih je pustil pastir, ki je gnal živino že zarano na pašo. Pred pravnim žlebom je ležala samo dojna krava, belolisasta breza, odganjajoča sitne muhe in ubade z metlastim repom in prijazno ližajoča svoje tele, šele teden dni staro.
Medved odtrzne s kocinasto šapo vrata, plane na brezskrbno tele in se potegne s plenom kakor megla, od koder je prišel.
Razjarjena breza plane kvišku, izmuzne muzasto glavo iz ohlapne verige in divja, tužno mukajoča krog hleva, po vasi, po polju iu vrteli.
Vse, kar je živega na vasi in bližini, je pokonci. Pseta lajajo, trkajo proti gozdu in nazaj,kujavi otroci po kočah se spuste v jok; na pragu se pokaže tuintam ženska z metlo ali burklami v roki; a z bližnjih njiv prilete delavci z motikami, preklja-mi in ročicami na pomoč proti predrznemu pritepencu.
"Toda o kosmatem tacarju že ni ve3 gluha ne duha; pobrisal jo je bliskoma črez drn tu trn in se najbrž že masti v varnem zatišju s svojim plenom.
Gospodinja Petobrusova javka in jadikuje za ugrabljenim žmučetom, da bi se kamenu milo storilo.
»<0h! — Uboga telička!____Kako
,jje bila lepa!... .Do šmihelskega isejima bi nam vrgla najmanj pet križavcev. Uh!-— Kako bi prav prišli za štero!"----takf> in j««lnako
je tarnala razburjena žena.
Ko priteče Petobrus domov in sliši o nesreči ki ga je zadela, sname izpod napušča koso in jo vlije ves besen po krvavem sledu proti gozdu Šele ostro ro^idovje, ki mu je raz-žesavalo obleko in ravsalo roki in lica, ga je nekoliko streznilo.
"Kaj čem sam, in povrh še brez puške...!" je dejal sam pri sebi. "Moglo bi še meni iti za koži)!"
Klavern in potrt se vrne Petobrus na vas. Tale mu je bilo sicer izgubljeno, a svoji razjarjenosti na
na oblogoltnega medveda je hotel dati duška, pa naj že bo, kar hoče.
Pregovoril je in dobil za pomoč Gregorača, najboljšega lovca, kar jih je stikalo za divjačino po gozdovih od Praprtna pa tja do £eč.
Le-ta je oprtal svojo dvocevko, nabasano s smrtnosno krogljo, opasal šestoper in oborožil tudi Peto-bruaa a puško in pištolo dolgocevko.
Vendar Petobrus se ni čutil dosti varngga; vzel je še s zakajene police nad podbojami širok nož, pravi turški handžar, kterega je njegov praded^priboril v boju s silovitim Turčinom. Privezal ga je z jermenom ob bok, da mu je zarjevelo orožje bingljalo po dolgih suhih be-drih doli do kolen.
Oborožena od nog do glave, kakor abruška bandita, jo mahneta za pobeglo zverjo. Da bi zgrešila pravo pot,se jima ni bilo treba bati, kri, ki je nakapala na travo in mah ter ošvrkala grmovje, je bila najboljši kažipot.
Hodila sta že dve debeli uri po temni goščavi, med velikanskimi debli in gostim grmovjem, prepletenim s srobotom, ko jo kreneta za sledjo v temno globel. Tu zagledata mlako napol sesedane krvi in kup obranili- kosti,ki so še ostale po mastnem kosilu kosmatinČevem.Toda o medvedu ni bilo več sledu. Zadovoljen s svojim kosilom, se je najbrž odpravil počivat v svoj brlog.
Lovca ugibljeta, kaj bi ukrenila .... Dolga, naporna hoja ju je že silno utrudila; sledi ni nikakoršne, po kateri bi nadaljevala svojo gonjo za krvoločno zverjo,in solnce že tudi le še z jednim očesom krmežljavo pogleduje sein izaa Selivca.
"Noč bo temna kakor v rogu, a mesec prizeha šele pozno na nebo", de Gregorač.
Vrnila bi se domov, toda pokazati se praznih rok, bilo ju je sram pred vaščani.
Naposled skleneta" tako, da si po-iščeta kje v bližini prenočišča, a zjutraj da poskusita na novo svojo svečo, da bi zasačila požrešnega ta-carja. Spomnita se, da se prav blizu na severu končuje gozd tam, kjer se razprostirajo obširni pašniki na pobočju Mrzle planine, a na parob-ku da je samotna hišica gospoda Kozme.
Ubereta jo kar vprek črez podrta preperela debla, po gostem borovni-čevju in ostrem grmovju, in za dobre četrt ure že stojita pred zaželje-nim domovanjem. , Lastnik te hišice je bil gospod Kozma Borovski; a domačini so mu rekli le gospod Kozma.
Gobpod Kozma je bil že precej postaran mož sivih las, a vedno vedrega in prijaznega lica. Poučeval jo dolgo vrsto let kot profesor v daljnem mestu mladino o znamenitih in zanimivih pojavih in posebnostih na širni zemlji, katere pa učeni gospod ni poznal le iz debelih knjig, ampak z večine tudi iz opazovanja z lastnimi očmi.
Ni jih bilo skoraj počitnic, da bi profesor Borovski ne bil otresel mestnega prahu raz svoje črevlje, da se razvedri v bajni naravi, sredi svoje ptuje zemlje in tujih ljudi. Tudi sedaj, ko je že za vedno dal slovo napornemu poučevanju v šoli, in ko je za vselej obrnil hrbet mestnim palačam, da se na stare dni od-' počije v gorski sami j i, v lični hišici, ktero si je dal postaviti pod zračnimi vrhovi Mrzle planine: — tudise-daj ga je še obšla včasih želja in gai vabila širom sveta.
' In res, zadnjo jesen je"prikrevsal ob palioi profesorjev sluga, zvesti Marko', doli na Prapretno, in je raz-iresel novico, da je gospod Kozma odšel "na drugi konec sveta".
"Oh, Bog si ga ve, če se še kdaj vrne dobri gospod!" je jadikoval skrbni Marko. Da bi ga le divje zveri ne raztrgale in divjaki ne požrli ....!"
A Markov strah je bil prazen: — ko so krilati pevci pripluli iz toplih krajev, In ko je kukavica zopet za-kukala v logu, — je oživelo tudi v hišiči pod Mrzlico. Gospod Kozma se je vrnil iz daljnih dežel s celo kožo, zdrav iu vesel.
Pripeljal je pa iz "devete dežele" — kakor je pravil Marko na vasi — poln zabojček kamenja in raznovrstnih zelišč.
"Tudi strežaja si je pripeljal s seboj!" je tožil ubogi Marko. Pa naj bo, da bi le ne bil tako ostudno grd in razposajen!"
Veliko si je prizadeval gospod Kozma, predno je prepričal starega Mšrka, da je ta njegov sluga — Kok mu je bilo ime — povsem navadna opica, kakoršne skačejo in pležejo v toplih krajih po drevji, kakor pri nas veverice.
Gospod Kozma je sploh prav rad imel nedolžne živalice. Poleg svojega novega gosta Koka, je imel pri hiši žlobudravega škorca, ki je svobodno poletaval okrog po sobi, mačko "belotačko" in nekaj panjev marnih čebelic. Prav rad je ogledoval tudi brzonoge srne, ki so hodile na studeni vir žejo gasit, mrmrajoče polhe, ki so se podili iz žlambora v žlambor in drobne mravlje, ki so prenašale težke tovore.
Nič manj kakor živalim je bil gospod Kozma prijazen tudi ljudem, bodisi sosedom ali tujcem. Njegova vrata so bila vsakomur gostoljubno na stežaj odprta.
To sta vedela prav dobro tudi upehana lovca Gregorač in Petobrus, in sta se zato veselo oddihnila, ko sta dospela do hišice gospoda Kozme.
Zaupno potrka Petobrus na priprta vrata, izza katerih se brzo prikaže siva brada starčkova. Z veselim srcem in odprtimi rokami sprejme gospod Kozma zakasnela lovca pod svof krov.
"Slišiš, Marko!" zakliče svojemu stiežaju, "danes pokaži, kaj še znaš izza mladih let, ko si bil pri vojakih za prvega kuharja! Vsa jedilna shramba ti je odprta."
Marko si ni dal jemati svoje kuharske časti ni za las; zato je pa kaj kmalu šumelo in se cvrlo v kuhinji, da je bilo veselje. Med tem sta pa lovca pripovedovala vse natančno o današnjem medvedjem lovu.
Vsedejo se k večerji. Prav v slast jim je šlo in zapored so hvalili kuharsko umetnost Markovo. Temu je sicer prav dobro delo, a navidez se je vendar otepal pohvalinih besed, oporekajoč:
"Res je res, ....ko sem bil še mlad, opražil sem mesce, da bi ga smel pred kralja postaviti, in napekel sem slaščic, da bi jih angeljci hrustali, če bi zobke imeli. — A kaj se če-. ... 1 Star sem že, star, in ne gre mi v«5 tako iipod rok!"
Gotovo najbolj pa je dišala večerja Koku, ki je prisedel k svojemu gospodarju in moledoval za sladke založljaje. Prijazno opico je jezilo le to, da je venomer nagajal sitni škorec. Sejeval ji je na glavo, glasno vriščeč: "Mirkuca! — kuca!" in jo kljuval v ušesa.
Naposled je bilo pa tudi potrpežljivemu Koku preveč; urno hlastne po nagajivcu,.... pa oj nesreče! V naglici prevrne steklenico vina, mimo ktere je švignil muhasti ško-reo.
Prestrašena jo pobriše opica skozi odprto okno in se skrije v svojo leseno hišico zuna^ ob voglu, kjer je bilo njeno navadno prenočišče.
Da bi pa Gregorač in Petobrus ne zamerila njegovemu Koku to nerodnost, in da bi sploh nekoliko razveselil svoja gosta, prične gospod Kozma tako-le:
II.
"Človek ne t^fnislil, da morejo celo brezumne živali biti hvaležne. In vendar jo tako.
Lansko jesen sem potoval po vroči Afriki, kjer sem se posebno dolgo mudil v krasnih pikrajinah ob Rudečem morju v takčVzvani Abesi-niji. Ta dežela se tif^aiela imenovati raj afričanskV:'VeUk'd\igke siko-more se dvigujejo v zrak', 'vabeč popotnika, naj so vleže v senco košatega vejevja ali pod streho ogromnih listov; živobojne cvetlice se klanjajo božajočemu vetriču, pri-našajočemu hladila od gorskih orjakov, kterim bi segal naš Triglav komaj do pazduhe; po visoki travi se podijo trume slonov; po trstju gazijo debelokožni nosorogi: za grmovjem preži lev na vitoroge antilope in tankonoge gazele, ki si hodijo gasit žejo na bistri potok; izmed vejevja po temnem pragozdu sika požrešna velikanska kača, a po zračnih vršičkih preletavajo živo-pisane dolgorepe ptice. Nebrojno lahkoživih opic se plazi in prekopicuje po drevju. Njih najljubše drevo jim je redkovejnata, prhkodeblasta abausonija, ki jim daje obilico slastnega živeža in se imenuje vsled tega tudi opični kruhovec.
Dostikrat pa se prigodi, da ktero izmed opičnih krdel prekorači meje svojega posestva drugega roda, in tedaj se vname hud boj.
Na svojem: potovanju naletel sem tudi jaz na tako opično vojsko.
Na planem, ob robu gozda je stal posebno velik in lep kruhovec. Krdelo skokonogih živali pridrvi iz gozda naravnost proti samotnemu drevesu, bogato obloženemu z okusnim živežem.— Kar se začuje iz grmovja, onstran planote, čuden pisk: — opično bojno znamenje. Prihulim se za ogromno deblo bližnjega drevesa, in čakam.... Lakot-na truma je že zasedla kruhovec; — toda ni se veselila dolgo svoje posesti. Sem iz grmovja jame leteti kamenje na samotno drevo, da jo srečni posestniki nemudoma pobrišejo v varno zavetje gostega drevja.
Lomastenje in vrišč prenehata za nekaj časa; tajinstven pokoj leže na planjavo krog naskakovane trdnjave.
A ta čudni mir je bil podoben brezvetrju pred bližajočo se nevihto. Obe trumi se postavita v bojni red: v prve vrste stopijo najmočnejši člani rodu, oboroženi a krepeljci na tleh ležečih suhih vej; ob boku se razpostavijo stranske straže, a za-dej se razvrstijo kilavi mladiči in slabejše samice. — Šunder in lomastenje se zopet prične s podvojeno močjo. Kamenje frči od obeh strani in sovražnika se pomikata drug proti drugemu. Že so se spopadli prvi borilci,.... krepeljca žvižgajo po zraku., v ., razjarjene živali se grizejo, lasajo in praskajo, da je groza.
Kar se priplazi izza grmovja mogočen lev. Ko si izberejo njegove iskreče se oči iz maogobrojne trume pripravno žrtev, zarjove silno, da završi listje na palmi poleg njega, skoči med osuple opice in pograbi mladiča izmed bočne straže.
Ko bi trenil, se razprše prestrašene živali na vse strani, mahoma pozabivši vse medsebojno sovraštvo.
Mogočni kralj živali, ki je tako bliskoma razgnal bratomorno vojsko, je bil le kakih trideset korakov od mojega skrivališča. Pomišljeval nisem,dobro pomerim, puška poči., .... in v glavo zadeti lev plane kvišku ter telebne mrtev na tla. Stopim bližje in si ogledujem natančneje silno žival.
Kar zašumi nekaj ob moji strani, in sem iz grmovja prikobaca mlada opica, ki je odletela omamljena izmed ostrih levovih zob. Plašno si ogleduje ogromno mrtvo truplo; toda blizu gi ne upa. Ko pa vidi, da »i jaz brezskrbno ogledujem dolgo grivo in močno zobovje silnega velikana, ojunači se tudi ona ter pride bližje. Ovohava mrtvo žival in jo tiplje, a naposled pocuka jo celo za čopasti rep.
Ko se odpravim na večer h gostoljubnim Abeaincem prenočevat, me je spremljala opica noter do vrat, kljub temu, da sem jo na-ganjal od sebe. Odsihdob ni bilo skoraj dneva, da ne bi srečal na svojih izletih te opice, rešene iz levjega žrela: danes je pogledovala izmed rogovil bližnjega drevesa name jutri so se zopet bleščale njene žive oči iz obpotnega grmovja.
Nekaj dni po tem dogodku sem se odaljil prav daleč od doma. Prevzela me je izvekrenno huda vročina, da se vležem v aenco samotnega drevesa in utrujen zadremljem. Ležal sem menda blizu pol ure, ko me nekaj krepko sune.
Dalje prihodnjič.
Illinois dan v Pan - ameriško razstavo.
V torek 25 th. 1901 je bil izbran od go.vernerja 111. kot dan države Illinois na Pan Ameriški razstavi. V namen, da se ta slavnostni dan tembolje obnese, bode pomagala Nickel Plate železnica s tem,da zniža cene na:
. $13.- za v. listke veljavno 10 dni ' $16.- " "	" 15 "
$21.- " " "	" 30 "
Imenovani listki so veljavni za vsak od treh vlakov ki vozijo iz Chicage ob 10.35 pred poldne 2.30 popoldne in zvečer. Vsi vlaki imajo Pullmanove spalnioe in izvrstno jedilno postrežbo pa amerik planu po 35 c. do $1. —
Za nadaljne informacijo in ilustriran popis razstavnih prostorov piši na John Y. Calahan glavnega agenta, Adams St. Chicago, IU.
Kdor si želi postaviti hišo ali jo hoče popraviti ali ima kaka druga tesarska dela
—:naj se obrne na rojaka:—
MATIJA FINK
706J Ottawa St., Joliet, 111.
Josip Birkey,
209 Plainfield Ave. Joliet, III.
se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v
♦o kopanje vodnjakov. <>♦
DOBER BRIVEC
(BARBER)
Slovenec ali Hrvat z dobrimi spričevali dobi takoj dobro, trajno službo. Plača je po pogodbi. Le popolnoma zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj se le taki oglasijo pismeno na
JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St., -- Joliet, 111.
John Gerzin,
Corner 2, Bldg. Eaat Cheanut St., VIRGINIA, MINN.
Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno
GOSTILNO
v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in fine pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najtineje smodke. Tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino je vedno na razpolago.
Pokliči po telefonu št. 2033
ALEXANDRA DARAS,
za stenski popir, barve, olja,ateklo, alike, okvire itd. pa tudi barvanje, črnenje, črtanje, alikanje črk itd.
ALEXANDER DARAS, 122 Jefferson Street,
Joliet, Illinos.
ANA VOG-RIN,
izučena babica,
603 N. Bluff St., JOLIET, ILL.
z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Koesbacher-ja, se priporoča tu-kajSnim Slovenkam.
MIHAEL KRAL
—: toči: —
najbolj priljubljeno ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ILL.
na voglu Ruby in Bluff St.
Joliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch".
LOUIS MAUSER & CO.
"Bojaki, dobro doŠli/"
K. C. BERTNIK.
L.B. BERTNIK.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
405 Cass St, nadstr. JOLIET, ILLS.
Štefan Ilebrovie
(Svratište gradu Severinu)
618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
Frank A. Dames
izdelovatelj cigar. 112 N. Bluff St.,	Joliet, IU.
Telaphoa: 172.
Moja posebnost so: oneHaJ^c. Priporočam se Slovencem v obilno naroibo,
Vprašajte svojega mesarja za
J
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. c. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
DR. A. BALDWIN,
ZOBOZDRAVNIK.
Soba 1 v Fargo Building. Na voglu V»» Buren in Ottawa ulic. Uradne ure ob četrtkih in sobotah.
DON'T ISPlToSf
^	Your LifeawajJ
You can be cured of any form of tobacco u»}ol[ easily, be made well, strong, magnetic, full" new life and vigor by taking /VO-TO- '
that makes weak men strong. Many «aj ten pounds in ten days. Over 5OO,0Uf cured. All druggists. Cure guaranteed. BOOK let and advice FREE. Address STERVii REMEDY CO., Chicago or New York. 451
C. fi. HAYWARD CO. j
Prodajalci papirja in tiskarji*
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne P^ ščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
škatlje za pisma in raznovrstne drU®>e potrebščine.
Na vogla Cass 4 Scott St., Joliet, f
STENSKI PAPIR
po eden cent rola in višje.
Barvanje šip in popravljanj« oken izvršujem po nizkih cenah.
Fred Soliott 413-415 Jefferson St.. JOLIET. ILL
Preskrbujem
vsakovrstne Ruber »templje P"
zelo nizkih cenah. Za dobro in t0<)
liil
no izvršitev jančim. Kdor bi n® D zadovoljen z naročilom mu vrn®"1 denar. Pišite po cenik na • ||
Jernej Prebl,
Bx. 25 FROTIER, UINTA CO-WYOMING.
FRANK IGEL, SALOON.
(S posebnimi sobami.) Točiva Porterjevo in v atekl«0' cah tudi Anheuser- Bush p**®' dobra domaČa vina, fine whis" in smodke.
Na razpolago vedno prost lu®® ^ ob sobotah še posebno. — V obil® obiskovanje se priporočata
FRANK ROGEL in JOE LEGAH-
na vogbi Jackson in
JOLIET. ILL
r , ■	,.	' V^ XV X. i-r A. f
Indiana ulic --—
«1 ohn Kraker> 1199 St. Clair St., Cleveland, O®10'
Tel. Mailt 3868 L.	^
PriporoSam v obilen posut avojo novo Uf&pM-obilno založeno z dobrimi ptjaSami, doma j. nim žganjem, tropiuovoem.pivom.vinoin kami. - Prodajam tudi p re m o g iu vspre]1^ vsaicovrstna narof.Ua za prevažanje tovoi*.
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAH.
Pri meni se dobe vedno najbolj^* zdravila za bolnike.
702 ffasliKtOll St - J0L1B*-
Martin Fif,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodK'
1103 North Soott St.
Telefon 2272. JOLIET, U4
STEFAN KUKAF
trgovec ■
l GROCERIJSKIM BLAGOM,
.. PREMOGOM IN » S-AXjO 03ST
JolietJ:
920 No.Chicasro St.,
Telefona številka 348.

AMERICAS MOST POPULAR RAJJi
CHICAGO
iEUSIf
PERFECT PASSENGER SE^J^
■miiimiiiiiAMiM
AND POINTS IN	i
iljiif lURRImiy l]n>^lirnl!HniB|^
AND TUJHItlTORX BBVOrrt*.
spp-
Demantni električni križ.
Bf|V:" Tudi imenovan Volta-križ je bi) pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je liwPlljiiiiiffi kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. HHEPrSMothuEsHHK Demantni električni križ ozdravi revmatizem v jCTaMjžBBffiST^S^^' muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine povsem SSsPffSl^S^a^i^wJfflH telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgub-BSr•	ljen0 živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, ob-
^l&TntTtinPr r'^^ upljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, 'zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh BŽlfaŽ^Ž^gS vse čute živčnega sistema.
Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega E|gjfc38{|BpSe^V-^i na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je za-BKržŽBgfja^^fiffiBiff jamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta B^WK^^^ križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-BBh^^P^^B^B« -«oli biti brez demantnega električnega križa, kerjni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bo-
^HBffiVWffl^K^^sSfli lezn>- kakor je ta.
Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni dem0'0' v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden m&ntni električni križ ali pa šest za pet dolarjev, "»razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem, tati,/' iz Stuttgart, Ark. pl&e, Tr|>el siro vej let na bolečinah in noben zdravnik ali pa-lutei. zdravilo me ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, zu kar se zahvaljujem u demautneinu električnemu križu. _
i'OVIO, iz Milwaukee, Wis, piSe- Več let me Je mučil revmatizem. Po Sesttedenski rabi t" električnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni bolJSega zdravila zoper vrematizem -
Vu,i?0lB° sem bolehal na prsih in poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar mi niso pomagali, i uemantni električni križ me je pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE, Freeport, 111.
icy v'1 wm kruljev od Sestepa let* naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe- * t50 >wi prvič videl Vas oglas, sem si mislil, da je to navadni humbug, n vendar sklenil, da si itHiT, »»Piti Jednega Komaj sem rabil vaS električni križ par dnij mi je že bilo mogoče vstati s po-Nasi™ sedai popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejše. LEO CHARVART, Eastman,
n The Diamond Electric Cross Co.,
i^JiS._306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
tV Jf* Jft Jf' Jf* Jf* Jf* Jf* Jf* JJV wjt. JJV Jf, Jjt j^J --—]*
t Anton Grahek f
Kratkočasnice.
G o s k i.
Na lestvicah se je peljal premožen mož s soprogo in d verna hčerkama iz Trsta v okolico. Mož in žena sta sedela spredi, hčerki pa zadi. Pri nekem kmetu je gospa potem kupila dve goski ter jih dala zadi na voz.
Ko se zvečer zopet pripelje do mesta, vpraša jih stražar: "Imate od česa plačati na vozu?" — "Dve goski imam tu zadi!'' pravi gospod. Ker stražar kupljenih gosk ni videl ter mislil, da gospod svoji hčerki imenuje tako, reče nasmehoma:"Le peljite dalje! za take goske ni treba plačevati mitnine."
naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da bo otvoril s
1. julijem na 122 N. Chicago St.
Sfc^* nov saloon. ^Da
V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano
plzensko pivo, F<tst Jieer, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše linijske smodke.
Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk.
tli* *&» *str tir tir "ie tt*
Prostodušen odgovor.
V šoli vprašajo dečka: "Povej mi, sinko, kdo je naredil vse te lepe hribe okoli naše vasi?" — "Ne vem, ker smo šele nekaj dnij tu!" odgovori deček.
Prva zapoved.
Katehst: "Kako slove prva božja zapoved?"
Učenec: "Ne jej!"
Katehet: "Tako!"
Učcnec: "Da! Ljubi Bog je že v raju Adamu in Evi zapovedal, dn ne smeta jesti sadu z drevesa na sredi raja; onih deset zapovedij je dal veliko pozneje."
M A TI 1 A P Ar ADCir prodajalec ur, verižic, uhanov, iTlAIIJA 1 UUUnCLt, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih knjig....
.	Cene Hran so:.	\	g
trajestežv^ ® •	thain, kakorSnega' kdo lil?	V svoji zalogi imam tudi
Blago pošiljam po Express pi9metll papir z okra-
THlrWlffl^'lgTV^liy Vie moje blago je garantirano! Ski in V narodnih bnrvah.
F.ir245	V Skatlji 2 ducata >• - . »0.35-0.00-0.75,
Knjige in papir pošiljam poštnine prostp, če se mi denar naprej pošlje. Naslov je:
Math. Pogorele,
BUTTE CITY, MONT
Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj !
iz j e c e.
Ravnatelj kaznilnice: "Z današnjim dnem ate oproščeni, ali imate še kako prošnjo do mene?"
Jetnik: "Da, vslučaju zopetne vrnitve se aboniram na boljšo celico."

HENRY LATZ,
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, 'PHONE 1652.
JOLIET - . ' ILL. .
^ty.jvvVvvi
Razloček.
Kuharica (mladi gospe, ko ji je le-ta popravila slovniške napake v njenih kuharskih bukvah): "To je ravno razloček med nama, milost-ljiva gospa, vi veste kako se piše, jaz pa kako se kuha."
...Novo...
slovensko brivnico,
popolnoma novo in lepo opravljeno je odprl v Nemanich-evi hiši
na 913 Scott cesti v Joltetu
FILIP HIBLER,
ter se priporoča Slovencem in Hrvatom v obilen obisk.
Posledica računa.
Zdravnik: "Ali ste se držali vedno mojih navodil? Ali ste ves čas prav malo jedli?"
Bolnik: "Odkar sem prejel vaš račun, skoro nič, saj mi ni preostalo drugega."
/AOTflll I 14 lepih daril! Največja kupna ponudba sedanjega časa! "0 lUIl J Blago ogledati nič ne velja! Prodajamo najboljše ure!
Sm-	* Možka ali ženska ura iz pristnega amerikanskega Hkuratnega double zlata, z
No> „ Pokrovom, s finim kolesovjem in dragimi kameni, z dvajsetletnim pismenim jamstvom, pa je <»riu. J čisto zlati v vrednosti $40-— Onim, ki jo kupijo v prihodnjih 60 dneh, dodamo Bledeča I ttno dunajskopipico iz takozvane mdrske pene v vrednosti $1.50. 1 pristni Spic za cigarete, 1 il»i'.., dgare, 1 usnjato mošnjico za tobak, 1 nikeljnasto Skatljico za ivepljenke, 1 verilieo za uro, 1» c „ 1 Par uhanov s kamenčki, 1 kravatno bodico, gumbe itd. Uro in naSteta darila poSljemo '""iV,. D- za $4.98 ill ekspreine stroSke. lilago se lakko kupi proti gotovemu denarju. > HjJTOtledati in vrniti na nuSe stroSke, če ti ne ugaja. -- Kjer ni ekspresne Ptaelje, je poslati denar hiti »i0® vred in takim dodamo Se po vrhu lep Jiepni nožek, blago pa poSljemo registrirano po to . kuPi "'l Iirod!l 8est ur.<lohl eno povrhu zastonj. PiSi na ATLAS JEWELRY COMPANY, ž;;^*TOpoiitan Block, CHICAGO, ILL.
^ODVISNA OD KAKEGA TRUSTA AU KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,	CHICAGO, ILL.
VELIKA ZALOGA
oblačil, kipov, srebrnih in zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd.
•...IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTUJEMO IZ EVROPE....
^atoliškim društvom postrežemo se znaki, banderi in uniformami.
"aivečja
trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka.
M. H. WILT2IUS & CO.
East Water St., Milwaukee, Wis.
Fred Sehfins--
^ « Brcw^? Company
"'Vovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
uležano pivo
J0LIET, ILLS.	TEL. 26.
&^ *
B r i t k o.
Pivovarnar (ki je poslal na razstavo pivo): "Kaj mislite da bom dobil za pivo kako odlikovanje?"
Tujec: "Za pivo že ne, toda morda za pivce, ki ga bodo v stanu piti!"
JOSEPH BRATJN, taj. ln blag,
E. PORTER, predsednik,
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
VečnigodrnjaS.
Gost: "Moj sosed vedno godrnja nad jedjo, nobena stvar mu ne do-pade, ali je bil vedno tak?"
Gostilničar: "O, še hujši, pre-cešnje čase mu jed niti dišala ni, če ni našel v juhi nič las."
Izdelovalci
LONDON PORTER
posebnost je Pale Wiener Bler,
Pivovarna: South Bluff Street
JOLIET, ILLINOIS
P o g 1 a v i t n a stvar.
Agent: "Naša vina je preizkusil kemik in izjavil, da so prava."
Krčmar: "O, verjamem, toda kdo je pa kemika preizkusil, če je tudi on pravi?
E. HAYWOOD
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
Joliet, IU.
■
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih emodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
Ako sehočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR JU,
7th Str.. No. 119
CALUMET. MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smodxe, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino.
Iz naklonjenost'.
Krojač: "Ali Janes že	nr
dobim denarja, goRp: d ^ >•'■ y . tem veclnem tekanj: I o ' » ] noge."	I
Baron: "Spv.:tn trti t čir ' 1. f n I
in potem me bo t .....1	0 v ^
opominjali vsaki n° «	rj -
znate, da sem vam ; -i-.	"j«'!--'' I
Zmešano i a v od i 1 c.
Narednik (e'iol nim p 0:'t ;rr •- ' cem). "Opozaijau: v?.s tud, da gospod stotnik tu pa tam inprr I vi kak dovtip. Če se boste 3 us>i> j smejali, boBte zr.j rti, čr « ' - " tiho smejali, 1 o • rnirv.il zi i ! vanji- in če sc sp.oh e Los s »m-» jali, vas bo sinr.'.rr.l z,i liemti.c. Ravnajte se po tem!"
HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposojuje
T. F. Baskerville
408-410 Van Buren cesta Joliet, IllitlOiS.	Tel. 123B
JOHN MOMC
1145 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
HENRIK C. HONKOMP,
izdelovalec Izvrstnih smodk. Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago St., Joli«t, 111.
s. honet,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujem najfinejše
moške obleke od $15 do $28,
Sukno si lahko izbereš pri meni. imam vzorce in blago.
Slovenci, obiščite me pogostokrat
Doktor Frederick
Soba 404 Barber Bldii., Phone 2124. Stanovanje, 1222 Kenton St.. Pbone 1414. 10 do 12.
Uradne ure: 2 do 4.	Inlin
7 do 8. p. m. JWIIC
Ako je od Rarretta, jp gotovo po ceni.
Trije dobri razlogi.
<S lavni razlogi zakaj bi vi morali kupiti ravno
Leonardovo hladilnico za jedila
so ob kratkem navedeni trije:—
1. Ohranjuje vse predmete hladne in čiste.
ž. Potrebuje le malo ledu.
3. Glede snaženja se lahko vzame vsaksebi.
.To »o tri glavna svojetva, katera mora imeti hladilnica za jedila in katera ve vsakdo dobro ceniti.
Cfena naših hladilnic je od $10.00 do...........$60.00.
" " omar za led je od $6.25 do.........$16.00.
Barrett Hardware Co.
218—220 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
established 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203*205 East Madison St.
CHICAGO.
Louis Sievers Sons Co.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" BO naša neprekošena
specijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenne, CHICAGO, ELL.
A. GOLOBITSH,
799-801-803-805 N. Chit-ago St.
JOLIET ILL.
Long Distance Telephone SSJ, (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo procerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajcnega mesa. perutnine in doma izdelanih '•kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuvul, klobukov in raznih drugih po trebffin za oboji spol.
GOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in gmodkami.
Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja I»E>'AR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SEVERO-NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,
lastnik.
Geo. L. Brozich,
manager.
Nova prodajalna.
Novo blago.
Trgovina
z lončenino in steklom.
Vsakovrstno stekleno posodje, žaganje, zamaške in vse potrebščine za saloone.
Sklede, krožnike, skodelice in raznovrstno namizno posodje
^MALIOaLASI.
< >pomin,
V«e ©. odjemalce Jti dolgujejo «e kakor pol leta firmi Stukel & Giayhek, prijazno opomnim, da naj Itagovolijo poravnati do prvega ju-t- J. ker jih sicer izročim mest-vemti vodniku C. W. Barkar-ju.
tega opomina se je obrniti kinto ji a
John B. Stukel 200 Indiana St.
Joliet, 111.
Ki prodaj je lota s hišo
» MOUNT IRON, MINN.
Jtiša ima tri Bobe in kuhinjo v pritličju in jedno v prvem nad-•vfflpjn. Prostora je za 12 boardin-f^rjw. Ix>t» je blizu rudnikov, kjer »fckkjo Stir] parne nakladnice in je delo Tcd«o dobiti. •
t'Jena hiši in loti je zelo nizka, wmoo i&OO. — Za podrobnosti in pi-MM-no pogodbo obrniti se je na last-ii«4a. John Sterle, Box 320, Virgi-ah). Minn.
Na prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center
Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5 °]o popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno iveie pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje iu Ir/iin najboljše »modke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
Anton Horwat
izdelovalec avstrijskih viržink.
PODPISANI NAZNANJAM PRI jatcljem in znancem, da sem pred "i*neci prišel iz Podprezja, Go TvujBko in se naselil v Jolietu, 111 N. Chicago Street. Protiim, da mi blagovoljno na sunit« evoie naslove. MATEVŽ KEMPERLE, 820 N. Chicago St. Joliet, 111.
JLSE JE PETER STAREŠINICH, kzUn je uginil iz Jolieta, a pred ■HrM*-em jc Stanoval pri Anton Re-wvichn na 406 Benton St. Joliet, II/., kamor naj s« blagovoli naznaniti *Jcd ali naslov iskanega.
PAUL SCHNELLER,
NOTAR—NOTARY PUBLIC
vCktemrf-u. Mich, naznanja, da je pri-IW »vojn poslovanja ter se Slovencem in HrvaUun priporoča pri oskrbovanju nji. l*wit» (travnih poslov v stari domovini.
Dober mesar,
slovenskega in angleškega je-dobi lahko Ukoj dobro službo. Tisča j »o dogovoru. Pismene po-»«21* je nasloviti na "Amerikanski Kti/vtnee", Joliet, 111.
M tiis z lotami 2 as
fnJjiem kraju je naprodaj po zelo Trimemili cenah. Kupci naj se oglasijo fri b'TEF. K1JKAR-JU, 020 N. Chicago «1., JWiet, 111.	6
Cene viržinkam so $22.00, drugim smodkam od $20.00 do $120 00 na tisoč komadov.
Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki.
Ob jednem priporočam Slovencem 5n Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena pre< nočlšča.
Skodelice za juho od 5c do 10c; Svetilke, stenj (doht), cilindre in večje posode od......15c do 20c. druge potrebščine je dobiti pri nas
Toaletno posodje, obstoječe iz sesterih delov, za..........$1.84
Posodje za kosilo, obstoječe iz sto kosov, s zlatimi robovi okrašeno, v vrednosti dolarjev 11.50, sedaj za samih....................$8.45
na debelo in drobno po najnižjih
Skupina iz stekla za pijačo v raz- cenah. SteDeke Bvetilke (kakorgno
barvah za...........$1.45 kaže podoba) po 74c in nižje do 29t".
50 umivalnikov iz belega porce- Nočno posodje (kahle) v vseh ve-lana z vrčem vred po. .*......70c. likostih po 15c, 20c, 35c in. .. 50c.
ELMER E. HENRY
119 N. OTTAWA ST., nasproti J. R. Hobbs-a JOLIET, ILL.
Qiuis	(p
39-41 FRANKLIN ST. ,
CHICAGO.
HEPRIATELIA L'DDSKEHO POKOLENIA,
-ktorych-
PROF. COLLINS BIJE A PORAZA.
Rozlične choroby prs, srdea, »ei, žaludka, ladvln (okrutkyj bolenie hlavy, prechladrmtie, katar, zapalenie pl'uc.slaboft mrtvica, krče, lamka, vred, zdduch, vodnatelka, reunia^'v mus, bol' hrdla, nosa, horučka, zadneho čreva (zlata žil8'/ vysyp na hlave, kožne vyražky, tanec sv. vita, prub, l%\ palenie modzgu, nezaživnosf, krče žaludkove, začiatocB suchotiny, rak, hllsty, osypky (poky), tyfus, zaha, rany, opuchllny, otekliny, ruža, predušnieu, zavrat, ^ chota, slaby zrak, klanie v križoch a štiepanie v udoc^ všetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky ^f1' larnostl, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bol8 ' ti, neduhy pečene (jater), zapalenie čriev, paducni^1 bronchitis, vysichanie mlieča, mechurove choroby, Ve lišaje atd. atd".
Toto su uhlavni nepriatelia 1'udskeho pokolenia, proti ktofJr povolanl su nas branit lekari a učenci. Najlepšie obraM 1'udstvo proti tymto našim nepriatelom dobre zndmy
Professor COLLINS,
ktory už velke tislce l'udi uzdravil z rozmanit^ch chor^' vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On ^ mužov, ženy a deti. Krem hore spomenutych nemoč' ietotou lieči aj ine choroby, v pade choroby plšte najP^ jemu pod dolu udanou adressou.
Youngtown, O., 4 Aprila 1901.
Ctertf Prof. Collin«, Ani nemoiem nnjsf fclov, aby som sa Vdm potfoko-val za nev^siovnt dobrodenie, ktori *tc mi uSinili. Nech Vam Boh zaplati. 2a pol druha roka triipilo ma štiepanie ' kostdeh a nikto mi nemohol pomdet. Darmo som vyhadzoval peniaze na doktorov a lieky. NiC mi nepc-mihalo. Ale ked som u začal tret Vašimi rnastami, citil som, ako by mi ohefi ehodil po kostach a fiidch a potom mi bol'asti prestaly. Aby sa mi nemoc nevratila.vymaza! som na seba vSetku tnast! a od toho Času mdm pokoj. Tak Vim t&te raz dakujem. S uctou Fr. Hussy.
♦otoow
izdelovalci
vsakovrstnega vitia in zganja
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina o ti trte in ž^ania
Sonoma Co, Oalifornia.n
Vsbodna zaloga vina In urad: 684-686 W. 12 St.
TELEFON: 110 CANAL.
Chicago, 1.
Alti Horvat
200 Jackson St. JOLIET, ILL.
kalifornijska vina
—: pošiljam :—
vse kraje Združenih driav. Cene vinu « posodo vred so primerno nizke:
Črna vina galona____»0.45 do 0.60
B®la " " ____ 0.55 «< 0.65
Fina tropovica ____ 2.50 << 3.00
Muškatelec .... j 25 " 1.50
HT' Manj, kakor 10 galon ne razpofii-ljam. Denar naj se blagovoli doposlati -i naročilom na
Nick Radovich,
102 Vermont Street,
San Francisco, Cal.
Wm. Conlon.
♦©♦oteo^o*
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sonr Mash" in čistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St.
Joliet, Illinois.
Potovalna družba.
VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANTIQUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO
Zwilchenbart v Baselu, Švica,
61 Qreeinvic^i St. NEW YORK.
...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE...
THE ANHEUSER-BUSCH CO.
-IZ-
ST. LOUIS, MISSOURI.
Uniontown, Pa., 5 ra'i* Pinu Prof. Collins — New York, N. V.
Cten^ pane:	mob''*;
Vyznam teraz, le som neufal, it by ste majw ^. j1 drftvit Ale sa-tomu nedivte. Ked človeka J rV j;' lekari a nemožu mu pomoet, tak ztrati c'<%fI[ ! inym doktorom. Preto nie s vel'kou vol'ou vvni ^ t expressu lieky, kt< ri ste mi boli poslali •Ale,u pi f tyjdne som ku svojej vel'kej radosti bad.l. ' ].ej|l'.! leptie. Teraz uf vel'a lepSIe vvreram, 'cbcr.t> citim s» by< zdravem. Ja som myslel. Je	vi»r *
a le dlho nebudem po svete chodif, lebo L, viae som citil talkost na prsiach. Prijmite	ivt**
neUie vdaky za moje uzdravenie. Z povdacnos Vas každčmu odporueaf.	S pozdaravutn '
Albert Kail*y*
Passaic, N. J., » ^ Vel'acteny p. Prof, Collins.	m j»
Vy ste skutoinc ten najlep« doktor, jakeho ^ kedy zkusila. Ui som Vam bob pisala, le iak som trpela kaldy mesiac za viae dni. Mala s"ro,.tV,l«• bol'asti nielen v livote, ale aj hlava n> vldy t* ' ; Xa kol'ko sa pamtam, trpela som na Iti ntra'^ ^Jj. j dem rokov. Ulivala som vMičo, Eo mi susedkj" k I aletovesu bolo marnč. Aj doktori ma liet*'1. I pomfjct mi nemohli. O VaSich medicinach alc ^ I povedaf, le sii hodny viae zlata ako valia-	A
uplneidrava. S hlbokou uclou Miria.Sa " ■
t v'" m
opisane, molno z meh celkom urfite poznat^^^ ^
kašlete? vračate? chudnete? mate vytok? zle sa citite? mate neuralgiu? boli-li Vtis bok? či Vds čelo boli? či Vas lisi bolia? mavate behačku? citite sa ustatym? či V dm tečie z uši? mate-li zly appetit? či Vas v hrdle pali? mate-li biele etraty? citite sa utlačenym? či ste slabeho zraku? či mat« kratky dych? či Vas boli po jedeni? mate-li tvrdu stolicu? či sa Vam hlava toči? trasu-li sa Vdm ruky? či sa 1'ahko rozčuljte? či mate svrbenie kože? bije Vdm srdce močno? či citite nan tlačenie? mate-li spinavy ja/.yk? či Vas spanok utužuje? mate bol'asti v kogfach? mate bol'asti v pleeaeh? či V tis reže pri močeni? či V dm skučl v črevdeh?
či je telo Vaše makke? mate-li chorobu matky-či sa 1'ahko nal'akdte? či sa často prechladite' či mate zle pdehnuci potr ' citite-li, že mate hrta® zaslajmovany? mate-li choroby naka«' live?
citite-li zimu v okrutka^h' či citite prazdnotu v hlave?
či citite, že mdte horiictt krv ?	, ^
či citite, že mate 1'ahk^ hlavu?
či sa citite byf celkoD1'
rozpdlenym? či vidite v moči ka-
mienčoky? či sa citite byt vždy
ospanlivym? potia sa vam nohy? citite na vreh hlave
bolenie? ste rano U6tatl a slabi? pali vas v chrbtovej kosti^ nemožete rano jiestt teču vam z ust sliny? ^ mate slabuchrbtovu kos^ chodite sh'-benl
v - -r^ 1 rano, od 2-5 popoludni.-
i
f
5
Uradne hodiny: Od 10
nedel'u len od 10. do 1. hod. popoludni. Lieky zasielaju sa po Expresse v ktorukol'vek stranu Sp°Je nych Sta to v a Kanady. — Plšte v akejkol'vek reči
Prof. Collins New York Medical Instituti
140 West 34th St., New York.
(Milwaukee, Wis., is'aprila igci.
Valen^ Professor Collins, Pisal som Vam, ?c ked ma vylietite, dam Vam po-dakovanie do novin C'inim to tedy teraz.
Ja dolu podpisan^ lymto oznamujem vSetkym kra-j anom, le ma Professor Collins vylieti1 z takej choroby -nad ktorou tunajSi doktori len hlavam krutili, lebti nez. nali jaki je to nemoc. Maval som času na ias vel ke bol'asti vo vnutornosfach. pred o^ianii zrobila sa mi <m». hlava sa mi zatočila a studeny pot vySiel mi na Celo. lo pnehadzalo na mfiu kaldy tVldeli aj dva tri raiy. Od toho som sldbnul a chudnul. I.el sliivny Professor Collins poslal mi liekv. ktc.ri -a tri t^ldne ma celkom uzdravily Preto odporufam Prof. Collinsa KaJdimu čo opravdiviho lekara. S pozdravom na vsetkych krajanov	Jan Kubskf.
V lekArskej vede rtuirr.e s-j prunaky, ktori ktdsu
Kedchori nasl.dujiire otAiky jodpovedin a zaSlii ich Prof. COLLINSOVI, on znii dobre na jakiine^^ a vyli.Ji ich rychle N'etreba ist do New Yorku — piSte mu: