_ Pavlafnl Franko o drlairl SNS, ^ Številka la V Ljubljani, dne 6. maja 1920. H. leto; *== Cijena n prodaji 1 K 50 m Nas Glas izlazi n tjednu svakog četvrtka*] Godišnja pretplata • . , . . K 72*- Polugodisnja......................... 36*’ Četvrtgodišnja ....... * 18*- Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjenikn. ir- ■ Ileira y npoAajn 1 K 50 *■=«* Ham r.i K' HaaasH ceAMiraHO enaicor 'jerspnca. ro,'(Hinn.a iiperiiJiaTa ...... K 72 nojryroAHinH>a #36 HeTRpTroAirama i »18 3a HHoseMvJTBO ironrrapHHA . Orjiaca no T;)|>n(jiH.. Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/IL Rokopisov ne vraJa, ako se se priloH tnamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankiraae. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in srbske dopise je pošiljati la potom organizacij, ki so za vsebino odgovorna UpmvniStvo: Na narošila brez denarja se ne oziramo. Naročrina naj se posije po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov Kg it 5/1. Ija je pošiljati tudi zbirke za na* tiskovni sklad. a „SS-JSZZ Odijela su već nreokrenuta 1 ne daju se više preokretati, suvišni su predmeti već davno prodani, posljednje cipele dode-rane. šešir ćišćen i bojadisan, rublje se raspalo, a prilike od dana u dan sve gore. Pa ipak interesi države traže baš sada ozbiljan i trijezan rad, žena i djeca videći oko sebe ovu raskoš 1 luksus. a u kući bijedu, počinju sumnati u sposobnost svoga hranitelja, a jadni činovnik sijedi i dobiva nabore po licu od nepro-spavanih noći i jalova razmišljanja. Pa još mu je uvijek dužnost prema državi prva, i opći interesi vrijedniji od njegovih ličnih interesa a u radu ga Još uvijek pomože vjera i nada. da će i država prema njemu učiniti svoju dužnost. Sastav koncentracione vlade. Zagreb 25. aprila. Krvavi dogadjaft u Subotici, sukobi izmedju komunista i oružnika u Ljubljani, štrajk željezničara dadoše povoda, da pučanstvo nazri vajući u tim dogodjajima krivnju vlade, govori o nekoj skoroj promjeni kabineta. Tako se već pronijela ovdje vijest o nekoj konferenciji kod regenta i o sastavu koncentracionog kabineta. Današnje su novine tu vijest demantovale. Naše stanje. Teško brodu i onima, koji su na njemu, ako kormilaru ispadne kormilo ruke, i on nije kadar više brodom upravljati. Teško obitelji, ako glava više ne može upravljati kućom \ njenim ukućanima. Prilike, u kojima živimo, učinile su. da je i javni namještenik izgubio sposobnosti, da ravna svojom kućom, da se za nju brine i opskrbljuje svoju obitelj. Materijalni je naš položaj tako dešpera-tan, da ga više ni oni najponosniji ne mogu kriti. To se opaža pogotovo u posljednje vrijeme, kad država proživ-Ijuje vanjske i unutrašnje trzavice, pora ii kojih su cijene na tržištima dosegle nečuvena visinu. Ne treba ništa više već uzeti, da n Hrvatskoj, u zemlji bogatstva 1 obilja, stoji danas jedan kilogram brašna 20 koruna. U tome omjeru porasle su sve život* ne namirnice i roba. I dok razni špekulanti tjeraju i dalje nastojeći se preko noći obogateti, jer ne znaju, što će im sutrašnji dan donijeti, iavni je namještenik izgubio orijentaciju; njegova 6 godišnja praksa u trpljenju gladi, oskudice i odricanja jedva mu Još pomože, i njemu izmiče iz ruke kormilo u upravi svoga kućanstva i opskrbljiv:. .a svoje obite1". f Ivo Bogdanid. Kako smo već javili, umro je u petak 3ne 9. aprila o. g. Ivo Bogdanić, pero-vodja zemalj. blagajne za osiguranie radnika član srelišnjog odbora SJN. u 24. godini dobe svoje. Sprovod mu ?e bio u nedjelju dne 19. havnja u 3 sata poslije podne, a prisustvovali su mu uz rodbinu mnogobrojni drugovi javni namještenici zemaljske blagajne za osigmanjo radnika, financije, linancijalne straže Ud., a na čelu ovih kor-potatlvao središnji odbor SJN. Osmrtnice su Izdali uz rodbinu namještenici zem. blag. z. o. r. te središnji odbor SJN. i položili na odar vijence. ’* * Prerana neumoljiva smrt pokosila nam je vrlog druga u naponu mladenačke debe. Premda mlad sudjelovao jc na mnogo strana na kultni no-socilalnom polju olazući u taj rad sve svoje sile. L naj- ktaće vrijeme uspjelo mu* ie organizovatl financijalnu stražu, keja ga je u početku djelovanja SJN. kao odbornika izaslala u središnji odbor SJN. Baš u ovoj organizaciji istakao ie svoju vrlinu, dokazavši, da nije kod oiganizacije dovoljna samo dobra volja, već da za takovu treba veoma mnogo temeljitosti. Pod njegovim uredništvom ugledalo je svjetlo stručno glasilo „Novine financijalne straže*1, čiju je redakciju vodio do svoje smrti. Radio je djelotvorno i na podizanju i gojenju športa, te izdavao i uredjivao „Sportsku reviju**. Uza sve to dospio je posvetiti se vlastitoj stručnoj naobrazbi, svršivši u redovitim rokovima pravničke ispite. Bio je naime uvjeren, da će svomu narodu moći koristiti više, što mu veća bude vlastita naobrazba. Malo ga je tko poznavao u Sirim kiugovima, jer ga je uza sve vrline osobito resila skromnosL poznat je bio tek u svojoj najbližoj okolini te uskom krugu svojih drugova i prijatelja, koji su ga svi štovali, cijenili i ljubili. Kolikogod je bio Mc-ijutim to govorkanje značit će možda oak, da se nešto sprema. Mo-mentau! je položaj takav, da i državnici i narod imadu da bivaju samo jedan odi dva ptr.a i da se odluče i to brzo, kojim će poć'. Jednim putem treba da podjti oni, koji hoće sačuvati državu, sloboda« nacionalni i socijalni poredak, a drugim puteni oni. koji bi htjeli to promijenit^ Kolebati*a u tome ne bi smjelo biti, jen bi oni. koji kolebaju, mogli okasniti, a| odgovornost će za ono, što bi moglo doći« biti vtn ka i teška. Uzmemo li pred očj osim t'. ;a vanjski položaj naše državo, ne će nitko ni časa posumnjati, da se nalazim '! u vrlo ozbiljnim prilikama. Po*« litičke nesuglasice i trvenja smetali su rad Nar »inog Predstavništva kroz cijelo) vrijeme pa smo uvjereni, da će ozbiljp nost n- lenta, u kojem se nalazimo, učit niti i tome kraj. I zato Je valjda došla do nekih konbinaci.ia o koncentracionoj vladi, k je i ako još juče riijesu imale konkretne podloge, ipak znače želju, da se) sve političke stranke slože u zajedničkom radu, d ; spase državu i njene interese. Koncentraciona vlada, u kojoj bi se na« stavila i dalje politička zabadanja, došlat bi u ovaj par vrlo nezgodno i pokazala definitivno, da su našim državnicima preči vlastiti interesi od općeg dobra. inače plodan na kulturno - socijalnom polju, radio i najvećim žarom i ljubavi za našu stališku organizaciju. Za žestokih progona vodstva SJN. i ako je bio na udaru vlasti, prema svom položaju, bez oklevanja pohrlio je u Ljubljanu, da se sa brat kom slovenskom organizacijom stavi u sporazum glede načina borbe protiv t; ianjeg bana Tomljenuvića, koji je nasilnim načinom htjeo skršiti svijest javnog namješteništva. Javljao se od vremena do vremena svojim člancima u „Našem Glasu** dajući svojim drugovima pobude i opticaja na stalnost i gojećl medju njima drugarska svijest i solidarnost. Svojim dobro promišljenim i stvarnim prediozima dao jet mnogu dobru ideju S TN. u njegovom radu i nastojanju oko staliških interesa. Naglom i preranom smrću našega druga Ive Bogdamća izgubilo je javno namješteništvo požrtovnrg. nesebičnog 1 skromnog druga, domovina žarkog ljuba, a obitelj nježnoga srna i brata. Neka mu je svijetla 1 trajna spomeni ^StrSFS. ''»• * 'V’ .j ^ ^' - . v ;&£*&&& „nas (Sas* sto*rft Pragmatika. Eno natvažnejših in najbolj perečih [ivtfrašanj za vse jugoslovansko javno uslužbenstvo je brez dvoma zakonita rešitev službene pragmatike. Vsaka vlada se ogiba rešitve tega vprašanja navadno z izgovorom, da so sedaj valutne in druge razmere tako neustavljene, da ne kaže preminjati zakone ter sklepati o prejem-|kih državnih uslužbencev, ker bi se novi prejemki morda že jutri izkazali zaradi naraščajoče draginje kot nezadostni ter bi utegnili povzročiti zopetno premembo komaj sklenjenega zakona. Tako torej vlade sklepajo le provizorne ukrepe, ki naj vsaj za trenotek zadoščajo uradništvu. Medtem ko mi čakamo, da vlada sama predloži načrt nove pragmatike, ki naj bi uredila uradniško razmerje napram Jižavi in nasprotno ter idoločila prejemke uradnikov, pa vlada uveljavlja zakone, ki „urejajo*4 uradniško vprašanje v Srbiji, tudi na ozemlje pridruženih dežel. V našem glasilu smo ibrali tozadevne pritožbe naših carinarjev. Kričimo zaradi krivic, toda ne pomislimo, Ida je to le pravica v smislu predpisov, Id so veljali v nekdanji Srbiji in ki se uveljavijo, ako pojde po volji srbskih radikalcev in naših prepričanih centralistov, polagoma za vse kategorije v vsej ^Jugoslaviji. Pragmatika ima urediti pravice In dolžnost! uslužbenstva napram državi, kakor tudi dolžnosti In pravice države inapram nameščencem. Ni pa treba, da bi uredila tudi višino prejemkov. Vsako delo naj bi bilo plačano po dnevnih ce-inah. Saj verižniki in privilegirani tatovi ne zahtevajo, da jim vlada s posebno pragmatiko določa cene, temveč jih določajo samoljubno, ter se v tem niti ne ozirajo na kako sramežljivost, še manj pa ina dnevne cene! Določitev prejemkov državnih uslužbencev naj bi se pri sedanjih valutarnih in draginjskih razmerah Iz pragmatike torej kolikor toliko izločila. Nikakor pa ne sme javno nameščen-»tvo dopustiti, da se v pridružene dežele v Jugoslaviji uveljavljajo zakoni In običaji. k| so veljali za uradnlštvo v nekdanji Srbiji. To bi značilo popolno nazadovanje naših razmer, ki že prej niso bile idealne, vendar pa vsaj znosne, dočim bi nove libile naravnost nemožne. Odločni odpor [proti vsakemu poskusu, da bi se nekdaj jV Srbiji veljavni tostvarni predpisi razširili tudi na druge pokrajine, se mora [pričeti koj v začetku. To priporočamo posebno našim poslancem, ki preradi pritrjujejo, da se nekdanji srbski zakoni brezmiselno razširjajo na področje vse države v napačni misli, da razširjajo nekaj res pristno - Jugoslovanskega. Tak poskus bi našel gotovo strnjeno vse javno nameščenstvo, ki bi se znalo upreti taki nameri in braniti vsaj ono trohico pravic, ki so mu jih privoščile mačehovske vlade bivše Avstro-Ogrske. IY sledečih člankih naj slede v te-svlečku določbe, ki so „urejale44 uradniški stan v Srbiji. Naj jih naši čitatelji sami Primerjajo z določbami službene prag-imatike bivše Avstrije. Z lahkoto spoznaio, kakšna naj bo prihodnja jugoslovanska službena pragmatika. Prišli bodo do zaključka, da naši novi pragmatiki nikakor ne sme In ne more postati vzor položaj uradništva, kakor je bil urejen v Srbiji. Stanovsko razmerje javnih nameščencev v Srbiji ureja „Zakon o činovnicima gradjanskog reda i o stavljanja u penziju sviju činovnika u opšte** od 15. februarja 1864 (Srpske Novine 18. f. 1864). Navesti hočemo posamezne paragrafe, v kolikor se ne skladajo z našimi nazori, izčrpkoma v prevodu. Občni def. »§ 1. Svojstvo dejanskega (dejstvitel-nog) uradnika se dobi s kneževim uka-: zom, s katerim se kdo imenuje na kako ; mesto v drž. službi.« —* Po tem določilu ima torej „svojstvo uradnika44 le, kogar imenuje knez ali sedaj kralj. Po pravilih i pragmatike so pa smela imenovati urad-i nike nižjih kategorij deželna oblastva, višja ministrstva in šele najvišje cesar ali i kralj. Svojstvo uradnika je bilo pripoz-nano tudi praktikantom. „§ 2. Pravice uradnikove pričnejo z | l.nevom imenovanja, dolžnosti pa ?n s ! tem združene odgovornosti z dnevom, ko se je uvedel v posel dotičnega zvanja.*4 — Določilu ni oporekati. „§ 3. Pri imenovanju se mora paziti na odlično vedenje, sposobnost in na pridobljeno potrebno znanje." Določba je jako nejasna in lahko daje povod pristranostim. Sposobnost ni natančneje določena; predizobrazba se sploh ne zahteva, zadostuje „pridobljeno potrebno znanje44. NI čuda, ako se je zgodilo, kakor zatrjujejo, da je sekcljskl predstojnik postal pošten nekdanji čevljar. Glede dohodkov ga sicer ni bilo zavidati, ker bi mu bila njegova obrt prinašala mastnejše. Po § 4. se ne smejo sprejeti v državno službo tisti, ki so pod oskrbo, tisti, ki so udani strastem javne pohote (bljuda), pijančevanja, kvartanja in temu podobno, ali ki so bili obsojeni na kazni, s katerimi je združena izguba državljanske časti. Tujci se smejo sprejeti v drž. službo po kraljevem dovoljejnu samo pogodbeno. Pogodba ne sme trajati dalje nego tri leta, a se sme po okolnostih obnoviti. § 5. Pri vstopu v drž. službo položijo uradniki predpisano zaprisego. | 6. Vsebina zaprisege. § 7. Zaprisega se polaga samo pri 1 nastopu službe, kolikor z zakonom za i kako mesto ali kako stroko ni predpisana posebna zaprisega. § 8. Pri povišanju na večja državna zvanja se pazi poglavitno na sposobnost 'j In dotedanje primerno obnašanje. Službe-| na doba ne daje nobene pravice na večje I zvanje, in samo pri enaki zmožnosti ima daljša služba prvenstvo. Tudi to določilo daje lahko povod, da se na višja mesta postavljajo osebe, mlajše po letih, ki so pa slučajno boljše opisane, po večalimanj vestnih predstojnikih, dočim se v službi lahko zapostavljajo pridni, marljiv! tn starejši uradniki, ki svojim morda mlajšim predstojnikom iz kakršnegakoli razloga niso — simpatični. Zlorabam so vrata odprta na stežaj. § 9. Ce se je kdo sprejel v kako stroko drž. službe radi praktične pripravnosti za službo, ne dobi s tem pravice, da se pozneje postavi na kako zvanje! Tudi to določilo ni zadosti jasno, ker se predvsem ne more vnaprej vedeti, kdo je zadosti pripraven (spremani za eno ali drugo stroko. Njegova spretnost se more presoditi šele, ko je že dalje časa opravljal službene posle, ako ima zadostno šolsko predizobrazbo in ako je z uspehom napravil predpisane strokovne preizkušnje. Tudi na podstavi teh določil je dana možnost, da se na drž. službena mesta postavijo moči brez potrebnih strokovnih vednosti samo zato, ker jih kak že služ- bujoč nestrokovnjak-predstojnik kvalificira za „praktično spremne44. IL DeL Dolžnosti In pravice uradnikom. § 10. Vsak uradnik je zavezan točno bi skrbno izpolnjevati dolžnosti poverjenega mu zvanja po zakonite uredbah in službenih predpisih. Določba je po sebi omevna, vendar bi morala polno veljati šele za uradnike, ' ki so si potrebno znanje v predpisih že pridobili ter to dokazali z že odpravijo-nimi preizkušnjami. § 11. Obnašanje uradnikov v službi in Izven službe ter postopanje nasproti mlajšim in starejšim mora biti odlično, dostojno izobraženega človeka in urad* nlka. Tudi tej določbi ni ugovarjati. Ker, se pa po § 8. prav lahko dogodi, da višje mesto zaseda mlajši uradnik, postane tudi mogoče, da se vedenje mlajših nar sproti starejšim vedno ne vpošteva. § 12. Uradnik je zavezan izpolnjevati naloge, pristojne starejšim, toda po teh opuščene, v katerem primeru pada odgovornost na starejšega, ki zapoveduje. Sodnikom se ne sme izdajati nalog v tem, kako naj se delo reši ali presodi. Tudi ta določba se nam ne zdi dovolj jasna, ker vsak uradnik odgovarja za svoje delo in ne vemo, zakal in v kolika bi mogel odgovarjati starejši za naloge, ki so sicer njemu pristojne, a jih nalaga mlajšim. Da pa sme predstojnik delo razdeliti in od podrejenih zahtevati, da ga izvrše, je v naravi službe same. § 13. Če je nižji uradnik mnenja, da je naloga, ki se mu je poverila, zakona protivna, mu ni nič na poti, da zapovedujočemu oblastvu napravi svoje pripombe. V takem primeru se sme naloga zadržati v izvršenju, ako bi stvar ne bila nujna. Ob ponovitvi naloge po storjeni pripombi je uradnik dolžan nalogo brez odlaganja izvršiti. Samo tega, kar kazenski zakonik zabranjuje kot zločinstvo ali prestopek, ne sme nižji uradnik na zapoved starejšega nikoli izvršiti ter Je zavezan javiti svojemu višjemu oblastvu d taki dobljeni zapovedi.44 — Pomisleke bi pri tem imeli, kdo sme določiti, da 1« stvar nujna in kdo presoditi, ali stvar kazenski zakonik zabranjuje kot zločinstvo ali prestopek. § 14. „Vsak uradnik Je zavezan strogo čuvati uradno tajnost. Za uradno tajnost se smatra vse ono, kar je uradnik v službi in v svojem uradnem položaju zvedel, io Iz čegar odkritja bi se mogel uspeh drž. službe obrezuspešitl, ali bi bilo drugače škodljivo za državo in njene interese ali za posameznike. Ta dolžnost traja tudi potem, ko je uradnik izstopil 1* službe ali bil odpuščen.4* § 15. „O stvareh, ki Uh je uradnik zvedel v službi, ne sme na zahtevanje zasebnikov niti pričevati brez dovoljenja' svojega predpostavljenega obiastva.44 — Kaj naj počne uradnik, ako je zvedel za „uradno tajnost44, ki je državi ali stranki v očito škodo? Ali naj tudi molči, ker se po § 13. ne more ravnati, če mu kdo za to ne da posebnega dovoljenja? Pojem „uradne tajnosti4* bi se moral določneje opisati. § 16. „Brez pristojnega dovoljenja m dopustno nobenemu uradniku in tudi n® brez opravičenih vzrokov se tako od" daljiti od kraja svoje službene dolžnosti, da ne bi mogel priti v službo, kedar je potrebno. Kdor postopa temu nasprotno, pa ne more opravičiti svojega izostanka, se kaznuje z ukorom ali z odvzetjem plače (§ 41.J. Vendar pa. če bi kak važen pose! zahteval, da je uradnik v službi (na dužnosti), ali bi mogla tudi nastati kaka opasnost od tega, ako bi uradnik ne bil v službi, pa bi pri vsem tem službo zapustil ter bi vzroki, zaradi katerih bi uradnik tako postopal, ne bili dovoljno opravičevalnl, posebno pa, ako je uradnik tudi do tedaj bil slabega vedenja in nereden v službi, se sme izročiti v sodbo disciplinarnemu sodišču. Če pa uradnik, ki je izostal brez dovoljenja iz službe, ne bi prišel v službo osem dni ter ne bi opravičil svoje odsotnosti z dovoljnim! vzroki, se njegovo mesto z aktom ministrstva proglasi za izpraznjeno. Na enak način se proglasi za izpraznjeno tudi mesto tistega uradnika, ki izostane iz službe tri dni, ako se nabita na kraju službe ter svoje odsotnosti ne opraviči, če uradnik izjavi, da noče več priti nikakor v službo, se po treh dneh smatra njegovo mesto za izpraznjeno. Pri policijskih uradnikih se za službeno mesto smatra: za okrožnega načelnika njegovo okrožje, za okrajnega njegov okraj (srez), za druge uradnike načelstva pa kraj okrožnega urada, razven če službeno gredo v okrožje in izvršujejo kak posel ali službeno zastopajo okrajne uradnike. Istotako je za okrajnega pisarja in druge uradnike okrajne pisarne službeni kraj, kjer je okrajna pisarna razven ako tudi ti službeno idejo v okraj.“ Vse določbe tega § so preozkosrčne ter dajejo lahko povod največjim zlorabam, ako pomislimo, da sta kazen in presoja izročena le eni osebi (§ 41) ter sme na ta način ena sama oseba odločati o biti ali nebiti uradnikov. Ako ena sama oseba sme predlagati, da se uradnik po 8 ali 3 dneh odpusti iz službe — če namreč ni svoje odsotnosti opravičil z zadostnimi vzroki — postane stabilnost uradnika popolnoma iluzorna ter se ga Postavi na slabejši nivo nego ga ima vsak zasebni nameščenec. O odpuščanju javnih uradfiikov bi moral najmanj sklepati v to Pristojni disciplinarni senat. Kot povod odpustitve pa nikakor ne sme biti enostavna odsotnost 3 ali 8 dni, katera se ni »dovoljnimi uzrocima opravdala", izraz „opravdati dovoljnimi uzrocima" ki ga Pri tem tolmači in uporablja vsakokratni neposredni predstojnik kot povod odpustitve, vsekakor ni zadosten. § 17. „Ako bi uradnik, ki se mu je dovolilo izostati, ne prišel v službo 15 dni Po poteku roka, pa bi ne mogel opravičiti svoje odsotnosti, se smatra, da je službo zapustil in njegovo mesto se z ministr. aktom proglasi za izpraznjeno." — Tudi 0 tem velja, kar smo navedli pod § 16. . § 18. „Uradnik, ki dobi novo določitev 'Opredelenje). a se tej ne odzove, ali če Se je odredilo, da izvrši kak uraden po-fl. noče posla izvršiti, se smatra, da Je zapustil službo !n njegovo mesto proglasi uptični minister za izpraznjeno." To do-“'‘čilo je predrastično in pretrdo, ako se r^ndsli, da tudi v tem primeru sme razklati sam samcat njegov neposredni Ap.^PJnik ter predlagati, da se ga z »»ministr. aktom" požene brez dalnjih pre-I ratkomalo na — cesto. , . $ !f). ..Povođenje izostati (dopust) se :‘k ^amo v važni potrebi. Dovoljenje. dajejo ministr; v svoji stroki; _ ai-nt* operativ. A tko želi znati istinu, treba da zashiša obje stranke, da se sam informira o stvari, a zaznat će ie u »Našem Glasu« i w Kooperativu samom. — Jedan član. Tovariši. Zahteva/fe po vseh lokalih, kamor zahajate, „Naš Glas*! Nabavljajte svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki inserirajo o „Našem Glasu*. Ivan Volzhauscheg (Železniki): Ugled finančne straže. O ugledu finaa^ie stiaže se je že to-liko govorilo in pisalo — poprej še pod avstrijsko upravo in tudi sedaj, da bi bila vsaka beseda odveč. Toda ker se ie bati, da ostane vse pri starem, morda se zasuče Se na slabše, kakor kažejo razni znaki, naj mi bo dovoljeno, o tem predmetu izreči svoje mnenije, ki sloni na 24 letni službeni izkušnji. Torej, v čem obstoja ugled javnega organa? Gotovo uživa oni večji ugled, ki ima višje dostojanstvo, to se pravi in razume — kdor je dosegel višji einovni razred. Ali to ni res! Vsaj v vsakem pogledu ne. Za boljše razumevanje naj se vzame paralela med orožništvom in finančno stražo. Zakaj ima orožništvo — zlasti na deželi, toliko večji ugled, kakor finančna straža? V prvi vrsti obstoja ugledna razlika v tem, da je orožniku, kateremu je razen mnogih drugih dolžnosti, katere pa priprostemu ljudstvu niso in dostikrat tudi ne smejo biti znane, poverjena varnost imetja in življenja — do-čim .ie službovanje finančne straže po naravi in ustroju zakonov skoraj skoz in skoz v zvezi s plačevanjem tega ali onega davka ali pristojbine. Več kot naravno je toiej, da ljudstvo finančno stražo kot iz-sesovalce ljudskega premoženja (seveda v svoji nepoučenosti) sovraži, aočim toicžnika kot varuha in zaščitnika spoštuje. Nadaljni vzrok, da uživa orožništvo med ljudstvom ugled, dočim se ravno isto ljudstvo na finančno stražo ozira pomilovalno in s preziranjem obstoja v pravicah, katere smejo ali ne smejo uporabljati ti ali oni javni organi. Vsak orožnik ima pravico brez višjega ukaza v prisotnosti enega občinskega zastopnika v slučaju službene potrebe izvesti hišno preiskavo, če sta pa dva orožnika skupaj, pa niti te občinske priče ne potrebujeta pri takem opravilu. In finančna straža? Naj-Poprej mora finančni stražnik svoj opravičeni sum potom zapisnikov uveljaviti, na višjo oblast poročan in prositi dovoljenja, da sme Izvesti potrebno hišno Preiskavo. Predno potem tako oblastveno dovoljenje dospe, je stranka že davno oddala oni predmet, radi katerega je bilo dovolienie za preiskavo zaprošeno. Tudi vse sledove je utegnila stranka izbrisati. Umevno je torej, da so take preiskave nevadno hrezuspeš te ali če se že majhen uspeh posreči, se zgodi to navadno le pri neizkušenih kršiteljih dohodarstvenega ^akonika. Koliko boljših uspehov bi bilo, ^ bi imela finačna straža enake pravice * onimi, ki nh Ima v takih ozirih orožnl-Stvo. Brezdvomno trpi ugled finančne stražo rj M omenjene zastarele prakse, ki ne le državi in dohodarstvenim zakonom v škodo, ampak še več škoduje ugledu celokupnega zbora finančne straže. *-eveda vpliva tudi gmotni položaj na ugled: orožništvo. akoravno ne sijajno, 'e bilo vendar vedno deležno boljših pre-Jemkov. naj si bo že v gotovini, ali v drugih dajatvah. Poglejmo samo nekoliko nazaj, zlasti v medvojni čas! Orožnikom je bila dana možnost, da so zadovoljno živeli, dočim i «!1.an^na straža — osobito v notranji službi -- naravnost stradala. Prvi so dobivah obleko in obuvalo (tako tudi voja-t>»0j0IRail*z*rana finančna obmejna straža n državni redarji 1. v tem ko so morali člani finančne straže v notranji službi plačevati državi za cunje oderuške cene, če so si hoteli pokriti nagoto, dočim so prvo imenovani dobljeno obleko lahko za drag denar prodajali in včasih svoje družine zalagali z vojaškim živežem. Tudi v novi državi se hoče očividno v tem oziru deliti dvojna mera, namreč za orožništvo in finančno stražo. Dočim j vojaške oblasti še precej skrbijo za gmotni položaj orožništva (preskrba z uniformo, obuvalom, perilom, skupnim skladiščem po znižanih cenah za živež — in poleg tega z zvišano plačo — vide članek v »Slov. Narodu« z dne 5. februarja 1920 pod dnevnimi novicami, po katerem dobi novosprejeti orožnik 3PC dinarjev = 1200 kron mesečno — finančna straža pa, na primer preglednik z ženo in 4 otroci pri dvajsetletni službi, 800—900 kron mesečno), so se finančne oblasti takorekoč v vsem zagrizle v predvojni avstrijski sistem. Namesto, da bi sedaj v času prei-ustroja žalostni položaj finančne straže pomagali dvigniti na stopinjo, katero po svojstvu naložene jej službene dolžno*:! in po višini zahtevane službene izobrazbe v polni meri tudi zasluži! Vsa čast orož-ništvu, ki si je znalo ugled dvigniti, s pomočjo službenih pravil in dobro jej želečih predstojnikov. Le tako je bilo mogoče se povzpeti do ugleda, ki ga danes uživa orožništvo. Ugled finančne straže pa bo trpel še naprel, če se ji po novem pravilniku ne bo dalo onih pravic, ki bi ne bile le njej sami, ampak tudi državi v korist, z drugimi besedami, če se bo še vedno vzdrževala praksa, da ie treba finančno stražo voditi kakor dete za roko. Po starem sistemu se jej ne more ugleda nikdar izboljšati, pa naj posamezniki o njem pridigajo. kolikor morejo in hočejo. Kako naj se povzpne do potrebnega ugleda na primer vodja oddelka, ki je oblagodarjen z mnogobrojno družino, zraven pa navezan na milost in nemilost trdosrčnih, finančno stražo sovražno gledajočih ljudi, proti katerim je primoran v dohodarstveno kazenskih zadevah postopati. ki mu torej nočejo življenskih potrebščin prodajati, ali pa za živila zahtevalo cene, katerih revež ne more plačati? Kako naj tak vodja varuje svoj službeni ugled, če hodijo njegovi otroci raztrgani in v siromašnih cunjah, dočim ie zadnjemu dn'marju mogoče svoje otroke boljše oblačiti in hraniti, kakor pa v službi pri finačni straži ostarelemu trpinu? Nazadnjaškemu varčevanju naj se naredi ravno pri finančni straži konec za vselej! Država naj bi svoje najbolj ob-sovražene uslužbence plačala tako, da bi jim bilo mogoče živeti (ne samo životariti) brez odvisnosti, potem pride ugled sam ob sebi. »Samopomoč« ne zadostuje. Treba bi bilo posebnega skladišča za samo finančno stražo, kjer bi dobivala za primerne cene vse potrebščine, brez odvisnosti od trgovcev, kmetov, rokodelcev itd, z eno besedo, proti vsaki zunanji odvisnosti oborožena. Če je mogoča skrb za orožništvo, zakaj bi ne bilo tudi finančni upiavi mogoče za finančno stražo skrbeti v isti meri? I.e v popolni neodvisnosti od strani strank se dvigne ugled na potrebno In zaželjeno višino. Brez organizacije in brez stanovskega lista je izboljšanje naših razmer —--------- nemogoče l --------------— Arvon: Boj z zmajem. To je namreč boj z draginjo. Če bi ne bila stvar tako prokleto resna, ki t je, smeli bi reči, da postaja že komična. In sicer v jako . isoki meri. Vsa ta gonja spominja zelo na konjsko dirko. Stanovi drve na konjih najraz-ličrejših pasem; vsem na čelu pa nedo-hitljivi in univerzalni gospod Draginovič s sarkastičnim posmeškom okrog svojih nenasitnih ust. Včasih se zvito posmehlja in zaustavi malo svojega „angleža“. v, vrstah dirjajočih pa završi upehani ma-goslavni „hip hip hura“. ko se približajo hovi pol ali mrzlokrvni konji za pol gobca zmagovalcu. Še par napetih skokov, iti Draginovič bo poražen. Do tega pa ne pride, ker požene gospod Draginovič „pravočasno4* svojega konja neusmiljeno v podvojeni galop. Morda pade še tu na tam par kletvic, potem se pa dirka nadaljuje spet tiho. Do kam? Kako dolgo še? Primero draginje s konjsko dirko je I rabil že drug članka:- pred nami, in naš namen je bil naslikati to primero. Mi si dovoljujemo drugo, bolj domačo; konjske dirke so namreč tuje. Vsi, ki poznajo ljudsko mitologijo, vedo, da so imeli zmaji vsaj sedem glav ter so stanovali ponavadi v brlogih poleg prestolic, da so držali v šahu vso kraljevino. Letno so zahtevali toliko in toliko mladih devic kot tribut za želodec. (V tem so se razkkovali od gospoda Draginoviča, ki požira vse, kar količkaj miga.) Junak za junakom je prišel, da bi odsekal zmaju srednjo glavo, zakaj vsaka druga operacija je bila smrtonosna junaku. Mesto odsekane stranske glave je zrasla takoj najmanj ena nova, ponavadi večja od prve. Ko pa je padla srednja glava, se je zvalil zmaj po tleh, in zasmrdelo je do neba. Junak pa je dobil eno. ampak tudi najlepšo devojko, in to ne za želodec, temveč zato, da je delil z njo prestol in vladal srečni narod, ki je pil iz naprstnikov, jedel iz rešet itd., itd. Posnemimo vso navlako ljudske fantazije s te pravljice in ostane nam ore-pričanje, da je naravnost izključeno, da bi bili ti zmaji kaj drugega nego draginja, tako frapantna je podobnost. V tistih srečnih časih je bilo ljudstvo gotovo dva-; krat boli ogorčeno, če je krava s teletom poskočila od pet na šest krajcarjev, nego je danes konzument, če se podraži obleka od petsto na šest tisoč kron. Dovoli primer in modrovanja o starih časih! Draginja je res stoglav nestvoi pri i katerem smo vidsli dozdaj samo di-! letante, ki so govoričiii nekaj > odpravi. Pridno so sekali glave, skrbno so pa pazili, da ne ranijo srednje, zakaj dozdai so odpravljali draginjo navadno taki junaki, I ki jih je odprava draginje „skrbela". Beo-1 gradske vlade so se napenjale ua vse j moči. da naravnost zazidajo srednjo gla-j vo. Ta politika je pa bil dvorezen nož, ki ga je zasmehovani konzument obrnil proti vladi sami! „Dobro, če se ne smemo lotiti vprašanja, kaj in zakaj je draginja, če ne smemo dajati tozadevnih nasvetov, če pri določitvi cen za mleko, moko in meso prezirate mnenje uradništva, obrtnikov in delavstva, če pri določitvi cen za industrijsko blago in stroje, čevlje in obleko ne vprašate za mnenje uradništva in delavstva, kmetov in drugih konsumentov, dobro, potem nas to ne briga več. Na§a edina skrb ostane, da zmanjšamo do najmanjše mogoče mere razdaljo draginje, ki je vedno večja vsled prepočasnega dohajanja različnozvanih doklad k plačam. Tako je vsaj izjavilo uradništvo, in gotovo je, da bodo drugi sloji sledili vzgledu, ki postavlja plačni sestav na popolnoma novo podlago. Povišanje mirovnih plač je samo producentom dobrodošla prilika, da zvišajo draginjo. Zato je bilo treba vreči mirovne plače in dra-ginjske doklade v koš. Mesto teh zahtevajmo danes neko nedoločeno vsoto-osnovnico, ki jo imenujemo vsakomesečni eksistenčni minimum in sprejmimo načelo avtomatičnih povišanj. Pravico do eksistenčnega minlma ima vsak, kdor živi in dela, torej jo Je treba dati vsem nameščencem brez izjeme. Nadaljnjo diferenciranje je potem v tej smeri postranska stvar. Ker se mora določiti eksistenčni minimum mesečno, je jasno, da nas more prehiteti draginja največ za trideset dni. Našli se bodo seveda ljudje, ki bodo trdili, da se s tem postopanjem podvoji tempo in višina draginje. To utegne biti res — po sedanjih skušnjah — ali v to se konsument — na primer uradnik — ne sme spuščati, ker bi ga niliče ne poslušal. Uradništvo je pokazalo dovolj dobre volje, pomagati pri znižanju draginje; s svojimi zahtevami je bilo vedno zadnje; neštetokrat je nakazalo edino pot. po kateri se da doseči znižanje draginje, nakazalo to edino pot, ker ni imelo pravne moči. izvesti znižanje draginje samo, nakazalo to edino pot vladi, ki ima vso moč, da izpelje problem valutne reforme, ki je srednja glava našega zmaja. Trditev, da je kak drug poskus znižanja draginje uspešen, je zapravljanje časa. zakaj draginja danes že dolgo več ne izvira iz obilice denarja v prometu, kot med vojno in po prevratu, temveč iz impregnacije našega trga po cenah svetovnega trga. Ko bo naš denar postal „zdrava" valuta, ko se bo dvignil do nivoja lir in francoskih frankov — pogoje za to ima — padla bo tudi draginja, in še to samo, če bo vlada imela odprto oko; inače pa še takrat ne, posebno če bo zapora mej še v veljavi, ker bo odpadel v jtem slučaju faktor, ki se ga boji producent, tudi če se sicer ne boji nobene jvlade, namreč konkurenca. Namen naših reformiranih zahtev, s katerimi sprejemamo za podlago prejemkov neznanko, katero nazivamo vsako-jtnesečni eksistenčni nvnimum in katero jmora prejeti vsak nameščenec, je: 1. Ustvariti sistem avtomatičnega povišanja In znižanja plač, kakor zraste |n pade draginja. 2. Prisiliti vlado, da prime za vsako (bilko, in bila to tudi od nas nasvetos^ana pot, da reši problem neskončnega naraščanja draginje. Prisiliti jo, da se posluži moči, ki jo ima in v čemer jo bo podpirala vsa ogromna masa konsumen pav, če se potem imenuje to reševanje problema zaplemba premoženja; ali davek na vojne dobičke; ali obešanje na-vijalcev cen. ki silijo maso v štrajke; ali proglasitev našega denarja za zdravo yaluto in Izvajanje ter proglasitve, ali vse skupaj, to le skrb vlade, v katero se uradnik po dosedanjih izkušnjah ne sme vmešavati. Kakor pa stoje stvari danes, je zmaj j5e vedno živ in smrdi do neba že zdaj. Bez organizacije i stališkog glasila ne možemo postići poboljšanje svog ..... materijalnog položaja. .......... Iz Saveza javnih namještenika u Zagrebu. Središnji odbor SJN. održao je dne 21. aprila svoju sjednicu, u kojoj je medju ostalim razpravio pitanje o povišici beriva i poboljšanju materijalnog položaja JN„ prema zaključku opće skupštine JN. Zaključeno je, da se uputi gospodinu banu pretstavka molbom, da je predloži Ministarskom Savetu u Beogradu na hitno i povoljno riješenje. U toj se pret-stavci moli Ministarski Savet. da do 15. maja o. g. uvaži ove naše zahtjeve: 1. Umjesto sadanjih decembarskih dodataka nu skupoću, neka se sa danom 1. aprila o. g. dopitaju svim aktivnim 1 umirovljenim javnim namještenicima beriva, koja su postojala prije 1. decembra 1919. t. j. plata, stanarina i prijašnji dodaci na skopoću, te da im se ta beriva isplaćuju, u četverostrukom iznosu. 2. Za nabavku odijela i obuće neka se dopita svakom javnom namješteniku i to oženjenom 4000 K, a neoženjenom 3000 K, a za svako dijete po 500 K. 3. Neka nam se prema spomenici centralnog saveza javnih namještenika od 24. augusta 1919. vrati protupravno oduzeta pogodovna vožnja na željeznicama i parobrodima tako, da 75% popust za karte III. razreda daje pravo vožnje u II. razredu. 4. Neka vlada izdašno podupre našu aprovizacionu organizaciju t. j. Kooperativ konzumenata javnih namještenika bezkamatnim kreditima. 5. Da poduzme nužne korake, kako bi se javnom namjesteništvu u slijedećoj kampanji osiguralo brašno za čitavu godinu, te isto nebi bilo tečajem godine izvrgnuto izrabljivanju špekulanata kod nabave najnužnije namirice, a to je kruh. 6. Neka izda shodne odredbe, da se povišice u istom omjeru podjele i općinskim činovnicima i namještenicima po njihovim općinama, a u koliko ie ovima nemoguće snositi te terete, neka im se povišica dade iz državnih sredstava U predstavci sc moli gospodina bana, da se svojski založi za ispunje ovih zahtjeva kako bi se javnom namjesteništvu omogućilo nesmetano i bez nesnosnih briga posvetiti se svojim zvanič-nim dužnostima. Predstavka svršava ovlrn riječima: Izvolite uvažiti, gosp. bane, da javno na-mješteništvo u borbi za poboljšanje svog materijalnog položaja troši velik dio svoje energije, koju bi trebalo 1 te kako posvetiti iiiteresima naroda i države. Uvjereni smo, godpodine bane. da ne ćete dozvoliti, da javno namješteništvo padne u takove prilike, gdje bi moralo tjerano bijedom i gladom protiv svoje volje opet borbeno istupati u svrhu po-lučenja najnužnijih sredstava za život i time izazivati trzavice u mirnom radu za sveukupni javni interes. Stanovi za javne namještenike u Zagrebu. Budući da se u Zagrebu nalozi veliki broj javnih namještenika bez stana, a veliki dio činovnika, koji su već pred dulje vremena premješteni ovamo, odpu-tilo se prošle sedmice posebno odaslan-stvo SJN. gospodinu banu i zamolilo sljedeće: 1. Da se do daljnjega obustavi svaktt podijeljivanje stanova privatnim osobama i da se raspoloživi stanovi podije-Ijuju isključivo javnim namještenicima. 2. Da se javnim namještenicima u buduće podiieljuju stanovi ureda radi eventualno putem rekvizicije. 3. Da se delegatima SJN. dade pra-, vo, da uz sudjelovanje službenih organa izpituju pravo boravka pojedinih obitelji na teritoriju grada Zagreba. 4. Da se u odbor za izgon stranaca sa teritorija grada Zagreba uvrste dva člana SJN. Gospodin je ban obećao odaslanstvu, da će udovoljiti na posljednje tri točke njihovih zahtjeva, a prvu točku ne može momentalno ispuniti bez posebnih predradnja. U povodu toga izdao ie SJN. preglas u svim zagrebačkim dnevnicima u kojem pozivlje sve državne s zemaljske čincvirke i namleženike bez razlike struka da do 23. o. mj. predadu SJN. točne podatke, da im se uzmogne pribaviti dolični stan. I Uredjenje beriva javnih namještenika. Na predstavku javnih namještenika ' upravljenu preko g. bana Minist. Savje i tu, primio je S. J. N. od gospodina j bana slijedeći odgovor: Savezu javnih I namještenika u Zagrebu. Pozivom na ovamo podnešenu predstavku u stvari' postavljenih zahtjeva, minimuma potreba za uzdržavanje u današnjim prilikama, j saopćuje Vam se, da je ista otposlana gospodinu ministru predsjedniku sa toplom preporukom. U Zagrebu, dne 24. travnja 1.920. Dr. Laginja, v. r. Hitna pomoć javnim namještenicima, Usljed toga, što javno namješteništvo ! ne razpolaže s dovoljno sredstava, da si momentano nabavi najpotrebnije živežne namirnice i odijela, sastao se na poticaj nekih članova juče (28. aprila o. g.) odbor S. J. N. na izvanrednu sjednicu, u kojoj je svestrano pretresen očajni položaj državnih namještenika i stvoren zaključak, da se zamoli podijeljen je hitne pomoći u formi predujma svim javnim namještenicima. Stvoren je zaključak, da se pošalje posebno odaslanstvo g. banu sa zamolbom, da se taj predujam smjesta isplati javnim namještenicima u onom iznosu, u kojem je zatražena u posljednjoj predstavci nabavna pripomoć. Povratiti bi se j imao taj predujam, kad bude doznačena nabavna pripomoć ili kasnije, kad se pri-! like srede u mjesečnim obrocima. Javno 1 se namješteništvo nada, da će mjerodavni faktori shvatiti prešnost rješenja ove j predstavke, pa da neće pomoć i ovaj put : prekasno stići. Detaljnije o toj sjednici do-: nijet ćemo u slijedećem broju. Uredjenje službenih ođnošaja gruntovnlČ-klh nnrr’c ' rnlka. Savez javnih namještenika primio Je i od više gruntovničkih uradnika pretstav-: ku za uredjenje službenih odnosa grun-i tovničkih namještenika, koju je kao opravdanu predložio Predsjedništvu kr. j zem. vlade s molbom, da se taj odnošai i što prije i što pravednije uredi. U pret-stuvci ističe se nezadovoljstvo gruntov-ničkih namještenika s uredbom Ministar-I skog Savjeta od 13. 1. 1920. proglašenom Narodnim Novinama br. 65. od ove godine. Ističe se napose, da se iz gruntov-nlčkog statusa briSu svi oni, koji su nepravedno uvršteni u VIII. činovni razred, a na njihova mjesta da dodju oni grun-tovničari, koje to mjesto po pravu pripada. Naredba kr. zem. vlade od 18. II. 1920. br. 4150 ima se preinačiti onamo, da se posljednje dvije alineje § 1. potpuno izostave, a mjesto njih uvrsti ustanova, da kandidat za vrijeme vježbe dobiva primjerenu pripomoć, a nakon položenog Ispita stupa u XI. činovni razred. Praksa ima trajati 6 mjeseci. Prema tome imadu se imenovati po tom redu svi gruntovni Činovnici, koji danas služe, i prema broju godina uvrstiti u činovne razrede. U predstavci su svi ti zahtjevi na široko obrazloženi. Tovariši / Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite žnjimi ■........... naročnino l —..... Vestnik. Občni zbor „Društva dri. uslužbencev kraljestva SHS za slovensko ozemlJe“ o Ljubljani se vrši 11. maja t. L ob 7. zvečer v dvorani Mestnega doma z dnevnim redom, ki je bil že objavljen. Vsaka včlanjena organizacija naj se ga udeleži po imenovanih delegatih! V slogi leži naša moč in boljša prihodnost. Predsedstvo. Odborova seja osrednjega društva ae vrši 10. maja t. L ob 8. zvečer v običajnem lokalu. Og. odborniki in odbornice naj se je blagovolijo radi važnosti polnoštevilno udeležiti. Predsedstvo. Društvo carinskih uradnikov v Ljubljani opozarja ponovno vse svoje tovariše člane, naj se v vseh stanovskih zadevah obračajo na društveni odbor. Na ta način dobi odbor točen pregled o vseh težnjah svojih članov ter potrebno ukrene, da se bodo upravičene zahteve tudi vpoštevale. Pri tej priliki povdarjamo vnovič, da nam je le tedaj računati na vidne uspehe, če se vsi člani zavedajo pomena organizacije. Zajedno se naprošajo člani ozir. zaupniki, da so vedno v najožjem stiku z društvom. Oni člani ozir. zaupniki, ki so še v zaostanku s članarino, so naprošeni, da svoj obolus prispevajo. Maribor, Da-mofeld, Boh. Bistrica, Radgona, Veršec, Vrhnika! S smotrenim delom dosežemo zaželjene uspehe in svoj cilj. Rad Narodnog Predstavništva. Politička trvenja medju strankama W Narodnom predstavništvu več su, čini se, dodijala i onima, koji su ih do sada izazivali, pa se vec kod mjerodavnih krugova ushjed ozbiljnog položaja opaža težnja, da se brzo i pravedno riješe akutna socijalna pitanja, srede pril’ke u unutrašnjosti zemlje i odstrani sistem protekcije i po-godovdbja pojedincinr«. Ima prema torne nade, da će se napokon okupiti svi narodni elementi za složan istup i za saniranje socijalnih pitanja, koja se više ne tm gu odgodjati. Porez na ratne dobitnike. Ministar ie financija dr. Jankovič podnio spomenicom NJ. V. regentu predlog zakona O potezu na ratne dobitke, kako je prim-I IJen prošle godine u Narodnom Pređstav-I ništvu. Prema izvještaju ministra financija financiski se položaj zemlje nepre-strno pogoršava. Dnevni deficit iznosi 5 milijuna dinara. Regent je zakon odobrio, to Je isti štampan 8. aprila o. g. u Službenih Novinama i potpisan po svim mi-nistrama. Draginjske doklade državnih cestarjev. Po vseh naredbah, ki so izšle glede izplačila draginjskih doklad državnim nameščencem, imajo tudi drž. cestarji pravico do prejemka teh doklad, kakou vsi ostali dril. nastavljeno. Toda žalibog, za cestarje Je izjema. Merodajni faktorji j so bili menda mnenja, da tisti, ki več id i težje dela, manj potrebuje. Zatorej so ce-I star jem šele sedaj — na pritisk nllhovei I organizacije — izplačali za tri mesece! i po 25% od novemberskih prejemkov., ' Mesto drž. cestarja je uradno razpisanoi, : prednost imajo certifikatisti in invalidi, | Toda dosedaj se ni še nihče oglasil za tq razpisano drž. službo, ker za 60 K stalna mesečne plače ne pojde nihče od sedmia zjutraj pa do sedemnajstih pop. na cesto : ob lepem vremenu požirat prah, ob gfr j dem pa blato strgat. Ako preti pri izvaiH I rednem deževju povodenj, se mora celi star ponoči napotiti k mostovom, krajem, kjer so se utrgale razne plasti na cestq i Itd. Vedno in vedno, ob najslabšem in let pem vremenu mora biti cestar na cesti, : Drž. cestarji imajo stroge drž. predpise za cestno službo — kakor jih imajo tudi drugi drž. uslužbenci — za svojo odgovorno službo. Zatorej pa smejo pričakot vati, da se jim izplača enaka draginjska doklada. Učiteljski štrajk u Gorici U Gorici sturil? su pučko-školski učitelji u štrajlfl u znak protesta, šlo im se več od mJe-5 seča veljače ne isplaćuje skuparinski doplatak. Isplata novih beriva učltelllma n Zcgrebu. Radnje za reguliranje plača pučkim učiteljima dovršene su, pa je zagrebačkim učiteljima ovih dana isplaćena razlika beriva za vrijeme od 1. decembra 1919 do 1. maja 1920. Otvorenje centralne djačke menze q Zegrebu. U srijedu 21, aprila otvorena jej oflcielno novo uredjena centralna djačka menza, koja će prehranjivati uz vrlo povoljne uvjete ili bezniatno oko 600 đjakai, Uradovanje v »Samopomoči« v Ljubljani je — slovensko 1 To ie samo ob sebi umljivo. Nekateri jugoslovanski javni nameščenci pa imajo žene, ki zahtevajo^ naj bi se ž njimi uradovalo nemško. čeS, da slovensko ne znajo govoriti. Te famozne dame zahtevajo, da mora znati zadružni uradnik ali uradnica vsaj dva| iezika, medtem ko znajo same, milostive? soproge višjih uradnikov! komaj svaki dialektno nemščino. Dotičnim gg. soprog j gom, članom »Samopomoči« bodi torej povedano: v »Samopomoči« v Ljubljani se govori, naroča, uraduje Izključno slo-vensko. Žene jugoslovenskih javnih nameščencev naj se nauče slovenskega jezika, kakor smo se mi morali naučiti nemščine. Ce imajo te žene pretrde možgane, I naj ostajajo lepo doma! Pošiljajo nai svoje uslužbenke s slovensko spisanimi naročili. da sploh ne bo treba govoriti. Iznebili smo se pravkar zagrizenih Nemk in| nemškutark, np bomo pa trpeli, da bi nami po naših trgovinah in po naših ulicah ženei jugoslovenskih javnih nameščencev znova širile nemškutarjenje! To zahteva čast države in uradništva. Tovariši naj sami Pazijo na svoje žene, ki se ne morejo otresti nemških arogantnih manir! Pa brez zamere. »Samopomoč« v Ljubljani oddaja svojim članom od 3. t. m. nadalje do 5 kg Specijalna modna m športna trgovina :: za gospode in dečke :: J. KETTE. Ljubljana Franca Jožefa cesta 3. i s j Stran 8. ■A A „'V-'1- JtAS GLAS* Star. 1& bele in po 1 kg krušne moke na oseba Vrstni red: 350 številk na dan. Dalje so na prodaj brez vrstnega reda sledeča Živila in potrebščine: Lug, poper. Enrilo, siamna, ječmen, ješprenj, kaša, slive, orehi, rozine, cvebe, cikorija, slivovka, rum, kis, olje, sol, cimet, toaletno in pralno ruilo. paprika, žbice, piment, paradižniki, veznice črne in rujave, naramnice, smokve, pralni prašek, sidolin v st., sidolin v škatli, sidolin v prahu, pasta, sveče kom., kava (Ceylon), kava (Perl), metle, jajca, rožiči, Rog. slatina, hruške, vžigalice. Člani naj doma napišejo na listek, kaj naročajo in naj Hstek izroče nakazovalki. Tako se ničesar ne pozabi, delo gre hitreje izpod rok in nakazovalki ni treba šele izpraševati, popravljati in dostavljati! „Samopomoč" v Ljubljani kupuje vsakovrstna živila in druge potrebščine ▼ vsaki množini. Tovariši se prosilo, da poizvedujejo po takem blagu in posredujejo v prilog zavoda, ki deluje ▼ korist vsem lavnim nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah naj se poroča naravnost „Samopomoči" v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 5, ki poravna radevolje vse stroške. 1 S VisjiDODOdMraMiliaiii regurtrcrraiia zadruga s umerjenim jamstvom. :s Ponojfla aa osebni kredit: 8%. — Posojila aa hipoteke: S*/**/®- — Mo-se£na odplačila. Kaažljska posojila na vež let; mali vraževalnl obroki. Plaarna: Kongresni trg 19. s: Uradna m od 8. do 12. ura. — Prof »Ml bese. plačno aa nupolafa. — Hmarvnl zakladi aad at 500000 K. — HraaHna Mag* SVk'A. m S 1 • Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. Is? 1 t s Vialni imata 65 D $ »m* l—. 1 v Uubljani, Dunajska cesta 17, T3 O Bu ■B je ustanovila oddelek n n. 1 NI 1 lita lismaiia CD tj-* S Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroiko doto, rentna i o a in Ijndaka zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. ■3 .2 V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in ne- 3 premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognjn, streli in C—. o J po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. a £. Podružnica: CELJE, Breg 33. Važno za uradnike II » I2UEU PM« m 1UDUI UMU. ....... Kongresni trg St. 10. 1 1 j dovoljuje ranžijska posojila; na te opozarjamo zlasti one uradnike, ki imajo dolgove v Nemški-Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvede zadruga sama in sicer brezplačno in le proti povrnitvi naraslih stroškov. — Prospekti na razpolago! I mmsm H ■ sladkorni bolezni, bolezni H I* ■ Sin jeter in ledic, oteklini že-^ iodca in dreves, kroničnemu katarju želodca H in čreves, želodčnemu kamena, hemeroidom ^ in bolezni mehurja, putiki in debelost je H najboljše sredstvo naravna zdravilna mine~ ^ raina voda „rogaška slatina". največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastiK;-. za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absoivirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjib svetovnih zdraviliščih. Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd. — Sezija od 1. maja do 15. oktobra 1920. RAVNATELJSTVO. Mm«««! Modni salon LJUBLJANA, Zidovska ul. 3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, tople In slamnikov za dame in deklica. Popravila tožno In žalni klobuki vod- no v xalogk Društvo dri. uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slov. ozemlje v Ljubljani. — Odgovorni urednik Makso Daka. Tiska Užiteljaka tiskarna v Ljubljani l