1928 MATI IN GOSPODINJA št.20
Križi in težave.
V znani gorenjski vasi je živel mož, cestar je bil, ki je nad dvajset tet ležal, od kapi zadet, na bolniški postelj. V vsein ("m dolgem času pa ni ta mož, kakor pripovedujejo sosedje, nikoli tožil, ali godrnjal, ampj.k e z občudovanja vredno potrpežljivostjo nosil svoj težki križ. In zakaj?
Kadarkoli ga je kdo vprašal, kako more tako mirno prenašati svojo nesrečo, je vse1ej odgovoril, cfa Bog že ve, da je tako za-iužil
Kadar se spomnim na tega moža, mi pridejo na misel mnogi, ki se čisto drugače obnašajo, če jim kdaj ne gre vse po želji, če pridejo bolezni, nesreče, izgube, tedaj se obračajo z nevoljo k Bogu. Dolže ga, d h je trd, brez vse ljubezni in povsem nepravičen Kako polni gneva vprašujejo: S čim smo pač to zaslužili? Saj smo vendar pošteni ljudje! Zdaj pa res ne bomo hodili več v cerkev lil tudi molili ne bomo, saj nič ne pomaga.
Take ljudi bi pač kazalo vprašati, kaj Jim je Bog prav za prav dolžan, kdaj so vse te dobre stvari, ki jih od Njega zahtevajo, pri Njem shranili, da se tako ob'astno napram Njemu obnašajo.
Največje zlo pri vsem tem pa je še to, da ti ljudje tega svojega razpoloženja ne skrivajo niti pred otroki.
Ne gre tu samo za slab zgled glede razmerja preti Bogu; s t kim obnašanjem iz-rujejo prepogosto starši iz otroški*i src ono naravno vdanost v božjo dobroto in usmiljenje, ki jo otrok najprej razume, prej kot vse druge božje lastnosti. !n kakšen upor se potem vseli v tista srca? Ne samo do Boga, čez katerega imajo starš, tobko pritožb; tudi do staršev samih zaradi tule otroške pravilne preračunjenosti, ki je starši pri otroku niti ne pričakujejo ne.
Le spomnimo se, koliko tožba in mrmranja je bilo letošnje poletje zaradi fega, ker ni hotelo prav takrat deževati, ko st je ljudem zdelo, da bi bilo treba. Kakor, da so nedavno pri Bogu shranili vodo, ki naj H jim na željo namočila polje — Koliko nepotrebnega besedičenja ob tem-le zadnjem dvatedenskemu dežju, ajda in grozdje in če-Šplje, vse je preč: In vendar je še povsod od vsakega nekaj! Otroci, ki naiidez nič o takem govorjenju ne razumejo, vse to v z,imej ) kot cisto resnico in izgube pot/" p/.Vno razmerje tudi za povsem navadne stvari.
Zato je nujno treba, d« se zlasti mati vedno zaveda, kako važno je, da otroku v vseh zadevah pravilno ravnanje božje piev.d-nesti raztolmači. Zlasti naj to stori v težavah In križih, ki jih prinese vsak dan. S t- n otroku ne bo odvzela tiste preproste ravno-dušnosti, ki mu je zvesta spremljevalka vse detlej, dokler mu je vnanji svet ne iztrga m nadomesti z nekakim pohlepom po sanuh Jo-brinah, kakor to zahteva čutnost. Nasprotno, utrdila jo bo, da se bodo troci vedno vame čutili v dobrotnih božjih rokah__
Levske puške pištole za straSenje psov,
samokrese, topiče, zaloga lovskih In J,1 b ^Potrebščin ter umetalni ogenj. - F. K. KAlStK, puSkar, Ljubljana, Šelenburgova ulica Stev. 1.
Vsukanec ji gobami. — Zavri dva litra vode in jo osoli, nato ji prideni tri pesli zrezanih, poparjenih in ožetih gob; kadar so nekaj minut vrele, jim prideni štiri posti iz pšenične moke in jajec napravljenega vsukanca. Ko vse skupaj 10 minut vre, mu prideni redko prežganje iz dveh žlic masti in eno žlico moke. Ko vse še prevre, prilij žlico kisa in stresi jed v skledo.
Paradižnikov riž z gobami. — Skuhaj četrt litra opranega riža, z enim litrom juhe ali vode. Med kuhanjem mu prideni par žlic pretlačenih paradižnikov. Posebej pa duši v kožici na masti (za eno žlico) nekoliko drobno zrezanega zelenega peter-šilja, čebule in strok česna ter dve pestt na listke zrezanih in pooar jenih ter ožetih j gob, jih osoli in duši pol ure, ter jih med j riž takole nadevaj: Namaži kozo s surovim maslom, deni vanjo 7a dva prsta na debelo riža, potem nekaj žlic gob, zopet riž in gobe, ki jih vselej lepo razravnaj in nazadnje riž. Postavi kožo za 15 minut v pečico, da se nekoliko zarumeni. Stresi riž na krožnik in ga postavi kot samostojno Jed na mizo.
Makaroni 8 krompirjem. — Napravi iz 6 debelih olupljenih in kuhanih krompirjev, nekaj žlic vročega mleka in za oreh surovega masla in nekoliko soli pire. Skuhaj v slani vodi 10 dkg drobnih na majhne koščke zlomljenih makaronov. Kuhane odee-di, namaži primerno kozo ali skledo s surovim maslom, deni vanjo za dva prsta na debelo pireja, nato makarone, ki jih potresi z eno žlico navadnega nastrganega sira, zopet krompir, špagete, sir. Nazadnje krompir, ki ga potresi 8 sirom in polij z raztopljenim sirovim maslom. Postavi v pečico za 20—25 minut. Postavi kot samostojno jed s salato na mizo.
Mrzlo koštrunovo meso z mnjenezo. — Razreži mrzlo koštrunovo meso (kuhano ali pečeno) na tanke rezine in ga oblij z majonezo in obloži s kuhano peso in kislimi kumaricami.
Majoneza. — Za četrt kilograma mrzlega mesa, zribaj pol drobne čebule, jo deni v kozo, prideni za oreh surovega mnsla in kavino žlico moke, nekoliko mešaj in prilij eno osminko litra juhe in žlico kisa ter mešaj na sopari, da se zgosti, potem prideni eno žlico mleka in mešal da se ohladi. Primešal rumenjak, dve žlici olja, nekoliko popra in po okusu še nekoliko kisa in soli.
Breskvin narastek. — Vzemi i kg breskev, jim odstrani koščice, iih deni v kozo ter jim prideni eno žlico sladkorja, neka) žlic vode in jih duši. Ko se zmehčajo jih pretlači in mešaj z dvema žlicama sladkorja, prideni sneg treh beljakov in ko vse dobro premešaš postavi narastek za 15 do 20 minut v srednje vročo pečico, da se nekoliko zarumeni.
V vsako hišo DomoUuba!
Nov ki§h!n:$ki stroj.
Malokatera gospodinja izven Ljubljane je imela priliko, da bi si bila ogledala ljubljanski velesejem ali jesensko razstavo, Med mnogimi drugimi predmeti za gospodinjstvo, bi jo bil gotovo posebno zanimal nove vrste kuhinjski siroj »Jupiter«, kt predelava (melje, drobi, reže, preša itd.) skoro vsa živila, bodisi iz rastlinstva alt živalstva. — Nadomešča torej vsakovrstne druge stroje, ki so v vsakem gospodinjstvu nezogibno polrebni, kakor mlinček za kavo, orehe in drugo suho ln oljnato zrnjo, stroj za rezanje mesa in še marsikako drugo pripravo.
Celotni stroj tehta 8 kg in je ves h trdega jekla. Vsi deli so svetlo v ognju po-kositreni, da Je rjavenje izključeno. Sestavljen je iz težkega zunanjega oboda, v katerega se dado izlahka ustavljati razni vložki in pritikline, kakoršen je pač posel, ki naj ga stroj opravlja. Sestavljanje je prav lahko in ga vsaka količkaj spretna gospodinja lahko takoj razume, ako se malo potrudi.
S tem strojem lahko hitro in brez truda pretlačimo vsakovrstno kuhano sadje, paradižnike, špinačo, sirov in kuhan krompir in sploh vso zelenjad. Na isti način lahko sprešamo maline, ribez, borovnice in razno drugo, zlasti jagodaslo sadje, Trav na enostaven način spremenimo stroj v mlin, ki melje vsa oljnata semena, kakor orehe, lešnike, bučno seme, inandlje, mak i Id. Ako zamenjamo notranje vreteno, dobimo mlinček za suha, trda semena in druge krhke snovi, kakor bobovo in žitno kavo, sladkor, posušen kruh, pa tudi razna žita. S preprosto izmenjavo notranjih dolov, dobimo zopet drug stroj, ki reže vsakovrstno meso, slanino, polni klobase in dela trojno brizgano pečenje. Poseben vložek ga spremeni v stroj za drobne okroglo
Najaol.ia, najprijetneje, r»£jzrtesjive;ša
BreilsUo in čiščenje ŽELODCA ln CREV ta OTROKE in ODRASLE je:
PRAŠEK	ker i sti brei
BOLEČIN — Je prijetnega okusa ter obenem o-avežuje in (iesin-licira 2ELODE0 "in CREVA in a tem preprečuje težja obolenja.
Ako redno jemljete po vsakem obedu na Spioi noža v pol ense vode nrnSoli MAONA. Vam po-
.peluje prebavo ,. preprečuje
tr lovrnlno ZAl IUJE.
ODSTBANJUJE preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh Iz uit pehan e,
v/.dlgovunje, goročiefl.
ZDRAVI
katar 7.ET.ODOA. katar CHF.V. bolezni JETKH. kr£e v želodcu, bemeroidc, tvore v žolodcu.
Dobile (ta v vsoh lekarnah, 1,.a»ol«	»»^ft?
SUS A '	v znamkah «a 2 zavoja.	^
in široke rezance. Zopet majhna izpremem-ba, pa imamo stroj za makarone.
Stroj deluje v V6aki sestavi lahko ln brez hibe, goni ga brez napora vsaka ženska, v nekaterih sestavah tudi že odrasel otrok. Razširjen je že tudi pri nas v marsikaterem večjem gospodinjstvu. Cena mu je 570 Din. Dobi se pri Brezalkoholni pio-dukciji v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Glavni zastopnik za Jugoslavijo je Stanko Pitamic v Celju.
Kal storiš, le pade kak oredmet v oko?
Oko je najvažnejši del našega telesa; nežno je, a vendar izloženo često lažjim ali težjim poškodbam. Najmanjši prah, mušice in druge stvari, ki padejo v oko, povzročajo neznosen občutek, včasih celo velike bolečine, a ne samo to, temveč često nas obhaja sirah, da izgubimo oko.
/.ato je dobro, da čuvamo oko in da tudi vemo, kaj nam je treba storiti v nesrečnih slučajih.
Ce pade v oko prah, komadič listja, rlame, kamenčki itd., nas to žulji v oku ter čutimo večjo ali man;'šo bol in si želimo tega čim preje iznebiti.
V	to svrho treba odstraniti tuj predme';.
Večinoma je predmet skrit pod gorivo ali s-odnjo veko. Od tu ga lahko odstraniš, če poznaš tole:
Pod spodnjo veko lahko gledaš, ako njo samo potegneš navzdol, a oko gleda navzgor.
Pri gornji veki pa delaš obratno. Bolnika mora gledati navzdol, n. pr. na svoj ros, tednj primes z eno roko za gornje trepalnice (laske vek) ter jih potegneš navzgor, a s kaza'cem druge roke pritisneš ra lahko na samo veko tako, da se ta obrne.
V	slučaju, da najdeš kak predmet v oku, odstrani ga! Mehak, čist žepni robec zložiš, da tvori sredina robca oster ogel. Niega namočiš v čisto vodo ter nežno brišeš ono mesto, kjer vidiš predmet, da se ta ujame na robcu. Bolečine zmanjšaj s hladnim vlažnim oblogom, ki ga prekriješ s suhim robcem.
Ako ti to ne uspe, zaveži oko in stopi brž k zdravniku.
Pomni dobro! Ne drgni očesa, ker s tem samo j)ovečaš bolečine, a ne dosežeš ničesar.
V	nekaterih krajih imajo ljudje neumno navado, da si de vajo v takili slučajih pod veko ovseno zrno. Seveda se s tem oko samo občutneje oškoduje.
Pri otrokih bodi oprezen. Otrok se večkrat jako brani, če pa hoče tedaj nespretna roka oko s silo odpreti, ga lahko poškoduješ. Poišči tedaj raje zdravnika!
Živo apno oli lastavičino blato ne smeš nikdar izprati z vodo! Izperi ga z mlekom ali oljem ali ga izbriši z robcem, ki je namočen v olje ali mleko. Dr. R. L.
npffip Pridna, zdrava in močna, Iz poštene c",c krščanske hiše, se sprejme za vsa hišna dela. Prednost imajo one, ki so izučene šivanja. Plača po zmožnosti. — Več se izve * trgovini pri Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Delo na vrtu v oktobru.
Čas hiti, za nami so dolgi, topli in solnčni dnevi. Gosta megla se vlači zjutraj in zvečer in nam naznanja, da je jesen s svojimi kratkimi dnevi tu, in da prav kmalu nastopita mraz in zima. A dobra je v jeseni megla; če je ni, je nevarno za slano; ki pomori vse poletno cvetje. Rastlinam, ki prezime na vrtni gredi, ne škoouje slana, le pokriti jih je treba za zimo. Cvetice, ki jim mraz ne škoduje, so cvetice trajnice. K tem prištevamo potonke, bele in rumene lilije, funtkije, anemone, krizantemo, nekatere vrste nageljev, juke in še drugi-. Enoletne in dvoletne cvetice nam vsahnejo, če jih popari slana. Da pa popolnoma no izginejo z vrta, naberemo sedaj semena od njih, da ga posejemo že sedaj pri nekate rih in spomladi pri drugih. Seme nabiramo v suhem vremenu. V ta namen odrežeiuo odevetek že zrele cvetove, jih še nekoliko posušimo, potem zdrobimo z rokami, pre-pljujemo in prepišemo.
Seme od zelenjadnic nabiramo na sledeči način: že zrele vrhove porežemo in spravimo v primerno posodo, najbol;še jerbas ali globoko rešeto, katero pokrijemo s papirjem ali kakim slabim prtom in damo na suho, da se glavice odpro in da izpade seme. Da očistimo seme plev, ga piepljujemo in prepišemo.
Med zeleniadnice, ki se sejeio v jeseni, spadajo sledeče rastline: zimska solata, radič, motovileč, špinača; nekateri sejejo tudi peteršilj in zeleno že v jeseni, a vselej ee to ne obnese. Izmed cvetlic pa se-jemo mačehe, potočnice, marjetice in sile-ne. Prezimovanje gori imenovanih cvetic ne dela nobenih težav. Naibolie je, če jih pokrijemo v pozni jeseni, ko začne že za-mrzovati, s smrekovimi vejami, ker tako veje zabranijo preveliko mokroto. Pokrivati jih z rastlinskimi odpadki ni dobro radi tega, ker v mokri dolgi zimi segnijejo nežne koreninice pod sejmito odejo.
A ne samo sejati, tudi nasajati je treba nekatere cvetice v jeseni. Izmed teh so najbolj znane hiiacinte, tulipani, narcisi, jonkvili, vrtne veternice in zlatice.
Vrtni hijacint spada med cvetice čebulnice. — Iz te čebule požene v zgodnji spomladi po eno ali dve, malokdaj po več belih in pa nekaj pasastih listov. Vsaka bet nosi poldrug decimeter dolg klas prekrasnega cvetja v beli, modri, rdeči, iolti, višnjevi in vijoličasti barvi. Gredica s cvetočimi hijacinti je res prekrasna. A ne samo za oko, tudi za nos je hijacint nekaj posebnega. Lepota in vonj sta največji dobrini te cvetice. Vrednost je pa tudi v tem, da cvete v spomladi, ko še ni mnogo cvetja v vrtni gredi. Čebule je najboljše naročiti iz Holandskega. Tam imajo ceie travnike hijacint in tulipanov, ter jih razpošiljajo po celem svetu. Ko jih pa enkrat imamo, se razmnožuje;1 > same po stranskih čebulicah, ki nastanejo v starih čebulah. Te stransKe čebulice odločimo od glavnih in jih med le posadimo. Cvete šele tretje leto po prvi nasaditvi.
Gredice hijacint pripravimo v jeseni, dokler še ne zmrzuje. Rodovitno vrtno prst pomešamo z drobnim peskom (mivko). Meseca oktobra in še novembra napravimo
gredo, kamor hočemo posaditi čebule. Na dno denemo 40—50 cm visoke kompostni, ce, pomešane z dobro preležanim kravjim gnojem, po vrhu pa 15—20 cm drobne in rahle prsti pomešane z mivko. V tako pripravljeno gredo nasadimo čebule 5—8 cm globoko in 15—20 cm narazen.
Ko začne zmrzovati, pokrijemo grclico z listjem ali slamo, lahko tudi s smrekovimi vejami ali drugimi vrtnimi odliki.
Ravno tako posadimo čebule tulipanov, narcis, jonkvilov, vrtnih vetrnic h zlatic.
Pobilaite muhe.
Zadnje deževje nam je prineslo jesen v naravi. Hladno vreme je prineslo smrt tudi muham. Kar jih je ostalo, so se zatekle v topla stanovanja kjer bodo prezimile. Te muhe bodo prihodnje leto po srečno prestani zimi legle nov zarod. Boj z muho nc sme sed j v jeseni prenehati, marveč se mora nadaljea\ti. Z enako skrbjo moramo pobijati preostale muhe, ki bodo piihodnje leto za-plodile številni zarod muh. Zato pebijajmo prezimujoče muhe. Teh muh je malo, počasnejše so in lene. Uničenje vsake muhe pomeni par stotin muh manj v prihodnjem poletju. Uničujte muhe povsod: v sobah, kuhinjah, jedilnih shrambah, obratnih prostorih, prebivališčih, hlevih itd., sploh povsod, kjer se skrivajo prezimovalke. Po zimi je boj proti muham najuspešnejši in najlažji. Pobijajte muhe povsod!
Društvo babic svoMm flarvcam.
Oblastni odbor ljubljanske oblasti je blagovolil razdeliti med vredne in potrebne babice 126.CCO Din tako, da so dobile one izbrane po 500 Din enkratne podpore; to je že lep denar, ako ga uboga babica, ki ni vajena obzirnosti s strani njenih predstojnikov, dobi tako nepričakovano. Z-ilo moramo biti hvaležne našim gospodom, posebno zdravstvenemu šefu gospodu dr. Breecljnu, kateri se je z vso vnemo zavzel ubogega zatiranega ba-bi;<kega stanu, ter gospodu dr. Dolš^ku, kateri nam vedno rad pomaga in svetuje.
Po ukazu in uredbi g. zdravstvenega šefa :•» je sestavil osnutek, po katerem bi se babiški slan v gmotnem položaju znatno zboljšal. Seveda je to za enkrat le naredba, katera čaka na ugodno rešitev. Kakor hitro bo ta naredba, kar je v sedanji tetki kriz) zelo težko, podpisana in odobren«, Vas bodemo pravočasno obvestile, da si preskrbi!« zato potrebne listine s primernimi prošnjami.
Na babice pa stavim prošnjo, da se vede!« vse tako, da boste lahko pričakovale od slrani Vaših političnih in duhovskih oblasti povs<"in dobra in lepa nravstvena spričevala, ker »e bo oziralo, kakor smo obveščene, le na poštene osebe, katerim se bo mogla brez pomisleka poveriti tnKo težko in odgovorno mesto. Nastavljenih bo namreč, ako se posreči ta lepa in za naše babice propo-trebna odredba, nekaj nad 150 babic za ljubljansko oblr.st, s primerno mesečno plačo. Iatotako je mišljeno tudi za stare, pomoči potrebne babice, tako da se bo tudi babica mogla na starost odpočili ter uživati sicer skromno, a vendar dobrodošlo pokojnino.
Tudi na Oblastni odbor mariborske oblasti smo se tozadevno obrnile, le da do danes še nismf dobile ml govora.
Društvo ima zelo dobro ohranjeno bnbiško torbico, ki se bo za primerno ceno oddala; čo j J katera potrebuje, naj se javi ali osebno ali pismeno na t. 8. predsednico Kat. Kvnrtič, Ljubljana, Poljanska cesta 17.
Bog pozdravlja ves svet, a malokateri mu odzdravi.
K Bogu ljudje šepajo, k vragu pa teko.
Francka Zupančič:
Moj fantek.
I. Nebo mojega Francka.
Nad naravo, ki je že snivala v večernem mraku in tišini, se je obokovalo modro in jasno nebo. Tišina vsepovsod, v hišah, v naravi, ampak tam gori v višavah se je vprav začeto sevanje svetov neskončnosti. Bila je to ura namenjena in odločena mojemu sinku, ura resna in jasna, v kateri se privije tesno v moj objem in posluša s srčecem, z usteci zaokroženimi in posluša napeto s temnimi očki, ki se mu širijo in svetijo in divijo.
In tudi ta večer sva stopicala tesno objeta po samotni cesti tam zunaj vasi. Njegovi ročici sta me objemali krog vratu in sveži lice«! sta se sladko pritiskali k mojemu obrazu. Sanjala sem, sanjala in molčala. Naenkrat pa se je ozrl Francek proti nebu. Kazoč s prstom: »Mamica, mamica, koliko lučic!«
Še tesneje sem ga privila k sebi, na srce, mu pogledala globoko v oči in kazoč mu nebo, vse posuto z zvezdicami, dejala: »Glej, Francek moj, tam gori v raju biva Bogec. On je star in tisoč in tisoč let mu je. Njegove oči zro venomer z dopadaje-njem dol na zemljo, ki jo je ustvaril on. Dolga, belo-siva brada mu pada na prsi in sveto čelo mu obdajajo kot sneg beli kodri. Sedi v nebesih na zlatem prestolu, ker je kralj vseh kraljev. Toda nima v roki žezla. Zadošča mu vzdigniti samo prst in na en sam njegov migljaj so mu pokorne zvezde in luna in mu hite nasproti. Njegov prestol obdaja tisoč in tisoč angeljev, ker prisrčno ljubi otročiče in angelci so sami pridni otročiči, ki imajo krila kakor pti-čice. Ravno sedaj je Bogec ukazal svo; m angelcem prižgati zvezdice, da razsvetle noč. In angeli hite od zvezdice do zvezdice in jih prižigajo. Glej Francek, glej kvišku! Tam, tukaj, tam in še in še... In zopet ena, in še ena ... Povsod bleste in migljajo — vedno nove in nove, tisoč in tisoč
jih jel	, ,
In čez dan polože angelci ob vznozje božjega prestola tisoč in tisoč svečic, s katerimi so na večer prižigali vse te zvezdice in luno. Zjutraj pa jih vidimo goreti vse skupaj — solnce.
Ko pa solnce sije toplo in vroče, da žeja živali, rastline, cvetice, tedaj da Bog angelcem znamenje, da vzamejo škropilnice, jih napolnijo z vodo in jo škrope na zemljo. Tisoč in tisoč kapljic dežuje, krep-ča in napaja živali, rastline, cvetice. Pozimi pa, ko je mrzlo,'padajo te kapljice na zemljo kot bele in mehke zvezdice, snežinke, ki se nabirajo na strehah, na drevju hi na polju. Toda ti se ne bojiš snega, ker Bogec misli tudi na te in ti da tople čeveljčke, topel plašček, rokavicke m čepico iz volne, ki ti pusti rasti ovčkam na
bt0, Francek, da bi ti le še vedel, kako dober je Bogecl In zato se vsi oziramo vanj. Imamo oči, da jih lahko obrnemo nanj, kvišku — mi, konji, psi ptički, metuljčki, vsi, vsi, tudi ribice, k>i plava*, v vodi, vsi, vsi gledamo kvišku k dobremu očku in se mu zahvaljujemo.
In glej Francek moj, zdaj ga gledaš tudi ti s svojima očkan. , ki sta trudni in zaspančkani. Tudi zate je on ukazal svojim angelcem prižgati vse zvezdice, da bi te v temi ne bilo strah. On ve, da si priden, da ljubiš mamico in kadar je otrok priden, mu pošlje Bogec z neba angeljčka z zlatimi perutnicami, da ga čuva, da ga vodi in opominja vedno k dobremu. Ti ga seveda ne vidiš, toda on te že čuva, se ti smehlja in te blagoslavlja.
Z mehkim, zaspanim glasom, z očki
majčkenimi, majčkenimi je šepetal moj Francek: »Dragi, dragi, dobri Bogec, kako zelo te imam radk — Potem je klonil svetlolaso glavico na mojo ramo. zaprl temni očki in--zaspančkal.
Dete, dete moje, da bi vedno zrlo takšno nebo!
Beg odmeri ramena po teži tovora.
Kdor nima nobenega križa, naj si ga hitro sam izteše.
„Izbrala sem"
pravi razumna Mica. »Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RADI ON. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kof to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam."
Varujeperilo!
m
Hrast.
Lepega poletnega dne je bilo. Ves svet Je ležal v poletni krasoti, kakor odprta knjiga, iz katere naj bi ljudje brali in se ravnali po njenih naukih. Vse pa je obdajala zlata 6olnčna luč.
Vse v vasi je bilo veselo, samo en kmet je hodil z žalostnim obrazom okoli svojega domovja. Mnogo nesreč ga je obiskalo v zadnjem času; hišo so mu zarubili, ker ni mogel plačati davkov; huda bolezen mu je pobrala živino, polje mu je slabo obrodilo. Bil je nesrečen v pravem pomenu besede
Nič bi mu ne bilo, če bi vragu zapisal svojo dušo, le da bi si pomagal. In glej, komaj je to mislil, že je stal pred njim. Pa sta začela razpravljati; kmet je zahteval vi9oko vsoto denarja, ki ga bo rešila vseh neprilik, vrag pa je zahteva! njegovo dušo. Kmet je pristal na to, toda dušo naj pride iskat šele tedaj, ko bo odpadlo vse listje.
Ha, kako si je peklenski mojster veselo mel roke! Kako je z veseljem in zanimanjem opazoval naravo, za katero se drugače še menil ni!
Javorjev! listi so se začeli spuščati k
mole.
tlom; tudi breza, češnja ln lipa »o porume-nele. Vrag je prišel h kmetu-
»Ali bova šla?«
»Bukve in jelše so še zelene.« stga sedaj še odcveteeli, jima porežemo vršičke in ju precepimo v lonce. Za potakrico vzemi 1 dem dolgo mladiko, ki stoji na koščku starine, vtakni spodnji del v namočeno z drobnim peskom pomešano zemljo. Ko si vse posadila, postavi lonec za nekaj dni v senco, da jih solnce ne zapali. V kakih 3—4 tednih se primejo in napravijo korenino. Čez zimo jim daj suh prostor v nezakurjeni sobi ali pa v kleti. Te vrste nagel ji sicer ne preži me na prostem, a za mraz niso preveč občutljivi.
Vrag je ponoči poslal vihar in slano In je drugo jutro zopet prišel:
»Vse listje je rumeno.«
»Kaj, če je rumeno, odpadlo pa le še ni. Odpasti mora, taka je najina pogodba. Le peglej jih, hraste, kako drže svoje liste!«
Hu, kako je vrag urno splezal na hrast in začel s kremplji trgati listje raz njega! — Toda pri vsakem starem, suhem listu je bil že poganjek za nov list v prihodnji pomladi.
Vrag je videl, da ga je kmet prekanil.
Z groznim vriščem se je vrni! v svoje kraljestvo. —
Ti pa poglej hrastove liste, ki so ob robu natrgani od vragovih krempljev!
Za kal le napačno?
Vidmarjev Peter je stavil v zelo veseli družbi to-le vprašanje:
»Kdo zna ponoviti tri stavke broz pomote, ki bi mu jih povedal?«
Vsi ogorčeni so ga prijatelji vprašali, če jih ima res za tako neumne, da bi tega ne znali.
Peter jim je rekel, da to kar lahko dokažejo kar po vrsti.
Čedinov Janko je bil prvi.
Peter prične:
»Kako ti je všeč moj novi klobuk?<
Janko je stavek čisto prav ponovil.
Drugi stavek:
»Katera je tvoja najljubša jed?«
Tudi tega je Janko dobesedno ponovil.
Peter: »To je bilo napačno!«
Velikansko razburjenje med prijatelji. Janko kriči: »Zakaj je bilo to napačno?«.
Peter pa se oglasi: »Zato, ker stavka nisi ponovil, ampak si odgovoril nanj. Saj smo se vendar dogovorili, da vsak stavek samo ponovimo.«
Zdaj se je vsem posvetilo. Vsi so šo hoteli priti na vrsto. Poskušnjo pa je prešla! samo Nackov Miha, ker je ves čas mislil, kakšno nalogo ima.
Zgodbe iz Jesenskega sozda.
i.
V gozdu je stanoval stnče« j<>7. Vsak dan je hodil na lov za tolstimi hrošči, debe-lušastim miškami in mastnimi ^rvi, ki so se kar cedili od same maščobe.
Prav priden je bil zdaj v jeseni, Ker — ker — bo moral kmalu spat Da si pripravi lepo zalogo masti pod svojo bodičasto kožo, se je oborožil celo s sulico, če bi se mu morebiti kdo izmed njegovega izbnnega kosila hotel postaviti po robu ..
Le peglejte tu dva junaka: nagega ježa in dobrodušnega hrošča, ki se je prišel soln-cit v zadnje topleje žarke j conskega sotr.ca!
Radoveden grm se sklanja, da s'iš; njun pogovor. Poslušajmo tudi mi, kaj .si pripoved ujeti? Kakšen je njun pogovor? Prav zelo prijateljski menda ne. — Zakaj?
II.
V bližini lepe rdeče mušnice je Imela družina strica ježa svoje bival'šče. Mati je-ževka je prav pospravljala i*i je polsala očeta in sitno otročad ven na solnce.
Saj vidite, kako toplo in prijazno sije solnčete v lepih jesenskih dneh! Pa sta stopila podjetna fanta pred očr ta, naj ju vendar pusti vsvet, ki je tako lep, ves solnčen in zlat.
Oče je vedel, kogar prime veselje za pot, tega ni mogoče več držati doma. Globoko se je zamislil oče, kaj naj prav za prav pove sinovoma za pot. Vsi trije so molčali za hip.
Nato je spregovoril cče ter je otrokoma, ki sta hotela v svet, svetoval, naj se v nevarnosti vselej poslužita tistega orožja, ki ga je Bog dal vsakemu ježu.
Grmovje je prikimavalo temu modremu nasvetu, ko sta ježka odšla
Ali veste, katero orožje je mislil oče jež?