EIAN
NASA SMUČINA
GLASIH) DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 12	ŠTEVILKA	4	15.	APRIL	1973
Ali nam bo odslej SK Branik rezal vsakdanji kos kruha
Z Elanovimi smučmi je Marjan Mesec v Oberstdorfu postavil nov jugoslovanski rekord 158 metrov
OO ZKS
Po volilni konferenci, ki je bila novembra 1971, je bilo zaradi dobro zastavljenega delovnega programa realno pričakovati, da bo aktivnost komunistov narasla. Bistvene drut-bene in ekonomske spremembe so azhtevale večjo vlogo in vpliv komunistov. Do prvih sprememb je prišlo te z 21. sejo predsedstva ZKJ in sprejeta ustavna dopolnila so to
samo še potrjevala. Proces »nevme-šavanja« zveze komunistov pa je bil zadnja leta preveč prisoten. Zato je potrebno daljše obdobje, da se vsi komunisti ponovno zavedo svojih dolinosti, da delujejo na vseh področjih in da obravnavajo katerokoli vprašanje.
Sekretariat je budno spremljal delo komunistov in sprejemal takš-
Sredstva za
Komisija za kadrovsko-socialna vprašanja je na osnovi razpoložljivih denarnih sredstev iz sredstev skupne porabe — stanovanjskega dela — pripravila za leto 1973 predlog natečaja za nakup stanovanj, za gradnjo in za adaptacijo hiš individualnih graditeljev, članov naše delovne skupnosti.
DIREKTOR INŠTITUTA Mag. BORUT JUSTIN DOKTORIRAL
Borut Justin je bil rojen 26. VIII. 1938 v Ljubljani. Gimnazijo je dokončal leta 1956 v Ljubljani, strojno fakulteto leta 1962, magisterij pa leta 1968.
Pred dnevi pa je postal doktor tehničnih ved.
Pred nastopom službe v Elanu kot direktor Inštituta je bil asistent na strojni fakulteti v Ljubljani.
K njegovemu uspehu mu iskreno čestitamo!
stanovanja
Po doslej veljavnih predpisih lahko podjetje uporabi sredstva za nakup stanovanj od proizvajalcev, za lastno družbeno gradnjo stanovanj ali za posojila za stanovanjsko gradnjo delavcem. Novi predpisi onemogočajo uporabo vezanih sredstev pri banki za kreditiranje delavcem za individualno gradnjo, to je za nova oročanja, ki bodo sklenjena od 1973. leta naprej.
NATEČAJ za nakup stanovanj, gradnjo in adaptacijo hiš individualnih graditeljev.
Prosilec mora biti najmanj leto dni v delovnem razmerju v naši tovarni. Mora se obvezati, da bo tudi
v	prihodnje ostal v delovnem razmerju in da bo izpolnjeval pogodbene pogoje.
Odbor za vprašanja združenega dela bo po izteku natečaja dajal sredstva za nakup stanovanj in gradnjo individualnih hiš iz stanovanjskega sklada, ki so oročena pri LB — podružnica Radovljica.
Posojilo je možno uporabiti za dograditev in adaptacijo individualnih hiš v gradbenih okoliših Radovljica, Lesce, Brezje, Žirovnica, Begunje. Izjemne primere za gradnjo izven teh okolišev bo dokončno reševal delavski svet podjetja.
(Nadaljevanje na strani 2)
ne ukrepe in rešitve, ki so ob podpori višjih forumov ZK razgibala članstvo. Sekretariat je večkrat moral ugotoviti, da je vpliv posameznih komunistov in celotne osnovne organizacije na pomembna poslovna, organizacijska in kadrovska vprašanja premajhen. Vzrok je predvsem v tem, da vsi člani osnovne organizacije niso spremenili svojega nerevolucionarnega odnosa do takih vprašanj in se pri obravnavah na sestankih obnašajo oportunistično. Sekretariat je zato sklenil prečistiti vrste komunistov. V ta namen smo obravnavali primere izredno reakcionarnih komunistov. Osnovna organizacija je izrekla več kazni: 4 članom opomine, enega pa je izključila. V preteklem letu sta dva člana samovoljno zapustila ZK.
V osnovno organizacijo smo sprejeli tri nove člane, tako da imamo sedaj 46 članov.
V preteklem letu je imela osnovna organizacija 6 sestankov, za katere je sekretariat pripravil vsebinsko pomembna vprašanja, ki so bila usmerjena predvsem v problematiko tovarne. Pojavili so se prvi predlogi o delavski kontroli pri obravnavanju neposrednega samoupravljanja v TOZD. Na pobudo ZK in ostalih družbeno-političnih organizacij so bili sprejeti pomembni sklepi:
— akcijski program za uveljavitev ustavnih dopolnil
— obravnavanje potnih stroškov in dnevnic
— obravnavanje stroškov za reprezentanco i dr.
Sekretariat in osnovna organizacija sta posvetila posebno pozornost tudi problemu mladinskega aktiva, ki nikakor ni mogel poživiti svoje dejavnosti. Potrebno je bilo formirati novo vodstvo, ki daje boljše obete z realnejšim programom.
Kaj mislimo delavci Elana o prispevku SK Branik v mariborskem 7 D pod naslovom »BRANIKOV-CI JEZNI NA ELAN«.
Delavci, proizvajalci smuči iz Elana, smo zaprepaščeni brali Braniko-vo kritiko ali bolje kritikarstvo oni dan v 7 D o vrednosti ali bolje ničvrednosti našega glavnega proizvoda — smuči. Nehote nas je stisnilo pri srcu ob že tako nestabilni gospodarski situaciji nasploh: kaj je lahko z našo bodočnostjo, z našo socialno varnostjo, z našim delom in prodajo smuči zdaj, ko se je še SK Branik odločil ocenjevati nevrednost naših izdelkov? Za tekmovalne smuči pravi, da so »skakalne smuči« in podobno. Gospod Rossi-gnol pa da je sam obsodil kvaliteto naših smuči. Kje obstaja ta gospod Rossignol? Ali se pisci tega članka sploh zavedajo, kakšno nepopravljivo škodo bi s tem obrekovanjem lahko povzročili Elanu, njegovim 800 delavcem in njihovim družinam? To je isto kot če bi pisali o eni izmed renomiranih tovarn avtomobilov, da proizvaja tanke. Kako hitro zna gospodarska špijonaža to izrabiti v svoje protipropagandne namene! Dosti je če samo prevedejo Branikov članek na svoj jezik in pripišejo: Elanove smuči tudi doma niso cenjene. Kakšne so lahko posledice? že tako je vsa svetovna industrija smuči zaradi nekaj slabih zim prizadeta. Lahko se zgodi, da bodo Elan domači in tuji kupci s pomočjo tega članka ignorirali, mi pa bomo brez posla in kruha. Ali se v tem slučaju lahko obrnemo na SK Branik? Ali naj s seboj pripeljemo svoje družine in nepreskrbljene otroke?
To sprašujemo delavci. Vemo, da bodo naše strokovne službe kot so Inštitut, uprava podjetja in samoupravni organi zavzeli svoje uradno stališče v interesu podjetja. To je tudi njihova dolžnost. Naše ugotovitve jim lahko služijo kot osnova za akcijo. Vemo tudi, da medsebojni odnosi med posamezniki v Braniku in Smučarski zvezi z Elanom niso urejeni. Tudi to obsojamo. Toda zaradi nekaj ljudi ne moremo nositi posledic na svojih ramah. Le-ti naj se zavedajo, da je odgovornost za tako stanje res prevelika.
Ta članek je zadal močan udarec našemu razvojnemu Inštitutu, ki že desetletja vzgaja mla-(Nadaljevanje na 2. strani)
UREDNIŠKO - REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj
Se iz poslovnega poročila
Inštituta tovarne Elan v letu 1972
1. SPLOSNO
Institut Elan je vstopil v leto 1972 s precejšnjimi organizacijskimi spremembami. Odpadel je dosedanji upravni odbor, konstituiran je bil svet raziskovalcev kot novo delovno telo, ki vodi IE. Prav tako je bil konstituiran svet Inštituta, na katerem sodelujejo predstavniki podjetja Elan in pa zunanji predstavniki: eden od univerze in eden iz Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Dejavnost Inštituta Elan se je nadaljevala v skladu z razmejitvijo, ki je bila opravljena v letu 1971 med tovarno in Institutom Elan. Ker razmejitev dela, zlasti med tehničnim sektorjem in Institutom, ni vedno potekala zadovoljivo, je bilo vloženih v letu 1972 precej naporov za natančnejšo definicijo delovnih področij in sličnih točk.
Organizacijske skupine na področjih delovanja Inštituta so ostale podobne, kot so bile v preteklem letu:
— raziskava panog
— tehnološke raziskave
— projektiva
—INDOK
— laboratoriji
— prototipna in maloserijska delavnica za smuči
(Nadaljevanje s I. strani)
de, nove raziskovalne kadre in rešuje najtežje naloge na področju razvoja te branže. Pozabili so, da je naš razvojni Inštitut renomira-na institucija in da je na osnovi uspehov priznan in poznan širšemu krogu strokovnjakov.
Pa še zaključna misel: Ali je res nam Slovencem škodoželjnost prirojena, kot nam očitajo? Dokažimo, da ta ugotovitev ne drži. Ne udrihajmo drug čez drugega ne v zaseb-
Sredstva za
(Nadaljevanje s 1. strani)
Posojilo za nakup stanovanj dajemo do 75% od nakupne cene stanovanja skupaj s posojilom banke na osnovi oročanja sredstev podjetja.
Posojila do 45.000 din dajemo za individualno gradnjo in za adaptacijo, s katero pridobi graditelj večjo stanovanjsko površino. Vendar pa posojilo ne more biti večje od 30% predračunske vrednosti stanovanjske hiše.
Stanovanjska zgradba, za katero bo odobreno posojilo, mora biti dograjena do 30% vrednosti z lastnimi sredstvi prosilca.
Rok odplačila posojila za nakup stanovanja iz sredstev podjetja je 25 let in z 2% obrestno mero.
Rok odplačila za individualno gradnjo iz sredstev podjetja je 20 let z 2% obrestno mero.
Odplačevanje se prične leto dni po plačilu stanovanja in leto dni po odobritvi posojila za individualno gradnjo.
Za del bančnega posojila na osno-
vi	oročenja pa določa rok odplačila Pravilnik banke.
Samskim prosilcem in tistim, katerih zakonski partner je zaposlen v drugi delovni organizaciji, priznamo posojilo za nakup stanovanja v viišni 50%.
— prototipna delavnica za plastiko
— športni centri in tekmovalna služba
Poleg delovanja na teh področjih, pa se Inštitut ukvarja še z nekaterimi drugimi problemi, ki so manj definirani, ki pa so s stališča tovarne in Inštituta nujni.
Ker je Institut raziskovalna organizacija, ima možnost in dolžnost konkurirati pri republiškem skladu za raziskave (Sklad Borisa Kidriča) v okviru Raziskovalne skupnosti za družbena sredstva, ki lahko pomagajo pri razvoju določenih smeri in artiklov, ki so v interesu Inštituta in tovarne Elan. V tem smislu je Inštitut Elan v letu 1972 (predložil na razpis Sklada Borisa Kidriča in Raziskovalne skupnosti za financiranje v letu 1973 naslednje raziskovalne naloge:
1. Razvoj metode in testiranje trdnosti s steklenimi vlakni ojačenih poliestrov z analizo emisije zvoka — dotacija.
Nosilec naloge: Mag. Borut Justin, dipl. ing.
2. Razvoj poliuretanske smuči — kredit
nem, ne v družbenem, najmanj pa v poslovnem življenju! Ne uživajmo ob oškodovanju drugega! Kam pa bi prišli, če bi bilo tako? Tako majhen narod, tako skromen gospodarski potencial. Tistim pa, ki jim je kljub temu uspelo poseči v izvoz, v širšo mednarodno delitev dela, kot je to uspelo Elanu, je treba dati priznanje. Saj s tem ustvarjajo tudi za širšo družbeno skupnost kapital, devize in dobrine in predstavljajo odločujoči faktor stabilizacije našega gospodarstva.
stanovanja
Pred odobritvijo posojila za nakup stanovanj in gradnjo stanovanjskih hiš bo komisija za kadrov-sko-socialna vprašnja preverila podatke prosilcev, pregledala objekte in ugotovila dejansko stanje. Pri dodelitvi posojil se bo omejila na kriterije, ki jih določa pravilnik.
K prošnji, ki jo bo treba vložiti v mesecu aprilu 1973, je treba priložiti:
a) kupo-prodajno pogodbo (za nakup)
b) prepis gradbenega dovoljenja
c) vinkulacijsko potrdilo (o zavarovanju objekta)
d) izvleček iz zemljiške knjige
e) obrazložitev o zagotovljenih sredstvih, ki jih prosilec mora imeti ob nakupu stanovanja.
Za zavarovanje posojila velja zastavna pravica v korist podjetja ELAN, tovarne športnega orodja Begunje na Gorenjskem.
O	poteku natečaja vas bo obvestil odbor za vprašanja združenega dela v mesecu maju 1973.
Stanovanjska vprašanja bomo v bodoče reševali bolj programirano na podlagi ankete, ki smo jo izvedli med člani delovne skupnosti. S pomočjo pristojnih organov bomo iskali rešitve glede lokacij in glede ostalih možnih gradenj.
ing. Vlasta Vidic
Nosilec	naloge:	Maks Vrečko,
dipl. ing.
3. Industrijski razvoj proizvodnje modularne komunalne opreme iz plastičnih gradiv — kredit
Nosilec	naloge:	Saša Machtig,
dipl. ing. arch.
4. Koncept in raziskava integriranega obdelovalnega sistema za izdelavo plastičnih smuči — kredit
Nosilec	naloge:	Valentin Jarc,
dipl. ing.
Od prejšnjega leta se nadaljujeta dve nalogi:
5. Osvajanje tehnologije in naprav za umetni sneg
Nosilec naloge: Bojan Marinšek, dipl. ing.
6. Terenske meritve smuči med vožnjo
Nosilec naloge:	Andrej Robič,
dipl. ing.
Prav tako smo zaprosili za kredit za nabavo eksperimentalne opreme, ki je po našem mnenju nujna za resnejše razvojno raziskovalno delo na področjih, ki jih Inštitut opravlja v skladu s svojo dejavnostjo. Tudi za ta kredit smo vlogo posredovali Skladu Borisa Kidriča.
V skladu s prizadevanji za pridobitev novih proizvodov, kar je pri trenutni gospodarski situaciji nujno, je Inštitut v lotu 1972 sodeloval pri navezavi stikov z nekaterimi firmami in posamezniki, ki nam lahko v tej smeri nudijo določene koristi.
Navezali smo stike s skupino ing. arch. Saše Machtiga, projektanta modularnega sistema kioskov in komunalne opreme. Omenjeni projekt je vzbudil precejšnjo pozornost v svetovnem merilu in predstavlja eventuelno interesantno področje za Elan. Ker pa je problem zelo širok, bo potrebno za dokončno odločitev o naši vključitvi pri proizvodnji omenjenih artiklov precej preverjanja in kon-sultacij na različnih nivojih, preden bo stvar zrela za tehnično aplikacijo.
Zaradi slabe prodaje čolnov, ki je delno tudi posledica neurejenih razmer pri oskrbovanju jugoslovanskega tržišča z motorji za čolne, smo navezali stike s firmo Mercury Marine; ta je eden največjih in verjetno najkvalitetnejših proizvajalcev izvenkrmnih in vgrajenih motorjev za čolne za športne namene, kar ustreza našemu proizvodnemu programu na tem področju.
V skladu s povečanimi napori različnih tujih firm, ki proizvajajo žičnice in opremo zanje, smo na-
vezali stike z največjim svetovnim proizvajalcem žičnic Pomagalski iz Grenobla, zaradi eventuelne licenčne proizvodnje in zastopanja te firme v naši državi in za področje Vzhodne Evrope.
V	zadnjih letih lahko v Evropi opazujemo splošno težnjo razvoja športnih plovnih objektov, ki se usmerjajo k jadrnicam. Zato bi bilo koristno navezati stike z neko perspektivno firmo iz Zahodne Evrope, ki že ima določene reference pri proizvodnji jadrnic. V Jugoslaviji trenutno namreč nimamo nobenih upov, da bi začeli kakršnokoli kvalitetno in ceneno proizvodnjo opreme za jadrnice, ki predstavlja pri tovrstnih artiklih izredno veliko finančno postavko. Navezali smo stike z nekaterimi proizvajalci in dosegli konkretnejše dogovore s firmo Atlanta. Ti dogovori pa se bodo nadaljevali še v letu 1973.
Pomanjkljivost imena Elan kot enega največjih proizvajalcev smuči na svetu, je v primerjavi z našo konkurenco ta, da ne moremo zagotoviti podpore prodaji smuči z zvenečimi rezultati športnih tekmovanj. Da bi popravili to stanje, smo precejšnje organizacijske napore vložili v razvoj lastne močne tekmovalne službe in v pridobivanje perspektivnih tekmovalcev, ki bi vozili naše smuči. V tem smislu je bil ustanovljen top-team Elan na Švedskem, za katerega startajo že v letošnji sezoni štirje zelo perspektivni švedski tekmovalci alpskega smučanja.
Razvoj gospodarstva v svetu teži k ustvarjanju večjih grupacij, ki so finančno in razvojno močnejše in lahko bolje služijo zahtevam trga.
V	tem smislu smo navezali stike s podjetji in ustanovami, ki v slovenskem prostoru lahko prispevajo k uspešnejšemu nastopu oziroma k znižanju stroškov določenih akcij ali artiklov iz naše proizvodnje. V ta namen smo navezali tesnejše stike z Inštitutom Tomosa v Kopru, ki kot proizvajalec motorjev sodeluje na podobnem področju kot mi s čolni. Dogovorili smo se za skupno testiranje in za nesporednejše sodelovanje pri zadevah, ki tesno povezujejo obe 'inštituciji. Prav tako smo razvili sodelovanje s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani ,ki nam v marsikaterem problemu lahko priskoči na pomoč s strokovnjaki in instrumenti, ki jih ima na voljo na vseh tistih področjih, kjer deluje Inštitut Elan. Morska biološka postaja v Portorožu, ki predstavlja eno od sedmih organizacij v okviru UNESCO in edino v Sredozemlju, je prav tako interesantna za naše čolne, zato smo se tesneje povezali z njo, saj nam v določenih akcijah lahko
koristi.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ali nam bo odslej SK Branik...
Še iz poslovnega poročila
(Nadaljevanje z 2. strani)
Nekatere akcije Inštituta Elan imajo posredno za tovarno Elan tudi določen reklamni učinek. To lahko trdimo zlasti za več organiziranih simpozijev, seminarjev in podobnih strokovnih srečanj, na katerih so v glavnem vedno prišli do izraza proizvodi tovarne Elan v tej ali drugačni obliki. Naši sodelavci so prav tako v letu 1972 objavili več strokovnih in poljudno strokovnih člankov v strokovnem in dnevnem časopisju.
Janez Smitek: SMUČARSKE PALICE (Železar, 29. 12. 1972)
Janez Smitek: TRIM — ŠPORT ZA VSAKOGAR (Železar, 11. 7.1972) Janez Smitek: OD LAŽJEGA K TEŽJEMU (Nedeljski dnevnik sept. 1972)
Janez Smitek: GLM — ELAN — POUČEVANJE SMUČANJA S KRATKIMI SMUČMI (Vzgoja in izobraževanje)
Andrej Robič: KAKO SO OBLIKOVANE SMUČI (Telesna kultura, 9. 1. 1972)
Janez Smitek:	CRNI	OBLAKI
NAD NASO SMUCARIJO (Ljubljanski dnevnik, rubrika Beseda strokovnjaka, 16.10.1972)
Janez Smitek: ODMEV NA ČLANEK »UPORABNA SPOZNANJA IZ PSIHOLOGIJE« (»Železar«, 3. 11. 1972)	|
27,—28.6.1972 je bilo na Bledu posvetovanje »TRIM V JUGOSLAVIJI«, Organizacija Partizan Jugoslavije in Inštitut Elan. 83 udeležencev dz vseh republik.
13.11.1972 je bilo v Prištini posvetovanje na temo »SODOBNO OPREMLJANJE SOL, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN OBČANOV Z OPREMO IN ŠPORTNIMI REKVIZITI«. Organizatorji so bili Zavod za lizičku kulturu SAP Kosovo, Savez organizacija za fizičku kulturu Kosovo, Pokrajinski zavod za proučevanje in unapredenje obra-zovanja i vaspitanja, Višja Pedagoška škola Priština dn Inštitut Elan, 50 udeležencev.
Precejšen delež pri izkoristku časovnega fonda Inštituta Elan predstavljajo občasne usluge v proizvodnih obratih podjetja, oz. usluge, ki jih naročajo poleg tehničnega tudi ostali sektorji, predvsem prodajni.
Organizacijski in splošni problemi, ki obremenjujejo v glavnem višji kader (raziskovalce), predstavljajo prav tako precejšen strošek glede na oceno, da doseže v skrajnem primeru časovni fond, porabljen v te namene (delavski svet, sindikat, razne komisije ipd.) celo do 30% razpoložljivega delovnega časa.
Omeniti velja tudi, da smo v letu
1972	preuredili prostore Inštituta Elan in organizirali prototipno delavnico za plastiko na Fortuni. Slej ko prej predstavlja prostor enega najhujših problemov Inštituta Elan in ga bo v doglednem času potrebno resno poprijeti in rešiti.
POŽARNO VARNOSTNA SLUŽBA
V preteklem letu je bilo delo na področju požarne varnosti izredno razgibano.
V novozgrajeni prodajalni smo namestili avtomatske ionizacijske naprave za javljanje, tipa CERBE-RUS. Priključene so že na omarico, ki je v vratarnici. Te naprave nameščamo trenutno še v skladišču gotovih izdelkov in bo delo kmalu opravljeno. Z namestitvijo teh naprav na najbolj ogroženih objektih in z nabavo minifonov bo gasilska služba v podjetju nedvomno mnogo pridobila, saj bo o morebitnih požarih lahko hitro obveščena.
Zelo dobro je že kazalo glede
gasilske strojnice in lokacije gasilskega doma. Ogledali smo si že tovrstne naprave v »Savi« Kranj in ugotovili da bi nam najbolj ustrezala takšna črpalna postaja kot jo ima ta tovarna. Da bi zmanjšali stroške gradnje, smo združili črpal-no postajo s hladilnim sistemom. Pri tem je bilo opravljenih že nekaj zemeljskih del in če bodo na razpolago denarna sredstva, upam, da bo ta črpalna postaja v tem letu v glavnem nared. Ce nam bo to uspelo, bomo storili velik nadaljnja korak k uspešni zaščiti podjetja pred požarom. Vedeti moramo, da bo s tem lahko potekalo gašenje mnogo hitreje kot poteka sedaj. V novih pogojih bomo lahko uspešno gasili tudi z manjšim številom ljudi, kar bi prišlo v poštev zlasti ponoči in v dneh, ko v podjetju ne delamo (proste sobote, nedelje in prazniki).
Na lanskem občnem zboru smo potrdili tudi nabavo gasilskega topa. že v mesecu juniju smo si ogledali gasilski top v tovarni »Sava« Kranj in pri poklicni enoti na Jesenicah. Na podlagi teh ogledov smo se zanimali za ustrezno ponudbo z dokumentacijo. Čeprav je od tega minilo že več kot pol leta, nam ni uspelo dobiti več kot
14	prospektov za MB Rosenbauer, ki pa jo že imamo. Ne vem, kje se je zataknilo.
Delo našega industrijskega gasilskega društva je potekalo v glavnem zadovoljivo. Udeležili smo se vseh treh gasilskih tekmovanj in dosegli zelo dobre uspehe. Omenim naj samo prvo mesto v občinskem merilu in prvo mesto med gorenjskimi podjetji. Priznanje izrekam desetarju tov. Mikiču in vsej desetini za izredne uspehe, ki so jih dosegli.
Člani gasilske enote so imeli strokovna predavanja pa tudi taktičnih vaj ni manjkalo:
5 mokrih vaj
4	suhe vaje 1 sektorska vaja 1 vaja za strojnike
1	redna vaja
27 vaj za tekmovalno desetino Vaje in predavanja so trajale skupno 914 delovnih ur.
Uspešno je bilo tudi poučevanje članov delovne skupnosti o preventivi in o ravnanju z ročnimi gasilnimi aparati preteklo leto. Na enournih predavanjih, ki so potekala po posameznih obratih, so bili navzoči prav vsi.
Preventivno smo tudi pregledali požarno varnostne naprave. Precej pomanjkljivosti je bilo že odpravljenih, nekaj pa jih še rešujemo. Skupno s požarnim redom bo v tem letu treba dokončati tudi požarni načrt podjetja.
OBRATNA AMBULANTA
V	letu 1972 smo dobili stalnega zdravnika. Zaposleni sta bili še izmenoma 2 medicinski sestri, od katerih je ona vodila administracijo.
Delo OA je bilo v letu 1972 pretežno kurativno. Zaradi odsotnosti zdravnice na porodniškem dopustu so na razpolago le sledeči podatki:
Največ obolelih je bilo v začetku in proti koncu leta (influence, gripa) zaradi prehladov.
Vzroki obolelosti si sledijo takole:
1. prehladna obolenja
2. poškodbe izven dela
3. bolezni mišic (mišični in nedoločeni revmatizmi)
4. poškodbe pri delu
5. nega družinskih članov
6. bolezni urinamega sistema
7. ginekološka obolenja Bolniški stalež je bil v letu 1972
sorazmerno nizek v primerjavi s
Avtokontrola
Elan je pred nekaj več kot pol leta sklenil z Zavodom za produktivnost dela iz Ljubljane pogodbo za sodelovanje pri uvajanju integralnega sistema za izboljšavo kakovosti. V okviru tega sodelovanja smo prišli do faze, v kateri bi bilo treba rešiti vprašanje nagrajevanja za kakovost v tovarni. V tem članku bom skušal pojasniti nekatere izkušnje drugih tovarn, katere nas bodo vodile pri reševanju te naloge.
Sistem nagrajevanja bomo rešili na dva načina. Povsod, kjer bo možno, bomo vpeljali sistem avtokon-trole. Zato bom ta sistem podrobneje pojasnil. Kjer pa bi bila vpeljava tega sistema nemogoča, bomo nagrajevanje rešili na način, ki bo podoben sedanjemu v obratu smuči. Seiveda pa bo tudi sedanji način temeljito spremenjen.
Učinkovitost sistema avtokontrole temelji na dejstvu, da nivo kvalitete opravljenega dela v veliki meri za-visi od angažiranja in sposobnosti delavca. Avtokontrola je način organizirane kontrole kvalitete s strani delavca, ki je opravil svoje delo, s tem da je on odgovoren za doseženo kvaliteto dela. Avtokontrola je obenem sistem nagrajevanja, s katerim stimuliramo odkrivanje slabe kvalitete. Delavec bo sam kontroliral svoje izdelke, izločal slabe im bo za to delo dobil določeno nagrado. Seveda ne bo nagrajen, če pri izdelavi naredi veliko škarta ali pa ne dela kvalitetno. Sama akcija uvajanja sistema običajno poteka takole:
Služba za kakovost na začetku določi delovna mesta, na katerih bo vpeljana avtokontrola. V naši tovarni je veliko različnih delavnih mest in seveda vseh ne bo možno vključiti. Delavci na tistih delovnih mestih, ki v prvi fazi vpeljave niso bila predvidena za nagrajevanje, imajo možnost, da se po izdelanem pravilniku o avtokontroli prijavijo
prejšnjimi leti. Iz tabele je razvidno gibanje bolniškega staleža na število opravljenih delovnih ur v zadnjih štirih letih.
Poleg kurativnega dela je OA v letu 1972 pregledala večje število mladoletnikov ter opravila več sistematičnih pregledov zaposlenih delavcev.
za avtokontrolorje. Njihove prijave bo reševala posebna komisija.
Poskusno delo avtokontrolorjev traja mesec dni; v tem času nagrada ni predvidena.
Delavci, ki bodo dobili status avtokontrolorja, imajo naslednje dolžnosti:
— dosledno upoštevati navodila za delo in kontrolo
— občasno ali stalno kontrolirati izvedbe
— izločiti slabe izdelke in jih pokazati nadzornemu kontrolorju
— ob vseh spremembah kvalitete obvestiti svojega nadrejenega ali pa kontrolorja.
Nadzor nad delom avtokontrolorjev bo imel kontrolor, ki bo nekajkrat v izmeni obiskal delavca, pregledal vzorčno nekaj izdelkov in ugotovil pravilnost dela.
Ce kontrolor ugotovi, da delavec ni izločil slabih izdelkov ali pa da ne dela po navodilih, bo obvestil o tem delovodjo in ta primer registriral v kontrolni list. Ce bi se to trikrat ponovilo, bo kontrolor obvestil posebno komisijo, ki bo ustrezno ukrepala. Ce se ugotovi krivda delavca, bo le-ta izgubil status avtokontrolorja in ga lahko ponovno pridobil šele po treh mesecih, če se ponovno prijavi. Prijaviti pa se je možno samo dvakrat na leto.
Višina nagrade avtokontrolorjev ob odvisna od kategorije in zahtevnosti delovnega mesta. V praksi so primeri, da avtokontrolorji dobijo nagrado v višini 5—10% od začetne osnove, izjemoma pa lahko komisija določi višjo nagrado zaradi zahtevnosti dela. Nagrado prejme vsak posamezni delavec samo v primeru, če slaba kvaliteta na njegovem delovnem mestu ne presega dovoljene meje.
Zaključek: delavec bo nagrajen za to, da izloči slabe izdelke, kaznovan pa bo, če jih ne pokaže ali če je slabih izdelkov preveč. Nagrada ne bo dodatek plači ali pripomoček za dviganje plače, ker v tem primeru ne bi imela smisla. Z novim načinom nagrajevanja bomo nudili priložnost velikemu številu delavcev v tovarni in bo samo od njihovega dela odvisno, če bodo to priložnost tudi izkoristili.
S	tem sem hotel podati samo nekaj osnov, po katerih smo pričeli s tem delom. Vse detajle bo vseboval pravilnik. Pri izdelavi pravilnika bo sodeloval širši krog ljudi. Tu bo definiran celoten postopek uvajanja, pravice in dolžnosti avtokontrolorjev, višine nagrad itd.
Delo bo zelo obsežno, ker bo potrebno prej proučiti vsako delovno mesto in izdelati navodila in kriterije za delo avtokontrolorjev, tako da bo uvajanje sistema potekalo postopoma in bodo pri tem naenkrat zajeti vsi obrati.
Krmpotič Mladen, dipl. ing.
Naši strelci na pripravah na Lesarlado — dvoboj z »ZLIT« Tržič
Kolektivno nezgodno zavarovanje
MESEČNA PREMIJA 10 DIN
V našem podjetju imamo že več kot 10 let urejeno nezgodno kolektivno zaavrovanje za vse člane kolektiva.
Po statističnih podatkih nesreče pri delu sicer ne naraščajo, vedno več pa je nesreč izven dela. To je v zadnjem času množičen pojav, predvsem odkar sc je pri nas razvila motorizacija.
Samo v letu 1971 je za nadomestilo za nesreče (tu štejemo nesreče na delu in izven njega) izplačala zavarovalnica za naše podjetje preko 50.000 din.
Po podatkih, ki jih imamo na razpolago, se je samo v lanskem letu ponesrečilo v našem podjetju 168 zaposlenih (tu so zajete vse nesreče). V primerjavi s številom zaposlenih pri nas se je v podjetju ponesrečil torej v lanskem letu vsak četrti član.
Da bi vsaj delno krili izgubo pri osebnih prejemkih zaradi delane-zmožnosti in posledic nesreč (dnevna odškodnina, invalidnost, smrt) imamo z Zavarovalnico SAVA urejeno kolektivno nezgodno zavarovanje.
Pri sedanji mesečni premiji 8 din so zavarovalne vsote sledeče:
nezgoda, smrt	10.797
trajna invalidnost	21.595
dnevna odškodnina	10,10
Ce primerjamo poprečne osebne dohodke v lanskem letu (1.720 din) moramo ugotoviti, da ta zavarovalna vsota samo delno krije izgubo pri osebnih prejemkih zaradi dela-nezmožnosti kot posledice nesreč, predvsem če gre za nesreče izven dela, ko dobimo samo 80% nadomestilo za čas bolovanja.
Zato predlagamo povečanje kolektivnega nezgodnega zavarovanja na 10 din mesečne premije. Pri tem bi se tudi zavarovalne vsote močno
povečale: nezg. smrt	13.721
trajna invalidnost	27.441
dnevna odškodn.	13,70
Primerjalni izračun:
Zaposleni, ki se je ponesrečil npr. v prometni nesreči in je boloval 30 koledarskih dni ter je zaradi posledic nesreče ostal 10% invalid, bi po dosedanjem zavarovanju dobil sledečo odškodnino:
10,10 X 30 = 303 (dnevna odškodnina)
10% od 21.595 (zavarovalna vsota za invalidnost) = 2.159,50
303.00 din 2.159,50 din
Skupaj	2.462,50 din
Po novem predlogu pa bi bil izračun:
13,70 X 30 = 411 (dnevna odškodnina)
10% od 27.441 (zavarovalna vsota za invalidnost) = 2.744,10
411.00 din 2.744,10 din
Skupaj	3.155,10 din
Na podlagi tega izračuna lahko uogtovimo, da je razlika med sedanjim in predlaganim zavarovanjem 692,60 din.
Z minimalnim povišanjem zavarovanja bi torej dosegli sorazmerno visoko povečanje zavarovalnih vsot. Tako v bodoče v nobenem primeru nesreče ne bomo prikrajšani v osebnih dohodkih, tudi če gre za nesreče izven dela.
Po dogovoru z Zavarovalnico SAVA predlagamo, da nastopi novo zavarovanje v našem kolektivu s 1.4.1973. Tako bi bili že za mesec
april zavarovani po novi premiji, prvo plačilo po novem zavarovanju pa bo nastopilo 15. 5.1973.
Predlog za povišanje zavarovanja sta že obravnavala vodstvo podjetja ter komisija za varstvo pri delu; le-ta je na svoji redni seji 14.3.73 dokočno potrdila predlog za povišanje zavarovanja.
Ce kdo od zaposlenih ne bi hotel sprejeti novega zavarovanja, naj sc do 30.4.1973 javi v KSS, kjer bo lahko podpisal izjavo, da odstopa od predlaganega zavarovanja.
Ker predstavlja zvišano zavarovanje sorazmerno minimalen znesek in ker bi se želeli izogniti kasnejšim komplikacijam pri obračunavanju, bo podjetje prešlo na enotno kolektivno zavarovanje.
Bojan Zajc
Kadri v marcu 1973
Zaposliti so se:
Jermol Milan — PK klepar — kot klepar II v pomožnem obratu — iz JLA
2agar Boža — PU uslužbenka — kot operater na luknjaču v ERC Dragan Milan — KV orodjar — kot ključavničar II v pomožnem obratu — iz JLA
Delovno razmerje v podjetju so prekinili:
Jerman Rafael — KV kovinostrugar v pomožnem obratu — v poskusnem delu na lastno željo Sajbic Franc — KV vodja tehničnega oddelka v prodajnem sektorju — sporazumno v pokoj Lombar Ivanka — KV natakarica-servirka v kadrovsko splošnem sektorju — samovoljno Cinkole Tilka — NK delavka — čistilka v pomožnem obratu — sporazumno Gračner Drago — PK delavec v obratu smuči — v JLA Arh Franc — NK delavec v pripravi lesa — v JLA
Vprašujemo
V tej rubriki želimo odslej objavljati resna in konstruktivna vprašanja članov kolektiva in obenem tudi odgovore strokovnih služb, samoupravnih organov ali družbenopolitičnih organizacij. Odgovori na vprašanja bodo aktualni le, če bodo objavljeni takoj v naslednji številki. Primerno bi bilo, če bi vsakdo, ki postavi vprašnje, tudi omenil, od koga želi odgovor (direktorja, kolegija, sindikata, idr.). Pri vseh vprašanjih in odgovorih bodo avtorji podpisani s polnim imenom.
Upamo, da bomo s to akcijo pripomogli k boljši informiranosti in k razčiščenju še tistih odprtih vprašanj, na katere včasih dobimo le načelne odgovore ali pa sploh ne, kar povzroča določeno negodovanje v kolektivu.
K vpeljavi te rubrike so nas vzpodbudili člani kolektiva. Rade volje jim bomo ustregli.
Le korajžno z vprašanji na dan! Mi pa bomo poskrbeli, da boste dobili točne, pravočasne in izčrpne odgovore.
Urednik
Več kot še enkrat večje od njega: Thomas Meisels-ove 2,20 m dolge skakalne smuči
- odgovorite
V podjetju že dalj časa razpravljamo o enotni rešitvi problema glede prevoza na delo tistih delavcev, ki uporabljajo lastne osebne avtomobile. Gre namreč za povrnitev stroškov, ki so enaki stroškom prevoza z javnim prevoznim sredstvom. O tem je že več kot pred letom dni
Administracija
Obračunski uslužbenci beograjskega »Centrala« so enkrat delali tudi v nedeljo, da so lahko izplačali plače delavcem v obratu. Za to delo so dobili izplačane nadure.
Eden od njih, ki v nedeljo ni delal, je prav tako zahteval plačilo
Sindikat 1000 din za Vietnam
Izvršni odbor sindikata Elan je sprejel sklep, da nakažemo na žiro račun solidarnostnega sklada za pomoč Vietnamu 1.000 din.
Orjaške dilce za najmlajšega nemškega skakalca
Miinchen, 8. marca Na teh smučeh si je prislužil najmlajši zahodnonemški skakalec prve zmage. Za nakup novih skakalnih smuči ni zadostovala Meiselsova žepnina.
S pošto je prispelo na dom veliko presenečenje:
Skakalne smuči iz Jugoslavije. Pomoč talentom, ki jo je izkazala tovarna smuči Elan, je prišla do izraza. Ko je le-ta izvedela za nadarjenega Thomasa, mu je poslala smuči.
Najmlajši nemški skakalec: Thomas Meisels
ZAHVALA Ob nenadni bridki izgubi drage-ga brata
SREČKA HROVATA
se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujem sodelavcem kovinskega obrata za podarjeni venec.
Žalujoči brat Tone in ožje sorodstvo
razpravljal DS podjetja, kasneje pa tudi drugi samoupravni organi. Novo sprejeti pravilnik o delitvi OD, ki je v veljavi že od 1. 12. 1972 sicer delno zajema to problematiko. Vendar pa se stanje do danes še ni nič spremenilo.
Zanima me, zakaj se ta problematika ne rešuje in kdaj bo dokončno rešena?
Ing. Vinko Jerala
enakega zneska, kot so ga dobili ostali za nadure. Svojo zahtevo je utemelji! s tem, češ da je svoje delo opravil v rednem delovnem času. Doplačila seveda ni dobil. Kdo mu je kriv, ker je napravil danes tisto, kar se lahko preloži na jutri?
ZAHVALA ob smrti ljube mame
MARIJE R02IC
se iskreno zahvaljujem sodelavcem za podarjeni venec in cvetje, za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoča hči Vlasta Vidic in ostalo sorodstvo
Mladina se je izkazala
Predsedstvo TK ZMS Elan je na svojem razširjenem sestanku 16.2.
1973	potrdilo in sprejelo program dela TK ZMS Elan za leto 1973. Program je dovolj obsežen in je usmerjen na idejno politično delo, na športno rekreacijsko dejavnost in kulturno prosvetno delo. Mladinska organizacija našega podjetja se je odločila, da s svojim delom ob-
časno skrbi tudi za rekreativno in kulturno dejavnost vseh članov podjetja, čeprav to ni njena bistvena in glavna naloga, niti ni njena skrb. Tako je bila naša prva naloga s kulturnega področja, da organiziramo proslavo in zabavo ob Dnevu žena. Z dvotretjinsko finančno pomočjo sindikalne organizacije in ZK Elan nam je to tudi uspelo.
V njihovih očeh se nekaj skriva
Novice iz revij
SKI, december 1972:
V	Vermontu so ustanovili posebno šolo za smučarje, ki je prva te vrste v Ameriki.
TECKLENBURGER LAND:
Na ISPO je bilo preko 15.000 obiskovalcev v 4 dneh. Razstavljalo je 82 producentov alpskih ter 22 producentov tekaških smuči. Največji napad na srednjeevropsko tržišče "je predstavljal boom skandinavskih tekaških smuči. Tudi SZ, ki se je letos prvič pojavila na ISPO, je razstavila tekaške smuči.
DIE WELT:
Vrednost japonske produkcije smučarskih palic je znašala v lanskem letu okrog 13 milijard jenov (= 14 milijonov DM). V Evropo so izvozili le okrog 180.000 parov.
STUTTGARTER ZEITUNG:
3,5	milijona prebivalcev ZRN smuča, od tega je 2/3 moških.
Letna svetovna proizvodnja smuči znaša cca 4,5 milijona parov. Od tega odpade največji delež na Japonsko (1,6 milijona), vendar v glavnem otroških smuči in smuči slabše kvalitete. Sledi Avstrija s 1,2 milijona pari, nato ZRN s 600 000 pari.
Cene zimskošportnih artiklov so se letos dvignile za 5—10%.
KLEINE ZEITUNG:
Avstrija je izvozila v ZDA lani
54.000	parov smuči, kar znaša 4,3 % njene proizvodnje.
STUTTGARTER NACHRICHTEN:
Na ISPO se je pojavila novost za snobe: smučarska očala z vgrajenim kasetnim magnetofonom. Cena:
149,50	DM.
HANDELSBLATT:
Rossignol izdeluje skupaj s svojo sestrsko firmo Dynastar ter ostalimi podružnicami v Švici, Italiji in Španiji letno 510.000 parov smuči. Celotna realizacija Ski Rossignola v sezoni 72/73 znaša 90 milijonov Ffr.
Izvoz znaša 50 milijonov Ffr. Ob koncu olimpijske sezone, ko so Ros-signolovi tekmovalci osvojili 8 kolajn, so poskočile Rossignolove delnice od 1414 Ffr na 2000 Ffr.
FRANKENPOST:
Prollovi je Fischer ponudil milijon šilingov, če bi vozila njegove smuči, kar pa je odklonila, kajti za njene športne in tudi finančne potrebe skrbi Atomic.
BLICK DURCH DIE
VVIRTSCHAFT:
Švicarska firma Authier, ki jo je leta 1969 prevzel ameriški koncern Olin, je bila preteklo jesen pod mejo rentabilnosti. Zdaj jo je prevzela firma Haldeman und Rossignol iz Stansa. Investirala je 6,5 milijonov DM.
ARTICLES DE SPORTS
EUROPE, št. 268
Generalni francoski komisariat za turizem je objavil študijo o zimskem turizmu. Nekaj številk o stanju v Franciji:
— dva milijona Francozov je preživelo najmanj eno noč v zimskih središčih, od tega 1,6 milijona več kot 4 dni; naslednja dva milijpna pa je vsaj enkrat obiskalo smučišča. To je še enkrat več kot pred 10 leti,
— obisk se poveča vsako leto za okrog 10%,
— 4 milijone Francozov zna smučati,
— Francoska smučarska zveza ima preko 640.000 članov,
— obisk tujcev je od 1. 1967/1968 z 120.000 narasel za 200.000 v sezoni 1971/72,
— kapaciteta zimskih središč je okrog 100.000 postelj, imajo 2039 žičnic, vlečnic, ipd.,
— med športnimi disciplinami imata večje število članov le veslanje (8,2 milijonov) in telovadba (32, milijona),
— od celotne površine francoskih gora (87.000 km2) je višjih od 1000
Proslava je po mnenju številnih obiskovalk dobro uspela. Lahko pa bi bila še boljša, če bi mladinski aktiv imel pri organiziranju kulturnih prireditev že več izkušenj. Kljub neprimernemu datumu in raznim težavam v samem podjetju je bila udeležba še kar zadovoljiva, ob večji zainteresiranosti nekaterih žena pa bi bila lahko še večja.
To nam nehote vsiljuje misel, da se v današnjem času ljudje, predvsem delavci, vse preveč zapirajo v ozke kroge in da se bolj malo zanimajo za družbeno-politično in kulturno življenje, kar negativno vpliva na človekovo počutje. Živimo v času, ko bi morali še bolj slediti tempu življenja in ne stati ob strani, če hočemo, da ne postanemo sužnji samega sebe.
Se enkrat poudarjamo, da je skrb vseh družbeno-političnih organizacij v podjetju ta, da bi svojim članom nudile čim več -možnosti za
le 43.000 km2, od tega je primernih in opremljenih za smučanje le 1.900 km2 — to je 2,2%,
— Italija ima 1.350 km2 (to je
2,5	% površine nad 1000 m) opremljenih smučarskih terenov, Avstrija
1.050	km2 (ali 3,3%), Švica 950 km2 (4,5%) in ZRN 450 km2 (2,6%). Kapacitete smučišč se lahko še povečajo v Franciji za 185%, v Italiji za 141%, v Nemčiji za 185%, v Avstriji za 41% in v Švici za 27%.
— V Avstriji je 355 smučarskih središč oziroma vasi, od tega 100 nad 1.000 m in 15 nad 1.500 m visoko. Imajo 2.400 vzpenjač (pred 25 leti jih je bilo le 34). V sedmih centrih je organiziran prevoz na vrhove s helikopterjem; imajo 300 drsališč, 100 pist za curling, 350 sankaških prog, 350 pokritih bazenov, 50 zimskih jahalnih šol, 83 smučarskih otroških vrtcev, v več kot 100 vaseh imajo specialno prirejene tekaške proge!
Produkcija smuči v Avstriji je 1. 1971 znašala 1.250.000 parov, kar je
15	% količinsko povečanje od 1.1970, vrednostno pa 6%. Za 1. 1971/72 pa so registrirali 22% povečanje.
Leta 1971 je uvoz avstrijskih smuči v Francijo znašal 3,87 milijonov frankov, kar je 33% uvožene robe. Na Japonskem pa drže avstrijske 9tnuči kar 66% tržišča. V Avstriji predstavlja izvoz smuči 3% celotnega državnega izvoza.
Fischer je najavil za leto 1973 produkcijo 1.000.000 smuči. Sedaj jih dela 700.000 parov, od katerih jih 80% izvaža v ZDA, ZRN, Švico, Kanado, Japonsko, Francijo in Švedsko. Več kot polovico avstrijskega izvoza ima v rokah Fischer. Na razvoju smuči dela 35 strokovnjakov (vseh uslužbencev je 1.400). Investicije so od 1. 1963 do 1970 znašale 133 milijonov Asch.
V I. 1971 je Fischer pričel izdelovati tudi tekaške smuči. Uporablja sredico iz topolovine.
REINFORCED PLASTICS, št. 1
Prodaja čolnov v Angliji je v pretekli sezoni narastla od 24,1 milijona funtov na 32,5 milijona, medtem ko se je izvoz zmanjšal od 23,5 milijona na 20,5 mil. funtov. Prodaja izvenkrmnih motorjev se je povečala od 2,2 mil. na 3,1 milijona funtov.
EUROSPORT, 2/73
V Belgiji se prodaja zimskošportnih artiklov rahlo, a stalno veča. Imajo že 20 specializiranih trgovin
m za to robo.
udejstvovanje na družbeno-politič-nem, športno rekreacijskem in kulturnem življenju izven delovnega časa.
Istočasno pozivamo vse mlade v podjetju, da se nam pridružijo in spremenijo svoj pasiven in konzervativen odnos do mladinske organizacije v podjetju.
Predsednik TK ZMS Elan Cene Globočnik
Prav prijetno ju je bilo pogledati
Olin - ski predvideva v prihodnjem letu 50% povečanje.
STTUTGARTER NACHRICHTEN:
Pod naslovom »Brez snega ni kupčije« objavljajo podatke o industriji smuči v ZRN. Le-ta stagnira pri cca 600.000 parih letno. Prodaja smuči pri večjih trgovskih hišah se je znižala za 5—8%. Povečala pa se je prodaja tekaških smuči in to za 20—25%. Fischer je v tej sezoni izdelal okrog 40.000 parov tekaških smuči, sicer pa njegova produkcija stagnira pri 700.000 parih. Munchenška management firma Hofner und Partner meni, da se bo sedanja kapaciteta svetovnega tržišča smuči (8,5 milijona leta 1969) do 1. 1980 podvojila. Od 1. 1960 do 1969 se je povečala za 250%. Raziskovalci trga ocenjujejo, da bo ponudba presegla povpraševanje v najboljšem primeru za 10%, v najslabšem pa za 52%.
Pred tremi leti je bilo v ZRN še 21 tovarn smuči, zdaj jih je le še 15. Več kot polovico vseh nemških smuči izdelata Volki (v sezoni 1972/ 72 180.000 parov) in Erbacher (100 tisoč parov).
Blizzard je optimistično razpoložen, za sezono 73/74 planira povečanje tovarne za 6.000 m2 in produkcijo 500.000 parov.
DIE WELT, Hamburg:
Firma Rossignol je izdelala prvi par smuči 1. 1911. V sezoni 71/72 jih je izdelala že 418.000 parov, za letos pa obeta povečanje na 510.000 parov. Po olimpijskih igrah v Sap-poru je prodrla tudi na japonsko tržišče — tja je prodala od takrat
100.000	parov.
BLICK DURCH DIE
WIRTSCHAFT:
Na Japonskem je največji proizvajalec smuči Yamaha s 170.000 pari, slede Kazama s 130.000 pari, Mi-zuno 100.000 in Azia-ski s 70.000 pari. Celotna realizacija vseh tovarn predstavlja 12.000.000 DM. 50% izvažajo (v ZDA, Kanado, Avstralijo). Tri četrtine je otroških smuči.
SKI MAGAZINE, Dachau:
»Hot dog skiing« je zadnje čase v Ameriki vedno bolj popularno. Tako imenujejo atraktivno smučanje, akrobacije na smučeh. Obstajajo posebne šole za to tehniko, K 2 pa je izdelal tudi specialne smuči, ki jih prodaja pod imenom »Bermuda Short«. So krajše in trše od normalnih.
MOUtH
24. in 25. marca se je v Planici pomerilo 57 tekmovalcev iz 6 držav na »stari velikanki« za Poldov me-morila. Rezultati so nam znani.
Marsikdo od nas gledalcev pa se je začudil, ko je na odskočnem mestu kot predskakalca zagledal našega Marjana Klinarja, ki se je korajžno pognal v globino pod Pon-cami. Njegov najdaljši skok je meril 93 m, v petek pa je na treningu imel dva poleta nad 100 metrov. Prav gotovo je za tak podvig treba imeti precej poguma in znanja.
Njegova skakalna tradicija teče že peto leto. Skakal je že na vseh
planiških skakalnicah razon na 160 metrih, za katero pa po tihem upa, da jo bo osvojil že naslednje leto.
To ni kar tako! Prav je, da smo o takih podvigih seznanjeni vsi člani kolektiva. Nemalo smo ponosni nanj, saj je naš sodelavec.
Po telefonu smo zahtevali ob-ratovodjo obrata čolnov, pa so nam odgovorili, da ga ni, ker je odšel »na morje«. Tako namreč imenujejo skladišče čolnov.
»ELAN — Jugoslavija	4	3	2	1 -----  —	1	2	1 ------ 2	—	2	=	18	par	= 34 %
Popa — Vzh. Nemčija 	1	2	4	4	3	3	2	—	2	3	—	1	1	=	26	par	= 49 %
Hirt — Zah. Nemčija 1-----------------1-------------------1	=	3	par	=5,8%
Splitkein — Norveška — — — — — — — — —	2	—	        =	2	par	=	3	5	%
Kongsberg — Norv.-----------------------------1--------2----------  3	par	=	5,8	%
Sokol — Češka	—	—	—	1	—	—-------------------_______	=	j	par	_	19	o/o
53 par 100,0 °/o
Dr. Boris Justin aktivni športnik
Leta 1950 je začel svojo športno kariero kot kajakaš. Kmalu je doživel »brodolom«, vdrlo se mu je namreč dno v kajaku. Po tem dogodku, ki mu je pognal strah v kosti, je nekaj let miroval. Sele leta 1955 je zopet začel s kanujem C2 in jadranjem. Šele tedaj je bil dvakrat zmagovalec z jadrnico na Istrskih regatah. V tem času je bil tudi zelo uspešen na Dalmatinskih regatah, kjer je dosegel najboljša mesta z jadrnico L5 in jadrnico RORC 4 (proste konstrukcije).
V letih 1957—1965 je bil stalen član državne reprezentance kanuistov. Tako je leta 1957 dosegel svoj največji življenjski uspeh v Spitta-lu:
1. mesto na SVETOVNEM PRVENSTVU v kanuju dvosed C 2 mešano, skupno z Alenko Potokar -Bernotovo ter
2. mesto ekipno s C 2.
Ze od leta 1950 je tudi aktiven član Brodarskega društva v Ljubljani.
Mi med seboj...
MARJAN KLINAR, pomožni laborant v naši tovarni
V	letu 1974 bomo spet gledali skoke v Planici na 160 m skakalnici, ko bo III. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.	Miha	Finžgar
Dr. Borut Justin privatno
V Oberstdorfu 34 odstotkov elartovih smuči
Najprej nekaj vtisov. Teden smučarskih poletov se je začel v torek s tekmo na 100-metrski skakalnici. V četrtek so preizkusili velikanko. Kot prvi skakalec se je čeznjo pognal naš Vojko Blaznik in je v lepem slogu pristal pri 134 metrih. Doživel je buren aplavz. Skakalnica — letalnica Heinija Klopferja je dobro prestala ognjeni krst.
V	petek je bil prvi uradni trening skakalcev, ki je bil za Jugoslovane kaj porazen. Edino Mesec je imel nekaj uspeha (145 m).
Sobota je prinesla nov svetovni rekord 169m (Wosipiwo), naš Mesec pa se je uvrstil na dobro 14. mesto.
Nedelja je razočarala. Iz vsega ni bilo nič, razen skoka Walterja Steinerja 179 m s padcem. Publika je protestirala. Tako stanje so povzročili Vzh. Nemci, saj so imeli od sobote v žepu nov svetovni rekord 169 m (Wosipiwo) in 1. mesto v konkurenci (Aschenbach). Tako je tudi ostalo. Naši skakalci niso prišli do izraza, razen Mesec z novim jugoslovanskim rekordom 158 m.
Za nas pa je mnogo bolj interesantna naslednja razpredelnica, ki nam pove procent udeležbe skakalnih smuči posameznih firm:
Tip smuči, država:	•>
OJ
I. republiško tekmovanje sindikatov Slovenije v veleslalomu
Na I. republiškem tekmovanju sindikatov v veleslalomu 11. marca 1973 je 11 članska ekipa tekmovalk in tekmovalcev ObS ZS Radovljica dosegla v skupni uvrstitvi 1. mesto in prejela iprehodni in spominski pokal RS ZSS. poleg tega je tudi moška ekipa (7 članov) dosegla 1. mesto in spominski pokal, ženska ekipa (4 članice) pa je dosegla 2. mesto.
ZENSKE
5. mesto	Smolej Tatjana — VT Špecerija Bled
1. mesto	Lakota Romana — Zdrav, enota Bleci
3. mesto	Černe Marija — Osnovna šola Gorje
6. mesto	Bem Kati — Osnovna šola Radovljica
Kat. »A« »B« »C« »D« MOŠKI Kat. »A« »B« »C« »D«
6.	mesto	Krivic Jože — Elan Begunje
1. mesto	Smitek Janez — Elan Begunje
3.	mesto	Klinar ing. Peter — GG Bled
1.	mesto	Lakota ing. Peter — GG Bled
»E« 10.	mesto	Ogris ing. Kristelj — GG Bled
»F« 3.	mesto	Cvenkelj Franc — Elan Begunje
»G« 18.	mesto	Sumi Polde — VT Špecerija Bled
Predskakalec Marjan Klinar na 130-metrski velikanki