LETO 1873 ■ ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM SLOVENSKI CCbfLflß glasilo čebelarskih organizacij Slovenije glasilo čebelarskih organizacij Slovenije [_ Anton Grebenšek: Šola čebelarjenja Anton Janša pri ČZS, Anton Grebenšek: Beekeeping School Anton Janša at SBA - Necessity, potreba, usmeritev in poslanstvo? 225 Orientation or Mission? ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA BEEKEEPER’S MONTHLY WORK Boris Seratin: Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v septembru 226 Boris Seraiin: Beekeeper’s Work in AŽ-Beehives in September Milan Starovasnik: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju Milan Starovašnik: The Beekeeper’s Work in Barred-up Beehives in v septembru 228 September Anita Vraničar Novak: Veterinarski nasveti za september 229 Anita Vraničar Novak: Veterinary's Advice lor September DEJAVNOST KMETIJSKEGA INŠTITUTA AGRICULTURAL INSTITUTE’S ACTIVITIES Aleš Gregorc: Dejavnosti v okviru Rejskega programa za Aleš Gregorc: Activities Within the Breeding Programme for the Carniolan kranjsko čebelo 230 Bee ČEBELJI PRIDELKI BEE PRODUCTS Franc Šivic: Čebelji pridelki kot turistični spominki 232 Franc Šivic: Bee Products as Tourist Souvenirs Franc Šivic: Nekaj o letošnji rekordni beri 233 Franc Šivic: Something About this Year’s Record Breaking Harvest KRATKE NOVICE BRIEF NEWS Janez Mihelič: Kratke novice 234 Janez Mihelič: Brief News Mednarodne prireditve 235 International Events ODMEVI ECHOES: Franc Šivic: Med z grenkim priokusom 235 Franc Šivic: Honey with a Bitter Trace MEDOVITE RASTLINE HONEY PLANTS Trajče Nikoloski in Peter Ribič: Sirski oslez -hibiskus 236 Trajče Nikoloski and Peter Ribič: Hibiscus Syriacus Trajče Nikoloski in Peter Ribič: Navadna mačja meta 237 Trajče Nikoloski and Peter Ribič: Catnip (Nepeta Cataria) POTOPISI TRAVELLER’S JOURNALS Joief Švagelj: Ekskurzija na Slovaško 237 Joief Švagelj: Excursion to Slovakia Slane Plut: Strokovna ekskurzija semiških čebelarjev v Švico 239 Stane Plul: Professional Excursion of Beekeepers from Semič to Switzerland Trajče Nikoloski: Strokovni izlet ob 130-letnici obstoja Trajče Nikoloski: Professional Trip at 130. Anniversary of the Beekeepers’ Čebelarskega društva "Henrik Peternel” Celje 242 Association “Henrik Peternel”, Celje Marija Lebar: Obisk koroških čebelarjev in kmetov v Marija Lebar: Visit of Carniolan Beekeepers and Farmers in the Valley Savinjski dolini 242 Savinjska dolina IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA FROM ASSOCIATION LIFE Marija Lebar: Po tridesetih letih združitev in preimenovanje 243 Marija Lebar: After Thirty Years Merger and Renaming Kristijan Hrastar: Sto let delovanja Čebelarskega društva Kristijan Hrastar: Hundred Years of Activity of the Beekeeping Society Vrhnika 244 Vrhnika Trajče Nikoloski: Uspešen zaključek čebelarskega Trajče Nikoloski: Succesful Conclusion of the Beekeeping izobraževanja 245 Training Janez Grad: Nova Stalna komisija UO ČZS za alternativne Janez Grad: New Regular Commission of the SBA Board of Directors for opraševalce 246 Alternative Pollinators Branko Kapun: Evropski poslanec na obisku pri čebelarju iz Branko Kapun: The European Delegate Visiting a Beekeeper in Zgornja ČD Zgornja Kungota 248 Kungota JM: Zvedavi mladi čebelarji 248 JM: Inquisitive Young Beekeepers OBVESTILA 249 NEWS V SPOMIN 253 IN MEMORY OF MALI OGLASI 255 SMALL ADS < - i Slika na naslovni strani: Zelena bojevit ušica je glavni povzročitelj medenja hoje ali jelke v srednji Evropi. Foto: F. Šivic V v Sola čebelarjenja Anton Janša pri CZS, potreba, usmeritev in poslanstvo? Anton Grebenšek, andragoški svetovalec v Soli čebelarjenja Anton Janša pri CZS Brdo pri Lukovici Eno leto prizadevanj za vzpostavitev delovanja Šole čebelarjenja Anton Janša pri CZS (v nadaljevanju šola) je za nami, zato menim, da je vredno zapisati nekaj besed o namenu, vsebinski in organizacijski zasnovi šole. Najprej o značilnostih šole. Teh ni mogoče primerjati z značilnostmi šol v javnem sistemu izobraževanja. Primerjave, ki so v praksi zelo pogoste, ne dajejo prave slike, ampak kažejo Šolo čebelarjenja Anton Janša pri CZS v popačeni podobi. Šola vključuje celovitejše programe izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja (v nadaljevanju IZUIZ), usmerjene v pridobivanje in razvoj zmožnosti za čebelarjenje (kompetenc) Programi so oblikovani po metodologiji, ki velja za programe poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vsebine programov pa so strukturirane in sistematizirane v posamezne programske sklope (module) in iz njih izpeljane tematske sklope (modularne enote) in teme po področjih usposabljanja. Tako oblikovani programi in vsebine omogočajo prožno organizacijo in izvajanje izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja čebelarjev vseh starosti in za različne obsege čebelarjenja. Zaradi te značilnosti dela šole ni mogoče izenačevati z drugimi oblikami izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja. Iz opisanega okvira je lahko spoznati prizadevanje, da bi šola v prihodnje zadovoljevala potrebe tistih čebelarjev, ki vstopajo v svet čebelarjenja, in tudi tistih, ki si želijo pridobiti širše in bolj poglobljeno znanje ter večje zmožnosti za čebelarjenje. Tako znanje pa je mogoče pridobiti le z načrtnim in načrtovanim, razvojno usmerjenim izobraževanjem in usposabljanjem, ki je mogoče le, če so vsebine ustrezno sistematizirane. To pomeni, da so vsebine programov zasnovane na razvojnih usmeritvah čebelarstva ter na zmožnostih udeležencev za učenje. Zato so programi šole naravnani na potrebe čebelarjev vseh za daljše obdobje čebelarjenja; sledimo torej načelu vseživljenjskega učenja. Poglavitna vsebinska urejenost je oblikovana v treh sklopih: a) prvi sklop obsega potrebno znanje o čebelji družini, ............ b) drugi je namenjen pridobivan» in razvw» zmožnosti za uspešno rejo čebel,l|u«,t,t*k5] c) tretji pa pridobivanju in razvoju znanj za uspešno, ekonomično in tržno usmerjeno čebelarjenje. Če želi čebelar pridobiti javno dokazilo o svojih zmožnostih za čebelarjenje (kompetencah), se prijavi v javni postopek (zakonsko urejeni) za preverjanje znanj in pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije v obsegu in na način, kot to določajo poklicni standardi in katalogi standardov znanj. Če svoje znanje dokaže s predpisanimi dokazili in neposrednim preverjanjem pred posebno komisijo, mu ta izda listino - cerifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji. Za vse opravljeno izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, ki si ga udeleženec pridobi v šoli, mu ta izdaja potrdila o opravljenem programu šole, ki izkazujejo njegovo usposobljenost (in delno zmožnost za čebelarjenje) za določen izsek čebelarskih opravil. Vse te delne zmožnosti predstavi v zbirni mapi komisiji za preverjanje in izdajo certifakta. Delo Šole čebelarjenja bomo usmerjali v širši slovenski in mednarodni prostor izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja v skladu z novimi zakoni oziroma dopolnitvami zakonov s tega področja, ki so že v parlamentarnem postopku, zlasti z Zakonom o poklicnem in srednjem izobraževanju, Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah in Zakonom o izobraževanju odraslih. Tej usmeritvi bo sledila tudi prihodnja organiziranost izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja pri Čebelarski zvezi Slovenije. Gornje besede sem namenil boljšemu razumevanju prizadevanja za boljše izobraževanje, vpeto v sodobne tokove vseživljenjskega učenja. Dobri rezultati tega učenja so najprej potrebni slovenskim čebelam, strokovnemu ravnanju s čebelami ter ekonomičnemu čebelarjenju. Razmišljanje o tem in prvi rezultati so že opazni v Programu ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005 — 2007 ter v izdatni podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter sofinanciranju iz skladov Evropske unije. Čeprav na koncu tega zapisa, pa vendarle ne nazadnje, gre zahvala vsem 180 čebelarkam in čebelarjem, ki so že v prvem, zelo težavnem letu delovanja šole, zaupali na novo nastajajočemu načinu pridobivanja znanj in čebelarskih spretnosti. Vsem čebelarjem sporočamo, da bo več o delu šole v letu 2006/2007 objavljeno v prihodnji številki Slovenskega čebelarja. csLf- (* y j ^ V-ebelarjeva mesečna opravila v V Čebelarjeva opravila v AZ-panju v septembru Boris Seražin - Rakek V začetku avgusta se je začela nova čebelarska sezona. Za zdaj je pri čebelah opravljena večina dela. Varoe smo julija in avgusta pravilno zatirali, in če smo delo dobro opravili, zdaj s tem zajedavcem ni posebnih težav. Na območjih, na katerih ni poletne paše, so čebele bolj ali manj že nakrmljene. Idealno stanje je, če ima v začetku septembra družina vsaj 15 kg medu oziroma polno plodišče in če ima med medom nekaj satov zalege. Idealno pa je, če je zalege več kot 4 sate. Med mora biti primeren za prezimovanje čebel. Torej je to v splošnem sladkor ali med svetle vrste. Vse temne vrste medu imajo več mineralov, to pa obremenjuje črevesje čebel in spomladi velikokrat povzroči grižo. Ta bolezen po navadi ni usodna, vendar skupaj z nosemo lahko uniči družine. Za ta čas je nujna velika količina medu, saj ob veliki zalogi hrane matice zalegajo še dolgo v jesen, če zaloge ni, pa zaleganje zgodaj prekinejo. Zanimivo je, da družine presežke hrane vedno spremenijo v čebeljo zalego, torej so družine v začetku zime toliko močnejše, kolikor prej in več jih nakrmimo, hkrati pa ne pustijo prevelike zaloge hrane v panju. Vendar tako idealno stanje zaradi številnih vzrokov skoraj ne obstaja. Najpogostejši razlog, da je stanje drugačno, je avgustovsko medenje gozda, morda, kar je še slabše, pa tudi še septembrsko. V tem primeru imamo lahko v panju tudi 15 kg za prezimovanje povsem neprimernega medu. Če smo hkrati naredili še napako pri zatiranju varoj, imamo resen problem. Kaj narediti, da bodo čebele kljub temu uspešno prezimile? Sam najprej iztočim med. To naredim zelo natančno, tako da iz panja iztočim ves med, ki ga lahko. Veliko piscev, ki ne čebelarijo v gozdovih, to sicer odločno odsvetuje, ker po njihovem mnenju sladkorna raztopina uničuje čebele. Mnenja o tem so deljena, sam pa sem prepričan, da mana iz gozda povzroči čebelam veliko več škode kot sladkorna raztopina. V panjih tako ostane nekaj satov (tri, morda štiri), v katerih je čebelja zalega z vencem medu, vse drugo pa stočim. Pri točenju se velikokrat pojavi problem ropanja čebel, ki je sicer značilen za celotno obdobje po kostanjevi paši. Takrat moramo točiti tako, da ne spodbujamo ropov. Eden izmed nujnih ukrepov pred točenjem je, da že zjutraj, preden sploh začnemo točiti, žrela vseh panjev v čebelnjaku pripremo na 2 cm širine. S tem slabim druži- nam omogočimo, da se branijo pred napadalkami, močnim pa preprečimo, da bi preveč hitro izletavale. S tem je napad na šibkejše družine počasnejši. Tako priprte družine pustimo vsaj do konca zimskega krmljenja, nobene škode pa ni, če tako ostane do pomladi. Edini problem, ki se lahko pojavi pozimi, je, da je zračenje preslabo in da se zato v panju zadržuje vlaga. Posledica tega je, da satje napade plesen. Ta problem lahko razmeroma preprosto rešimo tako, da panj zadaj zapažimo s penasto gumo (brez lesenih vrat). V tem obdobju ropov skoraj ni mogoče ustaviti, zato jih je nujno preprečiti. Na podlagi svojih izkušenj lahko z gotovostjo trdim, da je za večino ropov odgovoren čebelar, ki so mu čebele izropale panje, le redkokdaj pa čebelar, čigar čebele so ropale. Kot sem že omenil, je primeren ukrep proti ropanju preventivno priprtje čebel. Če pa se rop že pojavi, moramo ropani panj vsaj do večera zapreti, potem pa ugotoviti, zakaj se je to zgodilo. Če je panj brez matice, ga moramo izprazniti. Pri tem ni problem med, ki ga čebele odnesejo, temveč to, da čebele, ko izropajo prvi panj, nadaljujejo svoj roparski pohod pri njegovem naj-slabšem sosedu in tako naprej. Pri ropanju slabijo vse družine, tako tiste, ki so oropane, kot tiste, katerih čebele ropajo. Če čebelar ne ukrepa dovolj hitro, je na koncu čebelnjak lahko prazen — tudi če pri ropu ne sodelujejo čebele drugih čebelarjev. V najhujših primerih je dobro zapreti celoten čebelnjak in počakati, da se čebele umirijo. V tem primeru panje odpremo šele tik pred večerom, da se vanje lahko vrnejo čebele, ki so ostale zunaj. Ob točenju gnezdo premestim v medišče, kjer čebele prezimujem. Ob eno steno po navadi dam en še nikoli zaležen deviški sat, potem pa enega ali dva lepo izdelana prazna sata do satov z zalego. Zalego postavim tako, da so družine v dveh sosednjih panjih skupaj, do druge stene pa je izdelano satje. Pri tem presodim, koliko neprimernega medu je med zalego. Če so sati z zalego lepo zaleženi in je tega medu malo, potem dam sate z zalego skupaj, če pa so bolj ali manj polni medu in skoraj brez zalege, potem dam med zalego prazno, čim manjkrat zaleženo satje. S tako postavitvijo dosežem, da ima družina v sredini gnezda majhno količino za prezimovanje neprimernega medu in dovolj prostora za shranjevanje sladkorja, s katerim jo bom krmil v prihodnjem obdobju. Matično rešetko je dobro odstraniti in jo nadomestiti z lesonitom, ki bo zaprl odprtino. Ker je s tem zelo veliko dela, jih sam zadnja leta prezimujem ob odprti matični rešetki, ki jo skoraj v celoti zaprem šele 1. marca, ko pod njo postavim tanko trdo plastično ploščo. V njej sta dve odprtini s premerom 30 mm, ki čebelam omogočata prehod v plodišče. Panj zaprem s ploščo, in to tako, da jo postavim kar na sate plodišča. Še nikoli zaležen deviški sat je ob steni panja zato, da matica med krmljenjem vanj ne zalega in tudi čebele vanj ne nosijo rade medu. Tako ob steni panja ostane sat, ki ga spomladi brez težav odstranimo in na njegovo mesto damo satni pitalnik s sladkorno pogačo. S tem dosežemo, da so čebele takrat blizu hrane in da jo tudi odvzemajo brez težav. Hkrati pa nimamo težav s sati, polnimi medu in čebel, ki bi jih sicer morali premeščati po panju, ali še slabše, da bi takrat morali premeščati gnezdo za sat levo ali desno po panju. Letos je bilo ob dodajanju pogač izjemno mrzlo in slabo vreme. Odvečno satje razporedimo v plodišča panjev. Pri tem pazimo, da ob stene panjev damo še nikoli zaleženo, kot ga običajno imenujemo, deviško satje, na sredino pa staro, večkrat zaleženo satje. To naredimo zato, ker deviško satje čez zimo veliko manj plesni. V tem obdobju lahko neprimerno satje tudi odstranimo, vendar to naredimo samo, če je popolnoma brez medu. Če pa je v njem med, ga samo premestimo v plodišče. Čebele tako satje enkrat do spomladi spraznijo, med spomladanskimi pregledi pa ga brez težav odstranimo. Prostor, ki ga je to satje zasedalo v panju, ostane prazen v plodišču. Potrebovali ga bomo spomladi, ko bomo dodajali satnice. Pazimo samo, da preostalo satje postavimo na sredino plodišča, tako da čebele laže lezejo v medišče. V podnebnih razmerah, v katerih čebelarim, to naredim najpozneje do 15. septembra. Če bi zamudil ta datum, bi bilo za ta opravila že prepozno, saj je potem potrebnih vsaj še 20 dni, da čebele počasi nakrmimo za zimo. Oti 5. oktobra naprej pa je sezona dokončno končana. Takrat se skoraj vsako leto občutno ohladi, zato delo pri čebelah ni več mogoče. Krmim jih tako, kot sem že napisal: sladkorno raztopino v razmerju 2 dela vode in 3 dele sladkorja jim vedno dodajam tik pred nočjo, ko se že mrači, saj s tem preprečim ropanje. Do jutra sladkor že znosijo v satje, zato manj stikajo po drugih panjih. Verjetno ste se vprašali, zakaj prezimujem v medišču. Večina piscev pravi drugače, razlogov za to pa je več. Pivi in zelo pomemben je, da je družina v naravi prezimovala v drevesnem duplu. V njem je bil med vedno pritrjen na strop nad zalego. Ko je družina med nosila v duplo, se je zalega premikala od vrha, kjer je začela graditi, proti dnu panja, in ko paše ni bilo, se je zalega premikala proti vrhu panja. Zato želi družina imeti med nad zalego. Torej je prezimovanje v plodišču ob vstavljeni matični rešetki s praznimi sati v medišču nenaravno. Morda bi bilo tako prezimovanje ustrezno, če bi bilo v panju toliko medu, da bi bilo medišče polno, in če bi bilo za prezimovanje do pomladi dovolj tudi zaloge v plodišču. To bi bilo po moji oceni kakih 30 kg medu. Seveda pa je to je zaradi ekonomičnosti odločno preveč. Prilagoditev te metode je, da satje pozno jeseni odvzamemo iz medišč in prezimujemo samo v plodišču. Slabost je v tem, da so čebele razmeroma blizu žrela, zato letajo vso zimo. S tem imajo preveč izletnih dni. Ker jih pri vsakem izletu nekaj ostane zunaj panjev, družine prezimujejo slabše, kot bi lahko. Sočasno pa imamo težave s tesnjenjem panja, saj toplota skozi različne špranje uhaja v medišče panjev. Tretja težava je v tem, da moramo vse satje iz medišč nekam shraniti, v mojem čebelarstvu pa to že dolgo ni več mogoče. Glede na to čebele prezimujem v medišču, s tem pa dosežem, da čebele pozimi čim manj izletavajo. To je zelo koristno predvsem v mrzlih zimskih dneh, ko zunaj sicer sije sonce, hkrati pa piha burja. V panju ohranim vse satje, družinam pa omogočim najugodnejšo klimo. Družina je v tistem delu panja, v katerem je najtopleje. Tam tudi laže zatesnim vrata, da toplota ne uhaja iz panja. Za spodnji del panja pa je tako ali tako dobro, če je odprt, da vlažen zrak lahko izhaja iz panja. Stranska dobra stvar se pokaže pri spomladanskih delih, saj je satje vedno pri roki. In tako laže oskrbujem čebele. Polne sate medu lahko dam pod gnezdo in ker čebele tam ne trpijo medu, ga znosijo v medišče, to pa dodatno spodbuja zaleganje. Morda še nekaj besed o varoah. Če smo jih avgusta pravilno zatirali, je ta zajedavec zdaj pod nadzorom. Večina zimskih čebel se izleže v prvi polovici septembra, pozneje pa le še manjšina. Zato je skoraj brez pomena uničevati varoe v sredini septembra oziroma do zimskega zatiranja. Tudi če se bodo v naših družinah množično naselile varoe iz drugih panjev, bodo te zajedale samo odrasle čebele, kar vsekakor ni dobro, vendar je po mojem to manjša težava kot poln panj zdravil. Družina bo do zimskega zatiranja preživela tudi brez naše pomoči. Res pa je, da je v tem primeru izjemno pomembno zimsko zatiranje varoj. Obstaja pa problem, ki sem ga nakazal že prej. Tudi če konec avgusta ali v začetku septembra ugotovimo, da je uničena vsa zimska zalega, še vedno ni vse izgubljeno. Res je, da samo gasimo požar, kljub temu pa lahko poskusimo. Pogoja sta, da varoe takoj odstranimo iz panja ter da zalego v panju povečamo na vsaj 4 do S satov. Zalego lahko povečamo samo, če septembra poskrbimo za dobro cvetlično-obnožinsko pašo. Poleg tega v panju ne sme biti neprimernega medu za prezimovanje. Torej takojšnje zatiranje varoj, hitro točenje ter s tem praznjenje plodišča in ustvarjanje prostora matici, pa tudi dokaj hitro, a kljub temu pazljivo krmljenje čebel. Če zalego dvignemo do 15. septembra, bomo prezimili slabe družine. Ob verjetnih velikih izgubah je to po mojen|kljub vsemu bolje, kot da izgubimo vse. f > ..v Morda še beseda ali dve o strjenenvjiedu v satjufTak med ni primeren za prezimovanje, zato ga., moramo iztočiti ali odstraniti sate in jih shraniti za prihodnje leto. To pa je lahko tudi problem, kajti če je teh satov več, kot jih čebele spomladi porabijo, spet ne vemo, kam z njimi. Take sate lahko iztočimo tako, da jih odkrijemo, hitro iztočimo tekoči del, preostanek pa za 24 ur namočimo v vodo. Potem sate spet iztočimo. V isto vodo lahko potem sate namočimo še enkrat in jih tako kot prve iztočimo. Tak razredčen med potem lahko uporabimo na več različnih načinov. Eden, po mojem najslabši, je, da ga krmimo čebelam. Ker s tem vedno tvegamo izbruh hude gnilobe čebelje zalege, ga sam nikoli ne krmim. Čeprav je veliko možnosti, da ta med ob vnovični čebelji predelavi manj kristalizira, ker mu čebele znova dodajo encime, pa to vendarle ni popolnoma izključeno. To preprečimo s prekuhavanjem medu, vendar se v tem primeru zviša stopnja I IMF v medu, tak med pa je primeren za prodajo le kot pekovski med. Meni je še najbolj všeč, da iz medu z veliko vode naredim medico ali žganje iz medu. Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v septembru Milan Starovasnik - Komenda, e-pošta: milan.starovasnik@volja.net Tako. Končno je nastopil čas, ko si lahko tudi čebelarji nekoliko oddahnemo, si vzamemo teden dni prosto in se odpravimo na zapoznele počitnice na morje ali v gore. Tam je zdaj še lepše, predvsem zato, ker ni pretirane gneče. Vse to pa še ne pomeni, da smo ostali povsem brez dela. Katero delo nas še čaka? - Izločiti in prekuhati moramo stare sate, ki smo jih izločili med zadnjimi pregledi, - nakrmiti moramo čebele, ki smo jih prepeljali s hojeve paše (če smo jih tja peljali), - očistiti in razkužiti moramo vse pitalnike in vsak kos orodja, - jeseni moramo »obračunati« z varoo in nosemo ter - preveriti zaloge hrane in še zadnjič pregledati, ali sta v družini zalega in matica. Poskrbeti moramo za staro satje. Tega je treba čim prej prekuhati, da ga ne uniči voščena vešča. Sam za ta namen uporabljam 150-litrsko posodo iz nerjavečega jekla. V njej lahko v manj kot uri hkrati v vodi prekuham do 100 izrezanih satov. Najprej prekuham vse voščine, potem pa še temeljito očistim satnike in jih v isti posodi prekuham v raztopini 3—5 % luga, takoj sperem s tekočo vodo in jih naložim enega nasproti drugega, tako da se med sušenjem ne krivijo. Kuhanje voščin je treba opraviti, ko je vreme slabo, da čebele, ki so na stojišču v bližini doma, ne stikajo po tujem čebelnjaku in da ne povzročijo ropa. Na vseh stojiščih pa moramo občasno tudi preveriti, ali se ni kje pojavil kakšen rop. Bolj kot odkriti rop moramo biti pozorni na tihi rop, ki je razmeroma pogost. Taka družina se ni sposobna braniti, zato jo moramo takoj izločiti s stojišča. Če je rop še v začetni fazi, lahko uničimo matico in dodamo rezervno dmžino, to pa moramo nujno pripeljati z drugega stojišča, ki je vsaj 3 km stran. Tako bomo že naslednji dan opazili razliko, in če bo ta družina začela pospešeno vnašati cvetni prah, potem je z njo vse v redu. Če bi družino, ki je žrtev tihega ropanja, še enkrat krmili, bi se zgodba prav hitro ponovila. V najslabšem primem, torej če ne ukrepamo, bo izropana družina pozimi ali zgodaj pomladi propadla. Če so bile čebele na pozni gozdni paši na hoji, moramo družinam nameniti več pozornosti. Najprej moramo iz plodišča odstraniti ves manovec, kajti v nasprotnem se ne bomo mogli izogniti nosemi. Manovec je zelo težak za prebavo čebel, zato ga je moramo iztočiti. Sate, na katerih so še zalega in veliki venci manovca, premestimo nad podnico, to je v spodnjo naklado, v kateri jih čebele očistijo, med pa prenesejo in pomešajo z dodano zimsko hrano. Pri pripravi krme moramo paziti, da ta ne bo preveč redka, saj bi družina za predelavo v primemo zalogo hrane potrebovala še več časa. Sam za ta namen uporabim zelo gosto raztopino sladkorja, to je raztopino v razmerju 3:1- Da si delo olajšam, sladkor najprej zme-ljem, tako da ni potrebno dolgotrajno mešanje. Ker je treba te družine hitro nakrmiti, za to ne uporabim kapilarnih pitalnikov kakor poleti, temveč v panj postavim vedro brez pokrova, vanj pa natresem plutovinaste zamaške, ki preprečujejo, da bi se čebele utapljale v sladkorni raztopini. Krmljenje ponovim trikrat v presledku 5 Ravnatelj čebelarske šole g. Ulz med pregledovanjem rednika. Stojišče nakladnih panjev na kostanju. Foto: M. Starovasnik "'ilen/.uclll ” “ i Bodoči čebelarski mojstri no obisku v čebelarski šoli v Gradcu. dni. Družinam, ki jih nismo prepeljali na hojo, dodamo v predelavo večjo količino hrane. Tako družine, ki so ostale doma, poleg svoje zaloge predelajo še za eno naklado zimske hrane. Ta hrana je kakovostnejša, ker je bila počasi predelana. Ne smemo pa pozabiti in dodati dveh satov s cvetnim prahom, saj bosta ta sata imela odločilno vlogo pri spomladanskem razvoju. Te družine so imele ves vroči avgust stalen dotok hrane, zato ni bilo potrebno čezmerno vnašanje in iskanje vode za vzdrževanje ugodne klime v panju. Čebele veliko teže poleti prenašajo vročino kot pozimi še tako hud mraz. Zato je treba stojišče poiskati na takem mestu, da je v bližini stalen vir tekoče vode. Če ima panj preveč naklad z zimsko hrano, čebele z begalnico odstranim iz njih, tako da s tem v družinah ne povzročim prevelikega razburjenja in posledično celo ropa. Naklade nato pozno zvečer dodam panjem na stojišču, na katerega sem prepeljal čebele s hojeve paše. Potem jih po zgoraj omenjenem postopku dokrmim z 10 litri sladkorne raztopine hkrati. V to raztopino lahko dodamo tudi nekaj rmana ali pelina, saj to blagodejno vpliva na prebavo čebele in preprečuje čezmerno nosemavost. Ta H krma je nujno potrebna, da si družina okoli zalege znova uredi vence in v presledkih med nakladami dogradi prizidke za lažji prehod in pomik za hrano proti vrhu panja. Zdaj moramo poskrbeti tudi za temeljito čiščenje in dezinfekcijo prostorov in orodja ter vseh pitalnikov in plastičnih veder, ki smo jih uporabljali pri krmljenju. Pomembno vlogo imata tudi jesensko zatiranje varoj in razkuževanje panjev v drugi polovici septembra. Za ta namen v vsak panj dodam vileda krpo, prepojeno s 25 ml 85-odstotne mravljinčne kisline. Čebele najprej s kadilnikom preženem iz zgornjega dela panja ter čez sate položim vileda krpo z mravljinčno kislino. To storim zato, da se čebele same odstranijo in ne pridejo v neposreden stik s kislino. Ta postopek ponovim čez sedem dni. S tema posegoma ustavim zaleganje matice, kajti vse jeseni izležene čebele so kratkožive in zato po nepotrebnem porabljajo cvetni prah, zimske čebele pa se po nepotrebnem izrabljajo za krmljenje zalege. Poleg tega s tema posegoma razkužim vse panje in tako uničim precej spor noseme, hkrati pa tudi preverim uspešnost poletnega uničevanja varoj. Zaradi tega posega lahko zimsko zatiranje izvedem veliko prej, saj matice po dodajanju kisline prenehajo zalegati, v panjih pa po 21 dneh ni več pokrite zalege. Na vseh stojiščih je treba ta mesec vsaj na hitro preveriti težo panjev ter pregledati vse tiste družine, katerih teža je podpovprečna, ob tem pa tudi ugotoviti, ali se je morda zgodil tihi rop. S tem opravilom pa se počasi poslovi tudi mesec september. P.S.: V prejšnji številki nam jo je pri napisu pod sliko zagodel škrat. Namesto "Pravilno nakrmljena družina na kostanju" je seveda pravilno: "Pravilno za zimo nakrmljena družina". Veterinarski nasveti za september Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. — NVI Jesen je pred vrati. Septembra usahnejo še zadnji naravni medeni viri. Čebele smo začeli krmiti že konec julija in v začetku avgusta, ta mesec pa jih moramo dokončno nakrmiti za zimo. Za povečanje odpornosti čebeljega organizma dodamo sladkorni raztopini pelinov zvarek ali KAS. Vzamemo pet delov posušenega pelina, nabranega v rastni dobi pred cvetenjem, pet delov posušenih borovih vršičkov (4 cm) in devetdeset delov posušenega pelina, nabranega med cvetenjem. Na 100 g zmesi dodamo 9 dl vode in pokrito kuhamo v emajlirani posodi na šibkem ognju tri do štiri ure. Zvarek ohladimo pri sobni temperaturi (pribl, osem ur) in ga precedimo skozi 2—3 sloje gaze. Hranimo ga v stekleni posodi na hladnem in ga uporabimo najpozneje v desetih dneh. Litru sladkorne raztopine dodamo 30—35 ml zvarka. Dodamo ga tri- do štirikrat (F.. T. Popov, 1990; prof. dr. Jože Rihar: Varoza čebel). Satje, ki smo ga shranili za prihodnje leto, z ocetno kislino razkužimo proti nosemi. Zložimo ga v neprepustno zaprt prostor in na vrh postavimo plastično posodo. Vanjo vlijemo 80-odstotno ocetno kislino (2 ml na 1 I prostornine) in nanjo zaradi boljšega izhlapevanja položimo kosme vate. Izhlapeva naj pet dni. Uporabimo lahko tudi 100-odstotno ocetno kislino (1 ml na 1 I prostornine), vendar naj ta izhlapeva le tri dni. Ocetna kislina deluje tudi na ličinke voščenega molja. Pri številnih čebelarjih opažam, da za napajanje čebel uporabljajo meteorsko vodo oz. kapnico. To odsvetujem, saj se čebele pri čistilnih izletih iztrebljajo tudi na strehi čebelnjaka, zato ta voda vsebuje veliko spor noseme. Kaj pomaga razkuževanje napajalnikov, če je voda onesnažena s sporami noseme! Kdor varoj ni začel zatirati takoj po točenju julija in avgusta, bo septembra to le s težavo nadomestil. V vseh panjih moramo kontrolirati naravni odpad varoj. Ta mesec lahko brez škode za čebeljo družino odpade le ena varo-ja na dan! Če jih na dan odpade več, se posvetujte z veterinarjem za zdravstveno varstvo čebel na vašem območju in uporabite sredstva, ki so opisana v zgibanki ZATIRANJE VAROJE (UL, VF, Nacionalni veterinarski inštitut, Ljubljana, september 2005). Lani sredi septembra so me poklicali čebelarji iz neke vasi, ker so želeli prijaviti zastrupitev čebel. Pred čebelnjaki je lezlo velikansko število čebel in po natančnem pregledu sem ugotovila, da jih ima večina deformirana krilca. Ob pregledu zalege smo našteli po deset varoj v čebelji celici. Družine smo takoj začeli zdraviti, tako da so zimo preživele, vendar spomladi to niso bile močne dmžine. Septembra je treba čebelje družine tudi pregledati, ali niso morda okužene s hudo gnilobo čebelje zalege Pokrite zalege je manj, tako da laže odkrijemo morebitne spremenjene pokrovčke. Če na pokrovčkih opazite kakršne koli spremembe ali morda celo celice z rjavo vlečljivo vsebino, pokličite veterinarja Nacionalnega veterinarskega inštituta, da bo opravil klinični pregled čebeljih družin. Na območju enote NV1 Novo mesto je bilo do 1. 8. 2006 ugotovljenih 17 žarišč hude gnilobe čebelje zalege. Največ žarišč v Posavju je bilo v občini Sevnica. Bolezen je izbruhnila v devetih čebelarstvih (uničenih je bilo 29 čebeljih daižin). Na Dolenjskem so bila ugotovljena tri žarišča v občini Mirna Peč (uničenih je bilo osem čebeljih družin) in dve žarišči v občini Trebnje (uničenih je bilo sedem čebeljih družin). V Beli krajini je bila v občini Črnomelj bolezen ugotovljena v treh čebelarstvih (uničenih je bilo 12 čebeljih družin). S prvim januarjem 2006 so bila odpravljena veterinarska spričevala za čebele. Čebelar iz občine Sevnica je spomladi prodal 15 čebeljih družin, s tem pa je hudo gnilobo čebelje zalege prenesel tudi v Zasavje. O novih lastnikih nima nikakršnih osebnih podatkov, zato zdaj ne vemo, kje je še preostalih deset čebeljih družin. Kljub temu da veterinarskih spričeval ni več, mora vsak čebelar v svojem čebelarskem dnevniku voditi točno evidenco o tem, komu je prodal čebelje družine in od koga jih je kupil! 7IJejt^vno^tiKiiietijskego inštituta Dejavnosti v okviru Rejskega programa za kranjsko čebelo Dr. Aleš Gregorc, Kmetijski inštitut Slovenije Uvod Letošnjo čebelarsko in vzrejno sezono smo pričakovali z negotovostjo in hkrati z velikimi upi, saj je to prvo leto, v katerem v okviru Priznane rejske organizacije (ČZS) in Druge priznane organizacije v čebelarstvu (KIS) izvajamo Rejski program za kranjsko čebelo. Statusna ureditev, ki jo je odobrilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter materialna sredstva za ta namen zagotavljajo uspešno vzrejo v skladu z rejskim programom. ČZS kot Priznana rejska organizacija si je skupaj s strokovnimi službami prizadevala za vzpostavitev možnosti za delo na vzrej-nem področju, ki obsega strokovna opravila ter promocijo vzrejne in tržne dejavnosti. Osrednjo vlogo ima strokovni svet, ki spremlja izvajanje Rejskega programa. Dejavnosti v spomladanskem in poletnem obdobju Kmetijski inštitut Slovenije, ki je v imenu vzrejeval-cev oddal vlogo na pristojno ministrstvo, je prejel odločbo o odobritvi vzrejališč za obdobje petih let. Delovna skupina je obiskala vsa odobrena vzrejališča čebeljih matic. Pri svojem delu presoja možnosti za vzrejo in kakovost plemenskega materiala ter druge higiensko- preventivne zahteve, potrebne za nemoteno vzrejno delo. Pred tem smo v laboratoriju opravili tudi laboratorijske meritve vzorcev čebel delavk iz približno sto čebeljih družin, ki so bile predlagane za matičarje v letu 2006. Pri določitvi matičnih daižin je pomagala tudi ugotovitev glede navzočnosti spor N. apis. Rezultate meritev je delovna skupina predstavila vsakemu vzreje-valcu. Maticam odbranih matičarjev je bila dodeljena tudi rodovniška številka. Vzrejevalci matic so prejeli ustrezno število nalepk, ki spremljajo vsako čebeljo matico, vzrejeno v odobrenem vzrejali,šču. Vzrejene matice so vpisane tudi v Rodovniško knjigo za kranjsko čebelo Zdravstveno stanje čebeljih družin v vzrejališčih preverjajo strokovni delavci Nacionalnega veterinarskega inštituta pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani ter o tem izdajajo ustrezna potrdila. Pregledajo vse čebelje družine v vzrejališču matic, pri tem pa največjo pozornost namenjajo odkrivanju hude gnilobe čebelje zalege. Vzreja je mogoča le, če vzrejališče ni v ugotovljenem kužnem krogu. Pri tem ima pomembno vlogo vsak čebelar, saj je strokovni službi dolžan sporočiti morebiten sum na kužno bolezen. Letos je delovna skupina pregledala 32 vzrejališč, ki so si pridobila petletno odobritev. Za leto 2006 je bila načrtovana vzreja približno 25.000 čebeljih matic. Negativno oceno je v tem letu dobilo vzrejališče Ladislav Vozelj, Dragovšek, Šmartno pri Litiji, ker ni izpolnjevalo vseh pogojev za vzrejo. Testiranje čebeljih matic in družin Iz vzrejališč praviloma pridobimo od 15 do 30 čebeljih matic za testiranje v pogojih reje. Matice pošljemo v anonimno testiranje čebelarjem z večjim številom čebeljih družin, ki intenzivno čebelarijo na med, predvsem prevaževalcem. Hkrati ti dobijo tudi navodila za testiranje, ki omogočajo tako natančno obdelavo podatkov v čebelarstvu, ki testira matice, kot tudi med različnimi čebelar,stvi. Najpomembnejše lastnosti, ki jih ocenjujemo v vseh čebelarstvih, so obarvanost čebel, donosi medu, mirnost, rojivost in napadenost družin z varoami. Zbrani podatki omogočajo izračun ocene plemenske vrednosti matične družine. V tem letu smo v okviru Uredbe začeli izvajati direktno testiranje čebeljih družin v vzrejališčih čebeljih matic. K testiranju so bila povabljena vsa vzre-jališča. Na podlagi spremljanja lastnosti čebeljih družin v selekcijskih čebelnjakih bo mogoče z večjo zanesljivostjo določiti kakovost matične družine. V prihodnjih letih želimo direktno testiranje vključiti v redne postopke ocenjevanja družin za določanje matičarjev. Prejšnjo zimo so številni čebelarji izgubili precejšnje število čebeljih družin. Najpomembnejši razlogi za odmiranje družin so preveliko število varoj in rejske napake, kot so neustrezna skrb za družine v jesenskem obdobju, prepozno in neustrezno krmljenje in drugi razlogi. Med čebelarji, ki so izgubili večji ali manjši del družin, so tudi vzreje- valci matic. Odmiranje čebeljih družin v vzrejališču matic pa ima bolj dolgoročne in tudi večje negativne posledice kot v drugih čebelarstvih. V selekcijskih čebelnjakih vzrejališč so praviloma čebelje družine, ki so selekcionirane in v katere je vloženo večletno trdo delo odbire. Z izgubo teh čebeljih družin torej vsi skupaj izgubimo vzrejni material, ki bi prispeval k vzrej-nemu napredku. Odmiranje čebeljih družin v vzrejališčih čebeljih matic vpliva na to, da napredek ni tak, kot bi si želeli. Spet so potrebna leta in leta spremljanja lastnosti in izvajanja odbire, da znova dosežemo že osvojeno stopnjo. Čebelarjenje in spremljanje lastnosti čebeljih družin v vzrejališču mora biti zato še toliko bolj odgovorno in zavzeto. Delo mora potekati po določenem protokolu in s posebno skrbjo. V prihodnosti bo treba temu nameniti večjo pozornost. Temu je namenjeno tudi direktno testiranje čebeljih družin, ki poteka po določenih priporočilih. Ta naj bi zagotovila tolikšno enotnost postopkov v selekcijskih čebelarstvih, da bo mogoča tako primerjava med družinami v čebelnjaku kot uspešna odbira. Osnovna odbira Vzrejališča matic v Sloveniji po večini nimajo geografsko izoliranih plemenišč. Poleg tega veliko čebelarjev tradicionalno prevaža čebelje družine na pašo, s tern pa zagotavljajo boljše opraševanje rastlinskih vrst in povečujejo pridelek medu. Zato je gostota navzočnosti medonosne čebele v okolju pri nas med največjimi v Evropi. Naštete okoliščine prispevajo k temu, da lahko vse čebelje družine posredno vplivajo na kakovost materiala, vzrejenega v vzrejališčih čebeljih matic. Z izvajanjem osnovne odbire v vseh čebelarstvih imamo možnost, da spremljamo in izboljšujemo stanje kranjske čebele. Za čebelje družine imamo na stojišču panjski list, v katerega vpisujemo poglavitne lastnosti družine. Za ohranitev raznolikosti kranjske čebele vzpodbujamo tudi vzrejo matic kranjske čebele za lastne potrebe. Izvajanje osnovne odbire spremljajo čebelarski pregledniki, ki preverjajo pravilnost in skladnost zapisa v “panjskem listu” in v “Poročilu pregleda za vse družine v čebelnjaku”, pa tudi ustreznost zapisa s stanjem čebel na stojišču, zamenjavo matic in dosežene rezultate. Sklep Čebelarjenje, vzreja čebeljih matic in družin je zelo dinamična kmetijska dejavnost, katere uspešnost je odvisna od številnih dejavnikov. Najpomembnejši so vplivi okolja in usposobljenost čebelarjev. Prav usposobljenost čebelarjev, ki temelji na znanju in pridobivanju spretnosti, je tisti dejavnik, ki mu je namenjena večina programov, ki potekajo v okviru čebe- Seminar za lastno vzrejo čebeljih malic v Izobraževalno-vzrejnem centru na Zelenici larstva, poglavitni cilji pa so zagotavljati in vzdrževati ustrezno kakovost vzrejnega materiala, vzdrževati zdrave čebelje družine in ne nazadnje zagotavljati Selekcijski čebelnjak vzrejevalca matic dr. Stanka Kapuna kakovostne in varne čebelje pridelke. Izvajanje Rejskega programa za kranjsko čebelo vsebuje vse navedene usmeritve in zagotavlja ustrezne rezultate. ČEBELJI PRIDELKI KOT TURISTIČNI SPOMINKI Franc Sivic, predsednik komisije za ohranjanje čebelarske dediščine in za čebelarski turizem Zadnji petek julija se je v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici sešla komisija za spominke pri Turistični zvezi Slovenije, seje pa sva se udeležila tudi dva predstavnika čebelarske organizacije. Takih skupnih sestankov je bilo letos že več, saj vodstvo TZS meni, da lahko tudi čebelarji pomembno prispevamo k pestrejši turistični ponudbi naše države. Že zdaj so med nami ljudje, ki znajo na privlačen način v okusno oblikovani embalaži ponuditi številne čebelje pridelke in izdelke na podlagi medu, kot so medice, medeni likerji, medeno žganje, peneča medica, medeno pecivo, suho sadje v medu, medeni kis in še bi lahko naštevali. Nekateri vse to že uspešno prodajajo na tržnicah, v specializiranih prodajalnah, še največkrat pa doma. Prof. Janez Bogataj, znani etnolog in dejaven član te komisije, ki je zelo dejaven pri promociji Slovenije, je povedal, da so slovenski čebelarji izjemno inovativni na področju ponudbe čebeljih pridelkov, hkrati pa opozoril, da bi morali korak dlje storiti zlasti pri oblikovanju embalaže, saj je pri tein opazna odsotnost vrhunskih oblikovalcev. Naša embalaža, npr. primer steklenice za medene napitke, je pogosto kičasta. Ker izvira iz tujih opuščenih programov, je razmeroma poceni in zato privlačna za nekritične čebelarje. Na tem področju bi se morali bolj učiti pri nekaterih večjih slovenskih trgovcih s čebeljimi pridelki in izdelki iz medu, kot sta Medex in Čebelarstvo Božnar. Pri tem je prof. Bogataj poudaril zlasti težnjo po uvajanju embalaže iz žgane gline. Kljub temu da mu različne poslikave na njih, tako kot tudi ne tiste na steklenih kozarcih in steklenicah, niso všeč, pa meni, da so lahko del turistične ponudbe, saj z njimi zadovoljimo povpraševanje znatnega dela domačih in tujih kupcev. Predlagal je, da naj bi se ČZS povezala z oddelkom za oblikovanje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in skušala na najvišji strokovni ravni oblikovati nekaj novih, svežih rešitev na področju embalaže. S tem bi prijetno presenetili in zadovoljili tudi bolj zahtevnega in kritičnega kupca. Na tokratnem sestanku smo se dogovorili, da naj bi bila osrednja tema letošnjega posvetovanja o čebe- larskem turizmu, ki bo prvo decembrsko soboto (tako kot je bilo tudi lani), “Čebelji pridelki kot turistični spominki”. Ob robu posvetovanja bi postavili tudi razstavo. Na njej naj bi se predstavili tisti čebelarji, ki se že uspešno ukvarjajo s čebelarsko turistično ponudbo, tisti, ki bi se s tem radi ukvarjali, pa za to še nimajo pravih idej in izkušenj, ter turistični delavci, ki naj bi ix)lje spoznali raznovrstne možnosti vključevanja čebelarstva v turistično ponudbo. Že zdaj vabim vse, ki imajo kaj pokazati, da se prijavijo in udeležijo posvetovanja, bodisi kot razstavljavci ali z 10-minutno predstavitvijo v obliki predavanja. Prijave pošljite na tajništvo ČZS s pripisom “Za posvetovanje o čebelarskem turizmu". Člani komisije za spominke pri turistični zvezi Slovenije. (Foto: F. Šivic) Nekaj o letošnji rekordni beri Franc Šivic Ni moj namen, da bi podal celostno poročilo o medenju v Sloveniji, ker bo o tem verjetno pisal vodja Opazovalno-napovedovalne službe Pavle Zdešar, ki je vso stvar vsak dan spremljal od blizu. Rad pa bi navedel nekaj svojih opažanj, predvsem z območja Goriške, kjer čebelarim in zato tudi dobro poznam tamkajšnje pašne razmere. Akacija je cvetela v idealnih razmerah. Bilo je toplo ali bolje rečeno vroče, z visoko zračno vlago in brez vetra. Kar malo čudno, saj je tiste dni skoraj po vsej državi močno pihalo, Iz svojih dolgoletnih izkušenj vem, da akacija vedno odlično medi v vročih dneh, vendar je medenje kratkotrajno, ker cvetovi že po tednu dni ovenijo. Za letos je bilo značilno tudi obilno pojavljanje mane na listavcih, na primer na javorju, jesenu, lipi, orehu in hrastu, na Obali pa celo na trti. Opazoval sem hraste nad vasjo Vitovlje v Vipavski dolini. Na spodnji } - -oM ^ Z listov lipe in hrasta je mana dobese- List ruja, na katerem je mana v ]la na tla. IFoto: F. Šivic) zrnc. strani listov so bile kolonije drobnih, bledo zelenih listnih ušic, ki so brizgale drobne kapljice mane na niže ležeče liste, s teh pa so padale kot dež velike kaplje na tla. Kmet, ki je tiste dni sekal hraste, mi je povedal, da se je ob vsakem udarcu sekire nanj vsul pravi sladki dež. V krošnjah so šumeli roji čebel, vendar je bilo izločanje tako obilno, da je velika večina mane ostala neizrabljena. Na istem kraju sem letos opazoval zanimiv pojav, o katerem so mi sicer že pred leti pripovedovali kraški čebelarji, vendar ga na lastne oči še nisem videl. Namreč medenje ruja. To je do tri metre visok grm, ki jeseni s svojimi živo rdečimi listi čudovito obarva kraško pokrajino. Cveti maja in tedaj nabirajo čebele na njegovih cvetovih predvsem cvetni prah. Kakšna dva tedna pozneje pa se začnejo v nekaterih letih na pecljih cvetov razmnoževati zelenkaste ušice, ki brizgajo mano na niže ležeče dlanasto odprte liste. Tam voda iz mane hitro izhlapi, na listih pa ostane bel poprh v obliki finih sladkih kristalov. Letos je bila mana tako obilna, da sem z rujevih listov z lahkoto nabral za celo pest belega prahu in ga pokusil. Bil je kar okusen. Tedaj sem se spomnil Izraelcev, ki so po biblijskem izročilu v Sinajski puščavi preživeli 40 let in se prehranjevali s prepelicami in mano. Na Apimondii 2003 mi je moj dobri znanec in navdušen fotograf prof. Dan Eisikovitz z univerze v Tel Avivu povedal, da se mana v puščavi pojavlja tudi dandanes. Ne pada z neba, ampak s tamariske, grma, ki raste na suhih območjih Sinaja, povzročajo pa jo seve- obliki sladkornih IFoto: F. Šivic) Kratke novice da ušice. Prof. Eisikovitz je svetovno znan strokovnjak za opraševanje kulturnih rastlin in za ozelenitev puščav v Izraelu. Seveda sta medili tudi smreka in hoja. Na zadnji sem našel tako rjave kot tudi zelene hojeve ušice. Iz preteklosti je znano, da so temperature, višje od 30 °C, že v nekaj dneh prekinile medenje hoje. Letos so bile ušice tako odporne, da jih ni uničila ne vročina ne suša, če pa bi bile temperature za nekaj stopinj nižje, bi bili donosi še boljši. Z letošnjo bero smo slovenski čebelarji lahko zadovoljni. Manj so z njo zadovoljni avstrijski kolegi. Predsednik Josef Ulz mi je po elektronski pošti sporočil, da je bila zaradi stalnih neurij in toče letošnja čebelja paša na avstrijskem Štajerskem povprečna. Žal mi je za tiste naše člane, ki so pozimi izgubili večino svojih čebeljih družin, tako da so morali izgube nadomeščati z umetnimi in naravnimi roji. Toda čebelarji smo že takšni ljudje, da hitro pozabimo slabo in z neuničljivim optimizmom zremo v prihodnost. Dokončna prepoved uporabe gaucha pri koruzi v Franciji Francoski državni svet je 28. aprila letos, na predlog francoskega ministrstva za kmetijstvo ter po večletnih raziskavah vplivov imidakloprida na okolje, dokončno prepovedal uporabo insekticida gaucho pri koruzi. V obrazložitvi so navedli, da je zaradi negativnih vplivov uporaba gaucha pri koruzi za ljudi, živali in okolje preveč tvegana. Niso pa prepovedali uporabe preparata confidor, ki tudi vsebuje imidakloprid, in je namenjen za uporabo na sladkorni pesi, sadnem drevju in zelenjavi. Na sadnem drevju se ne sme uporabljati ob cvetenju. Francoski čebelarji so zato z odločitvijo državnega sveta le delno zadovoljni. VIR: Imkerei - Technik Magazin, zvezek 11/06, www.sauvonslesabeilles.com Priredil J. Mihelič Evropska unija začasno prepovedala uvoz medu iz Brazilije Evropska komisija je od letos do preklica prepovedala uvoz medu iz Brazilije v države članice. Razlog za prepoved uvoza so ostanki, ki so jih na podlagi analiz našli v vzorcih brazilskega medu. Analize so namreč pokazale precej velike količine ostankov antibiotika nitrofuran. VIR: Imkerei - Technik Magazin, zvezek 11/06. Priredil J. Mihelič Nezakonita uporaba klotianidina (Elada) na ogrščici v Nemčiji Kot poroča nemški čebelarski časopis, namenjen poklicnim čebelarjem, je raziskava, izvedena na podlagi ankete po spletu, pokazala, da nekateri kmetje v Nemčiji za zaščito ogrščice nezakonito uporabljajo insekticid klortianidin (prodajajo ga pod trgovskim imenom Elado), ki ni registriran za uporabo na ogrščici. Ta insekticid je soroden gauchu, saj sodi med nikotinamide in je še bolj toksičen kot imidakloprid. Kot so ugotovili, so kmetje v Nemčiji leta 2005 nezakonito uporabili ta insekticid na približno 100.000 ha površin, zasejanih z oljno ogrščico, čeprav še v nobeni članici Evropske unije ni registriran za uporabo na oljni ogrščici. Čebelarji v Nemčiji se bojijo negativnih posledic oz. škode, ki jo utegne ta insekticid povzročiti čebelarjem, ki svoje čebele pripeljejo na pašo na tej medoviti poljščini, saj se površine, zasejane s to rastlino, zadnja leta v Evropi povečujejo, predvsem zaradi uporabe njenega olja za proizvodnjo biodizla. VIR: Imkerei ■ Technik Magazin, zvezek 11/06 Pripredil J. Mihelič Medregionalno sodelovanje pri odbiri in vzreji kranjske čebele Predsednik Čebelarske zveze Avstrije inž. Josef Ulz je v šesti letošnji številki revije Bienenvater avstrijske čebelarje obvestil, da je od 5. do 7. maja 2006 v Borovljah (Verlach) pod naslovom “Alpe - Adria dnevi kranjske čebele 2006” potekalo medregionalno srečanje slovenskih, avstrijskih, italijanskih in hrvaških čebelarjev. Udeležili so se ga tako slovenski čebelarji kot tudi razstavljavci. Kot primera dobrega medregijskega in meddržavnega sodelovanja na področju vzreje in odbire ter ohranjanja ekotipov kranjske čebele na območju Karavank je inž. Ulz navedel evropski projekt postavitve novega izobraževalno-vzrejnega centra Zelenica, ki ga je zgradila Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske, in postavitve plemenilne postaje, ki jo je na avstrijski strani postavilo ČD Maria Elend. V okviru projekta so izdali tudi dve brošuri in organizirali več seminarjev o vzreji matic. To sodelovanje sta na posvetu v Borovljah predstavila podpredsednik ČZS g. Franc Šivic in vodja pro- Odmevi jekta ga. Resman. Kot je zapisal inž. Ulz, takšno sodelovanje izboljšuje možnosti za tlelo pri odbili in vzreji kranjske čebele na mejnem območju. Vir: Bienevater 6/06 Nov, izboljšan želni kaveljček za umetno osemenjevanje čebeljih matic Izdelovalci in vzrejevalci izboljšujejo aparate za umetno osemenjevanje čebeljih matic že vse od tedaj, odkar so v ZDA izdelali prvega. Izboljšave aparata olajšajo delo pri umetni osemenitvi matic, postopek pa je kljub temu precej zahteven. Umetno osemenjevanje matic je nujno predvsem pri genetskih raziskavah čebel, pa tudi pri selekcijskem delu v čebelarstvu pri vzreji različnih linij čebel pri vzrejevalcih. Izboljšave aparata za umetno osemenjevanje čebeljih matic povečujejo možnost širše in bolj množične uporabe tega postopka. Ameriški čebelar Mark Jones (po poklicu je sicer draguljar) že dolgo časa sodeluje s čebelarskim oddelkom Univerze Ohio, pred leti je tam obiskoval tudi tečaj za umetno osemenjevanje matic. Zdaj je oblikoval nov želni kaveljček oziroma držalo, ki olajša delo pri umetnem osemenjevanju matic, poleg tega ima še druge prednosti. Na koncu standardnega držala s kaveljčekom je namesto tega dodal posebeno ploščico, izdelano iz poldragega kamna rubina z majhno odprtinico, v katero ujamemo konico žela matice. Nato z držalom dvignemo želni aparat matice, to pa osemenjevalcu omogoči, da trotovsko seme vbrizga v matico s posebno iglo, v kateri je shranjeno. Prednost novega držala je, da je želni aparat trdno pripet nanj, saj pri standardnem držalu to ni bilo vedno mogoče, zato se je želni aparat matice med vnašanjem semena pogosto premaknil. Zdaj skozi ploščico iz rubina, ki je prozorna, vidimo konico žela, zato lahko ocenimo njegov položaj. Namestitev konice žela v odprtino ploščice poteka hitro in enostavno, zato je novo držalo za želo še posebej primerno za začetnike in za urjenje umetnega osemenjevanja matic na seminarjih in tečajih. Vir: ABJ 1/06-11, S.W. Cobey (c0bey.l@05u.edu), www. honeybee, breeding, com Priredil J. Mihelič MEDNARODNE PRIREDITVE GRČIJA - ATENE V Atenah, glavnem mestu Grčije, bo od 12. do 15. oktobra v Grškem znanstvenem centru za apiterapijo potekal I. mednarodni forum o apiterapiji. Na tem strokovnem srečanju bodo udeleženci lahko poslušali več deset referatov o raziskavah na področju uporabe čebeljih pridelkov za zdravilne namene. Več informacij dobite na spletni strani: www.apimedica2006.gr ČEŠKA - PRAGA V razstavnem centru Letnany v Pragi bo od 17. do 19. novembra potekala mednarodna konferenca o inovacijah in izboljšavah v čebelarstvu, ob tej priložnosti pa bodo odprli tudi mednarodno čebelarsko razstavo. To bo doslej največja čebelarska prireditev v Češki. Več informacij dobite na spletni strani: http://www. vcelarslvi. cz/XV_l 22 LU >5>g o -n a- LU OJ LO OJ £ $ Č5 -S> > fr O Qj Q- n o a ’S. a c a s .c o (b E > •C 2 2 s cn — ^ c u o o c >o o CD c co CD C “O CD E • E > o c >(/) öT c CU LJ tsi to §! o 2? iz rr> C > a ~ a» S 1 s ■i- § Qj *u C g U -N a> o ü ^ c 2 Q v» Q 5 •§> ■5 1 S § 0 ^ c "5 ? o § "oj "5 11 o M. If o Ž Q- -V) 3 9i ic v> ekpkult Kvasica 2, 8343 Dragatuš, Bela krajina tel.: 07 3566 914 , faks: 07 3566 912 mob.: 041 341 943 www.ekokult.com e-pošta: info@ekokult.com NOVO! Refraktometer za merjenje vlage v medu zdaj dostopen tako velikim čebelarjem kot tudi ljubiteljem Kakovost medu je v veliki meri povezana z vsebnostjo vode. Odslej boste lahko sami ugotavljali delež vode. Na prizmo kanete nekaj medu, pritisnete pokrovček ter pogledate proti svetlobi. Na skali med 12 in 27 % odčitate delež vode. Refraktometer je v kakovostnem ALU-ohišju s steklenimi lečami ter prizmo, ima ATC (samodejno prilagajanje temperature) in je v priročni torbici s pipeto. Garancija je eno leto. Za informacije ali naročilo smo na voljo bodisi po nP' . . , telefonu, faksu ali na našem spletnem naslovu. Cena je 15.000 SIT/kos z vključenim DDV. Refraktometer lahko dostavimo tudi po povzetju. Za večja naročila smo pripravili zanimive popuste. SONARAVNO ZATIRANJE VAROE HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJE MRAV1.JINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d.o.o. B SL Rečna ulica 6, Ljubljana m ■ TelJfaks: +386 1/ 291 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA Vse pisce osmrtnic prosimo, da pri imenu pokojnika navedejo tudi datum ali vsaj letnico rojstva in smrti. Ta podatek pogosto potrebujejo pisci različnih zgodovinskih spisov, npr. društvenih zbornikov, kot tudi drugi. Vsem lepa hvala. Uredništvo ANDREJ CASERMAN (1907-2006) Ko je po dolgi zimi končno nastopila pomlad in so se čebele začele prebujati iz zimskega počitka, je za vedno zaspal dol- goletni član našega društva ANDREJ CASERMAN. Bil je napreden čebelar. Svoj dom si je postavil na Stari Vrhniki in si ustvaril družino, za katero se je ljubeče razdajal. Veliko let je čebele prevažal na različna pasišča in vedno je bil pripravljen svetovati začetnikom pri čebelarjenju. V društvu je užival velik ugled, saj je več let neutrudno delo- V spomin val v odboru. Za svoje delo je prejel vsa tri odličja Antona Janše. Ko so mu pod težo let pošle moči, je svoie čebele zaupal sinu Francu, sam pa je prevzel vlogo pomočnika in svetovalca. Postal je tudi častni član našega društva. Na pokopališču na Stari Vrhniki smo se od njega poslovili številni čebelarji z društvenim praporom, pa tudi z besedami zahvale za njegov prispevek k našemu skupnemu delu. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Naj mu bo lahka njegova rodna zemlja. Čebelarska družina Vrhnika FRANC KRAJNC (1916-2006) Na začetku novega leta, 5. januarja 2006, se je spokojno iztekla 89 let dolga jn bogata življenjska pot kmeta, čebelarja “* in lovca Franca_ Krajnca, po domače Mlinarja s Krope pri Bočni. Čebelarji CD Gornji Grad smo tako v manj kot letu dni izgubili že tretjega člana. Smrt je udarila iznenada, tako na hitro, da novici nismo mogli verjeti, saj je bil pokojni, čeprav v poznih letih, še poln energije in načrtov za prihodnost domače kmetije, čebelarstva in lovstva. Že njegov oče je velikokrat odprl vrata domačije za čebelarje, združene v tedanji gornjegrajski čebelarski podružnici, kajti pri Mlinarjevih so bile že od nekdaj tudi čebele, sam pa je rad nabiral znanje in se družil. Tam je bilo že od nekdaj zbirališče čebelarjev od blizu in daleč. Na domačiji so se ustavljali prevaževalci, da bi se pozanimali, kako kaže medenie, saj so na njej že med obema svetovnima vojnama opravljali tudi nekakšno opazovalno-napovedovalno službo. Nič čudnega, da je Franc že kot nadobudni fantič dobil od očeta dobre nauke o čebelah m da jih je pozneje v svojem življenju tudi s pridom uporabil. Čebelariti je začel že pri 12 letih, v svojih najboljših letih pa je imel največ do 40 AZ-panjev, ki so se začeli uveljavljati prav v začetku njegovega čebelarjenja pred nekaj več kot 80 leti. Čebele je tudi prevažal, kranjiče najprej s konjsko vprego na ajdovo pašo na obronke Gorenjske, pozneje v Podravje in tudi v Liko na žepek. Druga svetovna vojna je kruto posegla v njegovo življenje. Mlinarjeva družina se je že kmalu po okupaciji leta 1941 dejavno vključila v narodnoosvobodilno gibanje, ker pa je bila izdana, so družino izselili v Nemčijo. V taborišču Auschwitz je umrlo pet članov družine — starši, oba brata in sestra. France je še pravočasno izvedel za namero okupatorja, zato se je umaknil na Hrvaško, domov se je vrnil po koncu vojne. Kdo ve, kakšna usoda bi ga doletela, če tega ne bi bil storil. Vse to ga ni zlomilo, temveč mu je dalo še večji zagon, trpke izkušnje pa so mu izoblikovale plemenite značajske vrline, ki jih premorejo le redki. Kot kmet, čebelar in lovec je znal živeti v ubranem sožitju z naravo, kot človek pa v nenehnem žrtvovanju za druge. Ker je bil vsestransko razgledan in razsoden in povsod priljubljen, so ga pogosto vabili, naj prevzame najvišje funkcije v številnih organizacijah in društvih, med drugim tudi v okrajni Zadružni zvezi v Šoštanju, občini, kmetijski in gozdarski organizaciji, pa tudi v čebelarski in lovski družini. Na področju čebelarstva je opravljal številne odgovorne funkcije. Med drugim je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja dolgoletni predsednik odseka za čebelarstvo pri tedanji okrajni Zadružni zvezi za območje Zgornjesavinske in Šaleške doline, delegat na občnih zborih ČZ Slovenije, večv mandatov je bil član upravnega in nadzornega odbora CD Gornji Grad ter mentor številnim mladim čehelarjem. Vedno je rad poudarjal, kaj mu čebele pomenijo. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja in priznanja. CZ Slovenije mu je podelila odličji Antona Janše III. in II. stopnje, za I. stopnjo je bil predlagan letos, vendar ga je prehitela smrt. Še posebej ponosen je bil na "zlati grb" občine Gornji Grad, ki ga je za zasluge na področju čebelarstva in lovstva prejel leta 2001. Zal se je z njegovim odhodom prekinila tudi dolgoletna tradicija čebelarjenja pri Mlinarjevih. Na pokopališču v Bočni smo se njegovemu spominu poklonili številni čebelarji, lovci ter drugi znanci in prijatelji s številnimi čebelarskimi, lovskimi in drugimi prapori. Kot plemenitega človeka ga bomo ohranili v trajnem spominu. Čebelarska družina Gornji Grad EVSTAHIJ KRAŠOVEC - EVSTI (1914-2006) Maja letos smo se poslovili odvstaroste laških čebelarjev Evstahija KRAŠOVCA. Evsti, kot smo ga klicali, se je rodil v čebelarski družini v Tevčah pri LAŠKEM, Ze v ranem otroštvu so ga zanimale čebele, pri enajstih letih pa je že gojil čmrlje^ kar je dalo očetu misliti in mu je napolnil panj s čebelami. Čebelarstvo je širil do druge svetovne vojne, ko ga je zaiela voina vihra in so ga odpeljali v taborišče, pozneje pa se je bojeval na različnih bojiščih po Kozjanskem. Po vojni se je naselil v Laškem in ob službi na železnici gojil tudi čebele. Včlanil se je v ČD Laško in ČZS in bil najstarejši član našega društva po starosti in čebelarskem stažu. Vse od začetka je bil pravi motor društva in je opravljal vse mogoče funkcije. Za uspešno delovanje društva je bil najbolj zaslužen prav on, saj je bil društveni gospodar, preglednik za čebelje bolezni in glasnik čebelarstva. Bil je neutruden mentor šolskega krožka in mentor številnim, ki smo se s čebelami srečali pozneje. Svoje znanje je nesebično razdajal in vsi, ki smo se z njim srečali dovolj zgodaj, smo mu za to neizmerno hvaležni. Evsti je vse podredil čebelarstvu, to pa je včasih občutila tudi njegova družina, vendar mu je stala ob strani in qa podpirala. Bil je pravi borec za dobro čebelarstva in prav zaraai njega in njemu podobnih smo Mali oglasi dolžni nadaljevati boj za ohranitev naše kranjske čebele in čebelarstva na Slovenskem. Za svoje nesebično delo je prejel vsa tri odličja Antona JANŠE. V društvu je z veseljem spremljal delo in uspehe članov ter vedno s humorjem našel pot iz težav. Njemu lastna hudomušnost in radoživost sta društvu in posameznikom lahko za zgled, kako polno živeti do visoke starosti. Čebelarji mu ostajamo hvaležni za vse, kot dobrega čebelarja in izjemnega človeka pa ga bomo ohranili v trajnem spominu. ČD LAŠKO M ali oglasi PRODAM lipove satnike (vrtani, lepljeni in zbiti), inf. 02 87 60 617 po 19. uri. KUPIM kostanjev med, inf. 05 364 63 33. PRODAM dva metra visoko hrastovo skulpturo medveda, z možnostjo namestitve AŽ-panja, unikatne modele za izdelavo sveč (po naročilu) in iz lesa izrezljana darila, inf. 031 241 254. PRODAM prevozni čebelnjak TAM 5500, kontejnerski sistem, s 60 naseljenimi 10S AŽ-panji, inf. 041 606 013. PRODAM cvetlični, akacijev in gozdni med, inf. 041 990 360. PRODAM ŠUČE13 enoto 4x4 etaže in 1x2 etaži z AŽ-satniki, 10-satno etažo, pripravljeno za postavitev na tehtnico (brez tehtnice), 5-satne kasete in še nekaj dodatne opreme. Panji imajo na sprednji strani (10) poslikane končnice. Primerno za postavitev v čebelnjak, inf. 041 384 813, popoldne, Boštjan. PRODAM večjo količino akacijevega, lipovega in cvetličnega medu, inf. 041 620 542. PRODAM nekaj praznih starih 10S AŽ-panjev in pocinkano točilo, inf. 02 623 13 92. PRODAM dva lepo ohranjena trietažna 10S AŽ-panja, oba za 30.000 SIT, inf. 041 239 062. PRODAM kostanjev in cvetlični med ter kupim manjši tovornjak, preurejen za prevoz 50 AŽ-panjev, inf. 041 947 836. Vzreja matic - BUKOVŠEK fVzrejališče z najdaljšo tradicijo v Sloveniji — od leta 1934 Ponujamo vam označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Matice lahko dobite od konca maja do pozne jeseni po pošti ali osebno na naslovu: Alojz in Janko BUKOVŠEK - Golo Brdo 19,1215 Medvode, tel.: 01 361 24 28 in 031 656 441 Čebelarske obleke - MODNO KROJAŠTVO ŠMIGOC, s. p. ANDREJ ŠMIGOC s /, wsmMrisM 'i Naša obrtna delavnica deluje že 35 let in v tem obdobju smo se uveljavili predvsem s kakovostjo in upoštevanjem dogovorjenih rokov. O tem se lahko prepričate pri naših poslovnih partnerjih po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Iz najbolj kakovostnih materialov, ki so jih različni uporabniki preizkusili med svojim delom, šivamo uniforme vseh vrst (čebelarske gasilske, varnostne, natakarske, plesne, glasbene, lovske itd.), in to bodisi po osebnih merah bodisi po konfekcijskih številkah. Informacije in naročila: Moško in žensko krojaštvo Konrad Smigoc, s. p. tel: (02)779-35-61 faks: (02)779-35-60 GSM: 041-949-331 041-687-754 e-pošta: smokingsalon_smigoc@email.si APIS M & D, d. o. o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA »el.: (01) 755 12 82 lak«: (01) 755 73 52 Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure • POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • • APNENOGEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAROGEL NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI. 1 PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE -180 SIT/KG • VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125° C ■ VOSEK ODKUPUJEMO PO 800-900 SIT ZA KILOGRAM • VVTMHl AŽ - vrtan, lepljen, /bil tlamtard IK US PREDELAVA VOSKA V MIAMI samo 180 SIT/kR M-panji IO-satni PRAŠI I f KK M 5- in 7-talni Ai-tritrtaini pan) I 1i-M.mil.iril in 1/i LR-panji t' KAKOVOSTNE BEIJAKOVINSKE POGAČE V OBLIKI PASTE. IZDELANE SO PO POSEBNEM POSTOPKU IN SE NE STRDIJO. KAKOVOSTNE ČEBEIARSKE ROKAVICE IZ NAJBOIJŠEGA USNJA PAJČOLANI PO UGODBNIH CENAH m f:.- Akcijska cena -grelci za med 39.990 SIT Kvalitetne RSF-točila po ugodni ceni PANJI SO IZDELANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO. UPORABLJAMO VODOODPORNE MATERIALE IN LEPILA. KAKOVOSTNE MATICE PO UGODNI CENI VAM NUDIMO SLADKOR, CENA ODVISNA OD KOLIČINE Plastični satnik s satnico PIERCO, 1/1 bel ali črn samo 440 SIT z DDV. Plastični satnik s satnico PIERCO, 2/3 bel ali črn samo 352 SIT z DDV. ČEBELARNA v čebelarskem centru Slovenije Tel: 01/729 61 18; Faks: 01/729 61 31; email: cebelama@siol.net ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Tel: 02 / 330 32 40; Faks: 02 / 331 80 10; email: ccmb@siol.net DAR SONCA ■ Tyrieva 26. Maribor ■ Tel/fax: 02/251 6012 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobotaiod 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. UGODNO AKCIJA BUti 38 i —J Satniki AŽ lipov les zbiti rogljičeni z luknjicami OBVESTILO ! NONOS - sonaravno sredstvo za tretiranje in preprečevanje želodčnih infekcij. MEHPATIKA - sonaravno sredstvo za tretiranje poapnene zalege in za zmanjševanje okuženosti z varoo. zelo ugodna cena At voStenlh satnic, v naših čebelarskih centrih v Mariboru in Lukovici. VELETRGOVINA Tržaška 65, Maribor Obveščamo vas, da smo oddelek embalaže iz Tržaške 65, preselili v prostore čebelarskega centra Maribor, na Streliško 150 Vse informacije in naročila: Telefon:02/330-32-40 e-mail:embalaza@vema.si Faks:02/331 -80-10 www.vema.si IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV XU mizarstvo] jQs * ž *\s9 IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA TEL.: 01 755 13 17 - GSM: 041 420 200 AŽ-panji (9s, l()s, 12s) prašilčki (5s, 7s) lipovi satniki zaklade Debelak (()s, 10s) pitalniki Frančič distančni vložki vehe za povezavo AŽ-panjev trietažni AŽ (l()s) AŽ-Kozinc 11 + 3 Po želji izdelamo tudi druge rrste /Hitijev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem' (cinkani). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. Povpraševanje po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko! HODL Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da opazujete kuhanje Vaših starih satov in surovega voska. Ker je treba priti samo enkrat, prihranite čas in denar. Pričakujemo vašo predhodno najavo po telefonu +43(0)3475/2270, Vosek predelujemo s tehnološko najmodernejšo opremo. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki izključujeta možnost kakršne koli okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Čas kuhanja je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo satnice kakršne koli debeline in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Stare sate in surov vosek je mogoče kadar koli zamenjati za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. HÖDL Informacije Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Austria Tel./faks: +43(0)3475/2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00,13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Kako nas najdete: Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409, Anion Tomec (01) 729 61 02). Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec@cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo@siol.net Izdajateljski svet: predsednik Franc Sivic, univ. dipl. inž. gozd. - člani: Miro Cetina, univ. dipl. inž. gozd,, Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., Franc Grajzar, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad, Lidija Senič. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2005 za nečlane je 10.000 SIT. Posamezna številka stane 900 SIT za člane oz. 950 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: cela barvna stran na ovitku 120.000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16.800 SIT, pasica 4.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Splošni oglasi po 60 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV, Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA SI 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD ali 42 EUR. Priprava za tisk: Tiskarna Grafika Soča - Nova Gorica. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debeljak, dipl. inž. arh. Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oghisi do desetega v mesecu. Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica. Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Pri financiranju izdajanja Slovenskega čebelarja sodeluje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Naslov spletne strani ČZS: www.cebelar-zveza-slo.si. Avtomatski odzivnik za paše: tel.: (01) 729 61 20. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIšNICC katalogi za modele za sveče. ceneiarsKc opren v vrednosti nad 10.000 SIT priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko Izkaznico 4% popusta. Ala akcijske cene se ne priznavajo dodatni popusti in ne velja kartica ugodnosti. IZDELAM OPREMI II 35 686 2006 920063443,9 1 4 M % mm V mesecu septembru vam nudimo 8% popust za modele na zalogi. LOGAR TRADE d.o.o. Mlakarjeva ulica 99 • OPC Šenčur, 4208 Šenčur tel.: 04 25 19 410, faks: 04 25 19 415 e-pošta: info@logar-trade.si Internet:: wwwJogar-trade.si Hlapllnlk NASSENHEIDERJe razvit In namenjen za kontinuirano Izhlapevanje mravljične kisline za zatiranje varoe. 'apllnlk se lahko uporablja v vseh tipih panjev. Primeren Je za različne koncentracije mravljične kisline. Uporaben Je ob različnih zunanjih temperaturah. e edini testiran in zakonsko dovoljeni hlapllnlk z dolgotrajnim delovanjem v Nemčiji. lovni čas trgovine: ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 In \ od 13.00 do 17.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00 NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. ČEBELARSTVO RIHAR-KOCJAN Robert Kocjan s. p. Gabrje 42, 1356 Dobrova tel.: ++386(0)1/ 364 11 06, faks: ++386(0) 1/ 364 13 07, GSM: 031/351 964 - e-pošta: robineli@s5.net ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA Avtomatska škropilnica za zdravljenje čebel z oksalno kislino DELOVNI ČAS: pon.-pet. od 8.-12. in od 15.-18. ure Trgovina bo ob sobotah ZAPRTA do konca leta Od 24. 7. do 1$. 8. bo zaradi dopusta ZAPRTO ČEBElAH/m Z VF.IJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO POPUST ZMERNOST CEN - TRADICIJA - KVALITETA I7.KHŠINJF, PR1DOBIJENE V USTNEM ČEBELARSTVU