Izdaja ln ari'cIöS 255ILÄN PLUT, Cesta na Rožnik št. 5. Posamezna številka f) O pQI* Neodvisno giasilo javnega mnenja Izhaja vsak pondeljek NAROČNINA: celoletno 12 din., polletno 6 din., četrtletno 3 din. 35a Sta V Ljubljani, dne 5. decembra 1921. Leto I. Našim čitateljem. Zaradi mezdnega gibanja v tiskarnah, ki izključuje ob nedeljah nočno delo, ni izšla ševilka «Pondeljka» pretekli teden. Tudi današnja številka ni mogla iziti v zgodnjih jutranjih urah kot po navadi, temveč šele v dopol- danskih urah. Prihodnja številka pa izide najbrž normalno, ker je pričakovati. da se vpelje zopet nedeljsko nočno čezurno delo. Uredništvo «Pondeljka». Najnovejša poročila. Ministrska kriza. Pašić za dosedanjo koalicijo. Beograd, 4. dec. Vaš dopisnik je danes govoril z vplivno osebo klerikalnega kluba, ki mu je izjavila, da je izključeno, da bi stopili klerikalci v vlado. V parlamentarnih krogih se smatra za najboljšo kombinacijo volilna vlada za slučaj ako ne bi prišlo do sporazuma. Pri radikalcih se opaža veliko nerazpoloženje in vse kaže, da se klub cepa. Splošno se sodi, da bodo radikalci pri vprašanju notranjega ministra popustili, s čimer bi bil glavni vzrok krize odpravljen. Beograd, 4. dec. Kakor izve vaš dopisnik iz zanesljivega vira, je včeraj posetil Velizar Jankovič, ki se je najbolj trudil, da se razbije dosedanja koalicija Stojana Protiča in ime! Z liji»« daljši razsRovor» Beograd, 4. dec. Kakor se v obveščenih krogih govori, je g. Pasic izjavil, da je mogoča samo ona koalicija, kakor jc obstojala do sedaj. On se ne protivi temu, da se ta koalicija razširi, ako bi vstopil v vlado kak klub, ki sodeluje v parlamentu. Beograd, 4. dec. Danes dopoldne je pozval g. Pašić na posvetovanje šefe muslimanskega in zemljoradni-škega kluba kakor tudi šefa kluba SKS. Tudi predsednik klerikalnega kluba, g. Korošec, je bil brzojavno pozvan v Beograd. Popoldne sc je sestal g. Pašić s predsednikom zem-Ijoradniškega kluba Lazičem. Sestanek je trajal samo malo časa. Gosp. Pašić je obvestil g. Laziča o programu bodoče vlade, ki naj v prvi vrsti donese proračun in volilni zakon, potem tudi zakona o državnem svetu in o glavni kontroli. Pri tej priliki je Pašić tudi vprašal Laziča za pogoje, pod katerimi bi zemljoradniki stopili v vlado, na kar mu je Lazič odgovoril, da se mora najprej posvetovati s svojim klubom, preden da pozitiven odgovor. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da zemljo- radniki sigurno ne bodo stopili v vlado. Proti večeru je Pašić sprejel delegate muslimanskega kluba Hras-nico in Kadžiča, katerima je razložil situacijo ter ju vprašal, kakšno stališče zavzema klub glede rešitve krize. Delegata sta nato odgovorila, da so stališče in zahteve kluba že itak znane in da temu nimata ničesar pridejati in ničesar odvzeti, ter da bo klub počakal na nadaljnji razvoj situacije. Ob 6. uri zvečer je gosp. Pašić konferiral tudi z ministrom Pucljem in Stojanom Protičem. Konferenca je trajala eno in pol ure in ji v političnih krogih pripisujejo poseben značaj. S klerikalci se Pašić danes ni posvetoval. Beograd, 4. doc. Nj. Vel. kralj je novuril ir Pašićn ponovno sestavo j Se v naprej. Sestala pa se. bo samo, da sprejema poročila komisije in potem stori ! svoje sklepe. Sploh se bo odslej bavila j ta konferenca izključno le z vprašanji : vzhoda. Volilni shodi v Zagrebu. i Zagreb, 4. dec. Danes so se vršili j v Zagrebu volilni shodi hrvatskega I bloka, nezavisne grupe dr. Politea (Slobodna Tribuna) in zionistov. Na j shodu hrvatskega bloka so govorili I Drinkovič, Radič in drugi. Vsi govorniki so se preko mere angažirali ne le samo proti državi, ampak v obče tudi proti narodnemu edinstvu. Zborovanje «Nezavisnih» je bilo jako slabo obiskano. Govoril je Milan Marjanovič o zunanji politiki, Politeo padal. Shod Židov pa je bil z ozirom na njihovo veliko število v Zagrebu tudi zelo slabo obiskan. Vsa zborovanja so potekla mirno in brez posebnosti. Jz rimskega parlamenta. Rim, 4. dec. V zbornici se je včeraj tik pred glasovanjem o zaupnici vladi dogodil incident, vsled katerega se je moralo glasovanje odložiti na pondeljek. Radi desertacije obsojeni komunistični poslanec Mišina, kateremu so fašisti prepovedali vstop v zbornico, je vkljub prepovedi prišel ter se hotel udeležiti seje. Nacijonalistični in fašistovski poslanci so pozvali poslance meščanskih strank, da skupno ž njimi zapuste dvorano, kar so le-ti tudi storili. Z njimi vred je ostavil dvorano tudi Giolitti. Vsled tega zbor- pa je govoril v glavnem proti hrvat- j niča ni bila sklepčna in je bilo glasovanje skemu bloku, katerega je ostro na-(odgođeno na pondeljek. Ljubljana, in Maribor. Zaradi upravne razdelitve države se je razvila v našem naprednem časopisju polemika, ki bi lahko izostala, ker s tem se je samo klerikalcem dala prilika ponašati se s svojim načrtom. Tudi «Jugoslavija» je pricapljala s konstatacijo, da je ona vedno imela prav. Ustava je jasna in ona določa, da posamezne oblasti ne smejo imeti več kot 800.000 prebivalcev. Ker ima Slovenija nekaj čez en milijon prebivalcev, Jie more vlade. Po dosedanjih informacijah ! *11ti drugače, kakor da bo razdeljena g. Pašić kralju ni dal do sedaj še od- na t'* * * * voje upravnih oblasti in da bo govora, da-H sprejme poverjeni mandat. Izjavil je, da se mora najprej posvetovati s šefi parlamentarnih grup ter da bo potem dal definitiven odgovor. Današnji dan je potekel v pogajanjih in posvetovanjih med vodji po-edinih parlamentarnih klubov. Že v zgodnjih dopoldanskih urah se je sestal predsednik demokratskega kluba Davidovič s predsednikom radi-kalskega kluba Stanojevičem. Pri tej priliki je g. Davidovič opozoril gosp. Stanojeviča na sinočni komunike demokratskega kluba, v katerem je precizno razložena glavna misel demokratskih zahtev za sporazum. Demokrati so zahtevali obče pomilo-ščenje ne pa pomiloščenje poedin-cev, katerim se je zgodila krivica v solunskem procesu, in sicer zato, da se onemogoči zloupotreba § 85. krivičnega zakona, s katero je bilo zlasti mnogo prizadetih v Južni Srbiji. V političnih krogih prevladuje mnenje, da pride do sporazuma med dosedanjo koalicijo. Washingtonska konferenca za daljnji vzhod. — samo središče ene oblasti Ljubljana, srena to, da bi se ustava menjala. Ako smo prav razumeli članke v «Slovenskem Narodu», se ni šlo za tem, da bi obstojala na slovenskem ozemlju samo ena oblast, temveč naj bi bili dve samoupravni oblasti in ena državna uprava za obe oblasti. Potreba te izjeme se je dokazovala s finančnimi in narodnimi argumenti, ki so pa zgrešeni. Hotelo se je dokazati, da bodo stroški za državno upravo podvojeni in to je napačno, ker tega vendar nihče ne misli, da bi bii za državno upravo v mariborski ali ljubljanski oblasti potreben po en tolik uradniški aparat kot sedaj za vse ozemlje slovenske pokrajinske uprave. Ko se sedanja pokrajinska uprava spremeni v državno upravo ljubljanske oblasti, bo morala pač odstopiti polovico svojega uradništva državni upravi mariborske oblasti, ker bo obseg ljubljanske oblasti približno za polovico manjši od sedanjega obsega pokrajine. In ne samo to. Državna uprava bo morala odstopiti marsikatere agende sa- moupravi in bo celo znatno razbremenjena. Zato so povečani izdatki za državno upravo prazen strah, ker naravno bi bilo, da se ti stroški celo zmanjšajo, nikakor se pa ne bodo povečali in ker je naravno, da se nahaja državna uprava oblasti tam, kjer se nahaja tudi njena samoupravna centrala, se razume pač samo po sebi, da bi bila skupna državna uprava za dvoje oblasti pravi nonsens, ker oblastne samouprave naj imajo izven mesta, v katerem se nahajajo, samo še eno instanco nad sabo — centralno vlado. Tudi trditev, da bi trpeli od razdelitve pokrajinske uprave na dve oblastni upravi nacionalno škodo, ni opravičena. Resnica je, da narodna zavednost na severni meji m' posebno velika in da je tam še dosti nemčurstva. Ravno to nemčurstvo se bo ložje pobijalo iz Maribora kot iz Ljubljane. Predvsem bo Maribor kot središče oblasti ojačen z narodno-zavednim ele- mentom, z inteligenco, ki bo vplivala na mesto in mesto bo vplivalo na okolico. Saj je vendar znano, da se je na ta način v avstrijskih časih razširjalo nemštvo in nemčurstvo po Štajerskem in Koroškem, deloma pa tudi po Kranjskem. Mislimo, da je ravno v narodnem oziru ustanovitev mariborske oblasti velike važnosti in da bomo s posledicami lahko zadovoljni. Zaradi ustanovitve mariborske oblasti je res nepotreben vsak prepir med «Kranjci» in «Štajerci», ker niti enih niti drugih ni več, Maribor je ravnotako slovenski in jugoslovanski kot Ljubljana. Obe mesti imata lahko lepo bodočnost, ker so dani za to vsi pogoji. Pariz, 4. dec. «Potit Parisien» poroča iz parlamentarnih krogov dobljeno' informacijo, da Briand po vsej priliki še ne bo pred prihodnjim torkom .podal pred zbornico naznanjene izjave, ker prevladuje mnenje, da je za Brianda nemogoče o vseh vprašanjih prosto govoriti, dokler traja washingtonska konferenca. Pariz, 4. dec. Po poročilu «United Press» iz Washingtona, obsega nova angleško-amerikansko-japonsko-francoska pogodba dva glavna dela. Kot prvo se zavežejo pogodbene države, da z vsemi silami vzdrže mir na tihem oceanu ter so se v dosego tega cilja sporazumele, da obsega svojih mornaric no o jačč. Ostalo je tajno, zakaj je bila Francija na udeležbo pri tej pogodbi pozvana. Znano pa je, da so francoski delegati vsemu brez pridržka pritrdili. Klavzule o utrdbah se nanašajo posebno na amerikanske otoke Guam in na Filipine, dalje na japonski otok Bonio. Glede utrdbe Filipin vsebuje pogodba posebne določbe. Pariz, 4. dec. «Petit Parisien» poroča iz Washingtona, da je iz postopanja konference razvidno, da se bo po ureditvi vprašanja mornaric omejila na razpravo zadev daljnjega vzhoda, da pa se ne bo bavila z evropskimi vprašanji. Konferenca sicer ne bo oficijelno razpuščena, ampak bo v skrčenem obsegu obstojala tudi Kaj hočejo radikalci? Kdor je zasledoval razvoj zadnje ministrske krize, se je moral vprašati: čemu in zakaj to večne krizo, ki jih izzivajo radikalci? Kaj hočejo radikalci? Krizo so namreč izzvali oni s svojimi zahtevami, ki si jih je treba malo bližje ogledati, da se vidi, kako neopravičene in v današnjih razmerah naravnost neumestne so. Radikalci bi radi sami vladali, oziroma oni bi šli tudi v koalicijo, ampak samo v tako koalicijo, v kateri ne bi bilo demokratov. Najbolj zadovoljni so bili radikalci takrat, ko je Stojan Protič sestavil radikalsko-zajedničarsko-klerikalno vlado, v kateri so v resnici odločevali radikalci sami, zajedničarji in klerikalci so jim pa bili samo nekak ščit na zunaj. Najvažnejša mesta v vladi so vsekakor imeli radikalci, posebno ministrstvo financ in notranjih zadev, katerih resortov oni posebno ne dajo radi iz rok. Koalicija z demokrati je za radikalce malo težka, ker demokrati so približno enako močni kot radikalci in jim niti na misel ne pride, da bi igrali v vladi vlogo statistov, temveč hočejo imeti na javne posle enak vpliv kot ga imajo radikalci, katerim morajo' na škodo svoje popularnosti in — kar je še važnejše — na škodo svojega programa marsikaj koncedi-rati, samo da se koalicija, ki je državi tako potrebna, ne razbije. Radikalci so konzervativna, demokrati pa sodobna, napredna stranka. Boj med tema dvema strujama je umljiv, ali položaj v narodni skupščini je tak, da .je koalicija teh dveh strank absolutna državna potreba. Niti radikalci niti demokrati sami za sebe niso tako močni, da bi sami prevzeli vlado. Koalirati se pa no morejo niti eni niti drugi s kako drugo stranko in sestaviti na ta način večino. Demokrati bi se mogli koalirati samo s socialnimi demokrati in eventualno —- pa samo eventualno! — z zemljorad- niki, kar pa še vedno ne bi bila večina. Radikalci bi se mogli koalirati samo s svojilni nekdanjimi zavezniki, kar je pa tudi izključeno, ker stojijo zajedničar^ brezpogojno na stališču federativne ureditve države, katerega stališča radikalci nikdar ne morejo odobriti. Nam koalicija demokratov z radikalci ni simpatična, ker vemo dobro, da je večno koncediranje konservativnim radikalcem v zelo važnih gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih v veliko škodo našemu razvoju. Ampak položaj v parlamentu jo tak, da drugega izhoda na vidimo in moramo biti za koalicijo dveh medsebojno sicer močno različnih struj, Kaj pa hočemo? Ali hočemoi zopet volitve, ko niti volilnega zakona nimamo? In kaj bi nove volitve prinesle? One bi ustvarile najbrže enak položaj, kot ga imamo danes. Radikalci so končno morali sprevideti, da je vsaka kombinacija brez demokratov nemogoča in morali so tudi sprevideti, da demokrati, kot močna stranka, ne morejo in nočejo* sodelovati! v vladi kot statisti in radikalci so morali odnehati od svojih pretiranih zahtev. Dosegli so radikalci S krizo samo to, da je zopet po nepotrebnem počivalo dosti dolgo vsako delo in to v času, ko' bi se moralo delati neprestano! Sporazum je bil že dosežen, kar naenkrat pa pridejo radikalci z novimi zahtevami: notranje minitrstvo* bi hoteli imeti, agrarna reforma bi se morala izvrševati tako kot do sedaj (demokrati zahtevajo radikalno spremembo v korist kmetom) in končno, radikalci odklanjajo demokratsko zahtevo po ministrski komisiji, ki bi imela poln vpogled v zunanjo politiko države. O notranjem ministrstvu sploh ne more biti govora, ker država, potrebuje dobro*, ne radikalsko-strankarsko* upravo. Upravno uradništvo, kakor državno u radništvo sploh naj služi državi in ne stranki, ki se slučajno nahaja na vladi, na kar so radikalci navajeni. Agrarna reforma se mora tudi rešiti drugače kakor se rešuje in zunanja politika države ne sme biti skrita, vsaj voditelji strank, ki so na vladi, morajo biti natančno poučeni o vseh tekočih zunanjepolitičnih vprašanjih. Radikalci hočejo imeti tajno diplomacij« — naravnost reakcionarna zahteva! Težko je prorokovati, kako se bo* razvila kriza, ki je nastala s Pašićevo demisijo. Pašič je izkušen državnik in je že izjavil, da je mogoča samo* dosedanja koalicija. Morda se mu posreči dokazati to tudi radikalcem, ki se nikakor ne morejo vživeti v nove razmere, ki izključujejo* njihovo samovlado, saj nimajo niti četrtine vseh poslancev v narodni skupščini! H. H. Ewers: Zbirka gumbov. Buckova Marička je napravila kolosalno kariero. Pred tremi leti je bila še natakarica v zakotni kavarni Ker so bile napitnine hudo redke, je morala gledati, da je še postrani kaj zaslužila. Eh, pa so imeli malo*, tisti njeni študentje in gledališčni igralci! Pa je enkrat vendarle tudi njej zasijala sreča. Nek poročnik se je v kavarni spri z njo, ker je bil ljubosumen, potegnil je pištolo! in streljal nanjo. Ko* mu je precej nato prišlo na um, kaj je storil, je pognal drugo krogljo sebi v glavo. Ta je zadela, dočim je imela Marička samo majhno prasko na roki. Marička je imela dober instinkt. Tuleč se je vrgla čez truplo* poročnika in ga je naenkrat strastno vzljubila. Tudi ko so nesli mrliča na kolodvor — nekam so* ga hoteli prepeljati — je bila Marička zraven. V ljubki črni žalni obleki je stala ob krsti in jokala. Vsekakor je imela talent. Kmalu so se pojavili okrog nje to-lažniki: Lepi baron Visočansky jo je vzel kar s kolodvora seboj na majhno ženitovanjsko potovanje bogvekam. Baron je prišel kmalu nazaj, Marička pa šele *po treh letih. Takrat pa ni več slišala na ime Maričke Buckove, ampak se ji je reklo Mia le Fracas. Tudi ni prišla sama, ampak je prišla z nj» «teta», francoska komomica in velikanska listnica denarja. Bila je v Baden-Badenu in v Interlakenu in v Nizzi. Odtam jo je vzela prijateljica, ki jo je spoznala na potovanju, v Pariz. Mijo Kaj bi hotel „ffovi Čas“. «Novi Cas» spada mod najbolj hujskaške liste v Jugoslaviji in je tudi povodom mobilizacije storil svojo «dolžnost»: hujskal je proti mobilizaciji, ker je bila mobilizacija v interesu države. Seveda, to hujskanje ni moglo ostati brez posledic, ker dobi se še vedno ljudi, ki kaj dajo celo na «Novi Cas». Takih ljudi se je našlo tudi med vpoklicanimi in nekateri od njih se niso odzvali vpoklicu, ker jim je «Novi Cas» merodajnejši od države. Veliko ni bilo takih zapeljancev, ali našli so se med tisoči in ti bodo morali sedaj na šesttedensko orožno vajo, da jih v vojašnicah naučijo malo vojaške in državljanske discipline. Prijetno to ni, posebno, ker ostanejo oni, ki so se odzvali klicu domovine, lepo doma in še všteje se jim šesttedenska orožna vaja. Zapeljani sedaj godrnjajo in ako so količkaj pametni, so jezni na klerikalne liste, ki so jih zapeljali. To «Novemu Času» ne more biti prav, on se opravičeno boji, da je marsikdo spregledal in zato nastopa «Novi Cas» — proti temu, da bi morali odslužiti šesttedensko orožno vajo — nedisciplinirani rezervisti! Kaj bi pa «Novi Cas» pravzaprav hotel? Ali pričakuje še posebno pohvalo vojaških oblasti vsem onim, ki so se dali od njega nahujskati na kršenje vojaške in državljanske discipline? Ali bi hotel «Novi Cas», da se prihodnjič niti 50 odstotkov vpoklicancev ne bi odzvalo klicu domovine? Da, to bi hotel «Novi Cas» in prava sveča je, da mu nihče ne bo šel na lim, naj piše kar hoče. Oni, ki so bili tako neumni in so se dali od «Novega Časa» tako nahujskati, da so kršili vojaško in državljansko disciplino, naj čutijo posledice, ki za enkrat takointako niso hude in drugič bodo pametnejši. Ti zapeljanci bodo pač šest tednov služili pri vojakih namesto onih pridnih fantov, ki so morali iti na madžarsko mejo in dobijo sedaj šesttedenski dopust. Tako je tudi prav! I s Vashingtonska konferenca. V VVashingtonu še vedno zboruje tako-zvana razorožitvena konferenca, ki se je ! kmalu demaskirala in strmeči svet jo* vi ! del, da se* ne gre za razorožitev, temveč da je namen konference vse kaj drugega. V prvi vrsti hoče zavarovati Amerika svoje interese na daljnjem vzhodu. Tu ima nevarnega tekmeca v Japanu, ki se je začel tako oboroževati na morju, da je postajal Ameriki že resno nevaren. To oboroževanje se mora ustaviti, ame-1 riški interesi so resno ogroženi, ako se i to ne doseže, oziroma Amerika bi bila j primorana tudi stalno* pomnoževati svoje so tam laneirali in kmalu je pokazala naravnost genialno razumevanje dolžnosti svojega poklica. Ta malomeščanka je pač vse kaj drugega, bila je prijetna izpre-memba po* vseh teh večnih Angležinjah in Amerikankah! Že čez tri mesece je kreirala v Boisu nov klobuk, za katerim so pogledovale nevoščljive oči vseh pariških dam. Toda ona je hotela domov in je našla končno pripravnega protek-torja v nekem atašeju, ki je moral tudi na Balkan. Mia le Fracas je imela srčkano viloi v Kogojevi ulici. Vse jo je hodilo obiska-vat: častniki, umetniki, juristi, pisatelji — vedno jih .je bilo polno pri njej, samo* o dijakih ni hotela nič slišati. Mia je bila čudovita ženska: Protežirala je mlade slikarje, prirejala literarne in glasbene večere in je postavila pred goste vedno nekaj najboljšega. Poleg tega pa je bila pri njiej tudi vedno kaka pariška ali newyorska prijateljica. Njen portret je bila najboljša slika v paviljonu in njen auto najhitrejši v celi škofiji. Odkar je umrla Lola Monte z, še niso ljudje toliko govorili o kaki dami, kakor govore sedaj o Miji. Vsak paglavec na cesti ve' kaj povedati o* njej in vsaka lepotica iz promenade ve na izust vse njene toaletne posebnosti. Vse natakarice vedo majhne storijce o Miji, ponavljajo njene šale in vsi someščani poznajo tudi najbolj skrite kotičke njene vile in njenega srca. Toda nekaj vem pa samo in edino jaz in ker nočem, da bi bili someščani ljubosumni, bom kar hitro* povedal: Mia ima zbirko gumbov. vojno brodovje in vse to bi požiralo ne milijone, temveč milijarde. Vprašanje daljnjega vzhoda je pravzaprav glavno in edino resno vprašanje, o katerem se razpravlja na washington-ski konferenci in razorožitev je samo firma, ki naj bi napravila konferenco simpatično. O kaki pravi razorožitvi se sploh ne govori. Francija, vsako misel na razorožitev na kopnem a limine odklanja in se izgovarja na — Nemčijo, ki ji je baje še vedno nevarna. Italija je celo predla« gala, da sc zahtevajo od Jugoslavije* nekake garancije, da. bo vedno miroljubna in ... da ne l>o nikdar zahtevala popravila svoje zapadne meje. Da, ta rapallska meja Italijo* skrbi in rada bi dosegla sankcijo te meje od najmočnejših, ki naj bi Jugoslaviji povedali, da je ta meja končnoveljavna in da ona nima nobene pravice menjati jo. Do* takega sklepa pa ne bo prišlo v VVashingtonu, kakor najbrže sploh do nobenega sklepa, vsaj z ozirom na* razorožitev na kopnem. Morda se najde kak kompromis v kompliciranih vprašanjih daljnjega vzhoda; morda se odgodi konflikt, do katerega gotovo pride prej ali slej pri reševanju teh vprašanj in morda, se tudi omeji oboroževanje na morju, ali o kaki splošni razorožitvi niti govora ne more biti. Velikim silam niti ni do kake sistematične razorožitve, ker interesi ene nasprotujejo interesom druge. Tako namreč one mislijo, četudi bi bilo mogočel ustvariti pogoje za splošni mir, seveda, samo pod pogojem, da nihče ne bi trpel krivice. Načelo* pravičnosti je pa velikim silam danes še popolnoma tuje in zato imajo take konference, kot je washingtonska, samo* en pomen: na njih se pokažejo vsa ta interesna nasprotja med posameznimi «velikimi», za človeštvo sc pa ne doseže ničesar. Avstrija pred polomom. Avstrija živi samo* še iz dneva v dan, bolna je pa menda neozdravljivo. Ko so* zmagovalci ustvarjali Avstrijo (sama na samostojnost ni reflektirala, temveč se je hotela združiti z Nemčijo) so mislili, da s toni preprečijo* povečanje Nemčije in gotovo niso imeli namena ustvariti* monstrum, v kakršnega se je Avstrija spremenila. Francozi so bili prepričani, da se bo Avstrija vzdržala in se postavila na lastne noge, ali pa da se ustvari nekaka federacija, podonavskih držav, ki bi omogočila samostojno* življenje avstrijske državice. To* je bila velika zmota. Sama. se Avstrija ne more postaviti na noge, donavska federacija pa je nemogoča, ker podonavskim državam niti na misel ne prihaja, da bi se združevale v svrha konser- Znano* mi je, da je neka Aspazija v Florenci vsakemu svojemu ljubčku odstrigla pramen las. Imela je kostanjeve, črne, plave, pa. tudi snežnobele lase. Neka druga krasotica, ki stanuje v Berlinu, ima veliko* škatljo, polno* novcev, na vsakem je urezano* ime. Črna Ellen Pankhurst, ki ima sedaj velik tingeltangel v Amsterdamu, ima kolosalno skrinja samih žepnih robcev. Ima trde platnene in tudi svilene. Na vsakem je monogram, na nekaterih so* tudi grbi in krone, lepe krone s sedem in devet roglji. Mia pa ne zbira niti las niti novcev niti robcev — ampak ima — zbirko gumbov! Noben njen ljubček ne ve za to, kajti Mia no prosi, za gumbe, Mia jih ukrade na skrivaj, kadar — — — Poprej je to* sama delala, sedaj pa dela to* Suzon, njena služabnica. In ta mi je vse to povedala. Rojena je bila na Montmartru. Spoznal sem jo že, ko je bila dete, in ko* je pred našim kabaretom prodajala šopke vijolic... Pa samo meni je to povedala, nikomur dragemu izmed vseh Mijinih gostov! To* je bilo tako*: Včeraj sem hotel k Miji na čaj, pa sem se malo zakasnil. Vsa družba se je že odpeljala na Bled, ko sem prišel jaz. Bil sem jezen, ini zmerjal sem. Pa je rekla Suzon: «Si vous čtes* bien gentil, je vous dira! quelque chose!» (če se boste izkazali, vam nekaj povem.) «Quoi done?» (Kaj takšnega?) Smejala se je-------— «Ah, le secret — le secret!» (Tajnost!) viranja. Avstrije in Madžarske, drugim ciljem pa podonavska federacija ne bi služila. Avstrija se je udala v svojo usodo in je životarila naprej. Pričakovala je — in pričakuje še — pomoči od onih, v katerih interesu sploh živi. Ti so tudi obljubovali pomoč, ampak ostalo je vse le pri lepih obljubah, ker «protektorji» imajo toliko svojih skrbi, da ne utegnejo misliti še na Avstrijo. Državni izdatki so veliki, naravnost ogromni, dohodki pa minimalni in na Dunaju tiskajo bankovce kar naprej*, noč in dan, tako* da imajo* že preko 100 milijard kron — na papirju, seveda — in ker se dobi/ v Švici za 100 avstrijskih kron samo* 11 stotink, se menda kmalu ne bo več izplačalo* tiskati manjših bankovcev, ker bo papir več veljal kot na njemu označena vrednost. Zato so že začeli tiskati bankovce po 10.000 kron in se približujejo v tem oziru sovjetski Rusiji. Razmere v Avstriji so* naravnost neznosne. Dunajski dogodki zadnjih dni so pravi izraz teh razmer. Delavci so* priredili protidraginjske demonstracije, k; so se izrodile v strašni« pustošenje. Veliko število trgovin je bilo popolnoma izropanih, škoda se ceni na milijarde. Sicer se računajo* to milijarde gotovo v avstrijskih kronah, ampak škoda mora biti vendar ogromna. In vse to se je dogajalo sredi Dunaja, pri belem dnevu in popolnoma neovirano, proti temu početju nihče ni nastopil. Elegantnim damam so na ulici slačili dragocene kožuhe in kdor je bil malo boljše oblečen, .je bil insultiran ali pa tudi tepen. To pomeni, da je sila prikipela do vrhunca, da. dunajsko ljudstvo razmer, v katerih živi, ne more več prenašati in Evropa stoji pred težkim problemom: kako* zboljšati te razmere. Pravimo: Evropa, ker ona je Avstriji« ustvarila, četudi bi lahko vedela, da ta državica ne bo mogla živeti samostojnega življenja. Ta Evropa naj Avstriji pomaga, ali pa naj privoli v njeno* združitev z raaterjoi zemljo* Nemčijo. Naravnost nečloveško je dopuščati gladovanje in propadanje preko* šest milijonov ljudi radi same bojazni pred povečanjem prebivalstva Nemčije za ubogih šest milijonov ljudi. Avstrija naj se združi z Nemčijo, sicer zapade popolni anarhiji in to ne bi bilo v korist niti njenim sosedom, niti onim, ki so malo bolj oddaljeni od nje, n. pr. Franciji. V milijonskem mestu Dunaju se je pri belem dnevu ropalo in kradlo in nobene sile ni bilo*, ki bi tol preprečila. To* pomeni, da se nahaja Avstrija tik pred polomom. To je pa zlo, evropsko zlo, ki bi se dal« odpraviti samo in edin« na način, da se Avstriji dovoli združitev z Nem- ili vlekla me je v gazdaričin boudoir. Odprla je neko omaro, odprla še nek predal in potegnila iz njega veliko kaseto. «Madame a oublie la def — tiens la., tions la!« (Gospodična je pozabila ključ, evoi ga!) Tako se je smejala, da je imela, solze v očeh. Odprl sem. Cel kup okroglih koščkov lepenke je bilo v kaseti, vsi so bili lepo prevlečeni z rdečim, žoltim, modrim ali zelenim žametom. In na vsakega je bil skrbno prišit hlačni gumb. Vzel sem v roke tak gumb. «For gen-tleman» je stalo na njem, ta je bil gotovo* natakar. «Z. z. v. i. m., D. č.» Aha: Zaloga za vojno* in mornarico, Društvo častnikov! Torej mlad poročnik. Potem rožen gumb, ki je bil nekdaj prav gotov« na spodnjicah in ki ga je lastnik najbrže pozneje prišli na hlače, ko ga je tam izgubil. To je moral biti dijak. «.Schwand in Rosenberg» j# stalo* na enem; prišit ga je torej pivi zagrebški krojač, —------ torej bankir! Na umazanem medenem gumbu je stalo*: Janez Porenta, Medvode n. Kr.»; toroj graščak ali veleindustrija-lec iz province. «Made in Gormany» je bilo vtisnjeno na enem; tega je imel najbrže kak pravi Albionov sin. — Pa še eden je bil zraven —<--------- poznal sem ga---------- «Vojez, le votre!» (Evo*, ta je vaš!) se je smejala Suzon. Fej! — Sram me je bilo* radi tistega gumba, ki je bil med tolikimi drugimi... nočem biti indiskreten in nočem povedati, kolik« jih je bilo*, ampak —--------— rijo, ki je sicer tudi zelo revna, ampak navzlic vsem težavam, v katerih se nahaja, vendar dosti močna da se vzdrži in s časom zopet ipostavi na lastne noge. öhrtäske ribe in — angleška politika. Na jusu naše države se nahaja dosti veliko Ohridsko jezero, znamenito po velikem številu prvovrstnih rib, ki predstavljajo za posestnika jezera lepo bo-Kastvo. To jezero jc naše, tako je bilo sklenjeno leta 1913., ko se je prvič določala | albanska meja in nikomur niti na misel j ni prihajalo, da bi nam našo posest osporavah Pa našlo se je nekaj Angležev, ki so zavohali velikansko vrednost ohridskih rib in «izposlovali» so si pri albanski vladi ribiško koncesijo na ohridskem jezeru. Angleži so torej dobili koncesijo od albanske vlade za oni del jezera, ki se dotika Albanije. Ali ob jezeru se nahaja neki kraj, ki je takorekoč merodajen za ribištvo v jezeru in oni, v katerega rokah se nahaja ta kraj, je pravzaprav tudi gospodar jezera in — kar je glavno — njegovih rib. Ni nam znano zakaj je temu tako, ampak vzroki so najbrže čisto topograf ične prirode. Ta kraj (Lin po imenu) se nahaja v naši posesti in Angleži od albanske koncesije ne bi imeli posebnih koristi, ker se nahaja ključ do ribolova v naših rokah. Ta kraj Lin mora torej pripasti Albaniji, da bodo mogli angleški podjetniki v polni meri izkoriščati ribolov v jezeru! In res, Anglija kot ena prvih velesil, je vzela v svoje račune tudi to postavko in njena diplomacija jc šla z vso silo v boj za ohridski ribolov! Hitro so spremenili mejo iz leta 1913. tako, da je ta vas ob Ohridskem jezeru prisojena Albaniji, nam so pa — kot kompenzacijo — prisodili neke štiri kvadratne kilometre ozemlja tam nekje pri Prizrenu! Pa še to je bilo angleški vladi premalo in je hitro zahtevala sklicanje seje zveze narodov, da ta monstruozna ustanova, ki je navadno orodje v rokah sil velike antante, nastopi proti nam in nam sodi, ker ogrožamo mir! Mi miru nikjer nismo ogrožali in smo , zasedli z našimi četami samo demarKacij-sko črto iz I. 1918. Kaj delajo Miriditi okolu Skadra, to nas nič ne briga in ako hoče imeti Evropa mir v Albaniji, naj sc zmeni o tem z Albanci, samo uspeha gotovo ne bo imela pri tem nobenega. V Albaniji bodo večni boji in mi bomo samo pazili na to, da bomo imeli sami mir v svoji hiši pred albanskimi roparji, ki imajo take zaščitnike v Rimu, Parizu in Londonu. Hoteli smo se zavarovati z boljšo mejo, pa Evropa nam ne dovoli, da bi «podjarmili» par divjih albanskih vasi, četudi je mirno dovolila podjarmljenje več kot pol milijona kulturnih Jugoslovanov po Italiji! Pri določanju albanske meje so odločali italijanski politični cilji in strategični interesi, ker se Italija pač boji Jugoslavije. Odločale so pa tudi ohridske ribe, s katerimi se je za večne čase proslavila diplomacije ponosne Velike Britanije. Sam) klerikalcem poöobno. Lekarnar Trnkoczy jo okolu 20 let predsedoval upravnemu odboru «Mestno hranilnice» — brezplačno. Zavod se jo nenavadno lepo razvil, kar pomeni, da se je dobro, in vestno, gospodarilo v njem inf težko bi se res dobilo človeka, ki bi upravnemu svetu tako' močnega zavoda skoizi dvajset, let predsedoval in se trudil za zavod popolnoma brezplačno, samo zato, da koristi splošni stvari. O. Trnkoczy ni aktivno nastopal v političnem življenju, temveč se je omejeval le na delo v ljubljanskem občinskem svetu, posvetil je vse svoje moči in sposobnosti ljubljanskemu mestu. Ampak on ni klerikalec in to zadostuje klerikalcem, da mu odrečejo priznanje za vse njegovo pošteno; in požrtvovalno, delo. za Ljub-, liano, ker hočejo pač, pri vsaki priliki pokazati, da njim ni za Ljubljano in sploh za nobeno reč, temveč samo in edino za klerikalizem. V občinskem svetu ljubljanskem je. bil stavljen predlog, da se izrazi g. Trn-koczyju pismena zahvala za njegovo, požrtvovalno in nesebično delo pri «Mestni hranilnici» in nad vse značilno za razmere. ki so v ljubljanskem občinskem svetu zavladale, je, da je ta predlog ko- maj dobil večino glasov in to še-le potem, ko so se nekateri narodni socialisti vendar sramovali in so glasovali z demokrati in torna. slaviji» bi že lahko vedeli, kar ve danes vsak peto soleč, kako se glasi pravi naslov te slavne knjige. To glavno glasilo klike se tudi včasih dvema socialnima demokra- j dela, kakor da je posebno i>odučeno‘ o I Čehih, ker se je klikarjem nekoč posre- Plačilo sveta je pač še vedno — črna nehvaležnost. Govori se, da kandidira črno-plavo-rdeča koalicija za mesto predsednika «Mestne hranilnice» — Albina Prepeluha, člana ravnateljstva «Kranjske hranilnice», po poklicu separatista. Ta in tak človek naj nadomesti g. Tmkoczyja! Ljubljana bo res še daleč prišla pod vodstvom čmo-plavo-rdeče koalicije! JCaj se godi v Rusiji? Iz Rusije prihajajo najrazličnejša poročila. Glad vlada še vedno, beda je velikanska in javlja se o raznih uporih. Posebno iz Male Rusije, takozv. Ukrajine. Iz virov, ki so vse prej kot zanesljivi, se poroča o velikili uspehih ukrajinskih vstašev, ki se nahajajo že tik pred Kijevom in marširajo naravnost proti Odesi. Mi tem poročilom ne verujemo, ker so skovana v dunajski kovačnici in tudi predolgo že stojijo Petljurovci pred Kijevom, ki so. ga baje že od treh strani obkolili — in ga vendar ne vzamejo v čilo na puf zverižiti nekaj čevljev iz češke. Predsednika češke republike pa ne znajo pisati. Klerikalci so mu včasih nalašč rekli Masaržik, enesklikovci pa pišejo lepo. po nemški. (Glej št. od 29. nov.). Ne pravimo tega morda zato, da bi dlako cepili. Toda pri slavni «Jugoslaviji» je vse v tem formatu. Ti ljudje imajo velike jezike, pa prazne glave. Istega dne je ta list prinesel uvodnik «Kaj je s slovenstvom?» Pisec tega članka veže otrobe na dolgo in široko. Vidi se mu, da bi res rad nekaj povedal. Morda celo kaj pametnega. Očividno. pisec ni pristaš klike, ali vsaj še ni pokvarjen od nje. Zato pa ne zna povedati kar bi rad, lovi se, puha prazne fraze in se tepe s slovnico, da je joj. Tudi tam, kjer ni kli-kovstva, ampak resna in poštena volja, tudi tam nesposobnost. To je danes vodstvo NSS. Množica zapeljanih idealistov je v poštenih n,'imenih drvela za glavno, hujskajočo kliko. Danes je prevarana. To je danes stranka NSS. gumi! svojo posest. Vsa ta dunajska poročila j Najnovejša senzacija! Skuhal jo je «No-o ukrajinskih «uspehih» je treba spreje-1 vi čas», «Slovenec» jo veruje, «Naprej» mati z največjo rezervo, ker so se ona j pa. pravi: Aha! še vedno pokazala kot neresnična. j Kam je šel denar? Kteri denar? Tisti, Ukrajinstvo je ustvarila Avstrija v; ic; so ga, komunistom zaplenili! Samo-Galiciji, s pomočjo Rima. Gališki Ukra- j st0jna delavska strokovna Unija ga ima! jinci (Malorusi) so unijatske vere in iz | zupanc jn Curhalek sta to povedala! Tri njih je bilo potrebno napraviti poseben i milijone! narod, s pomočjo katerega bi se oslabilo Hahahahahahaha! Rusijo in zaneslo z ukrajinsko propa- Zupanc in Curhalek sta pa imenitno | Pomilovanja vredni «Pondeljek» je res gando tudi rimsko propagando doli do .potegnila te tiče. Ne samo v strah, tudi v . zmrznil za eno številko. Pondeljkova iz «Jutro» o pokojnem obče spoštovanem dr. Pirmajerjevem očetu. Ne samo demagogija, ampak žurnalistična nesramnost, katere so zmožni samo demokratski kli-karji. O nedolžnih otrokih govore in o političnem besnenju. Ali ste se Jutrovci že katerikrat ustavili pred rodbinskim pragom, če ste hoteli politično opljuvati nasprotnika. Nikdar! Znani dokazi polpretekle dobe so na razpolago. Zbesneli politični derviši okoli «Jutra», krotite se v svoji hudobnosti. Ali niste že dovolj zastrupili slovenskega političnega življenja? — Glede zaupnic pa je pisal že «Naprej», da jih je dr. Pirkmajer izsiljeval od posameznih županstev. Kako vrednost imajo potem take zaupnice, to lahko vsak sam presodi.» Ponatisnili smo ta proizvod1 narodno-socialne pobesnelosti, da ga naši bralci vidijo. Vsak bo pljunil in rekel Peskovi kliki: «Pfuj!» Samoi pijan šnopsar Omi-govo in Linhartove šole zna tako. razbijati [ki politi mizi. Ta šnopsarija Peskov-cev je tembolj nesramna, ker zavija in laže. O fondih je boljše, da gospod Pesek ne govori, sicer ga bomo. zopet nekaj vprašali! O rodbinskem pragu nekaj govoriči Peskov klikar, in o bestijalni polemiki. Ta falot je res sam delal bestijalno polemiko in on sam je vlekel svojo I zadevo, v javnost, dasi je dobil dovolj svaril, naj tega ne dela! «Zbesneli politični derviš» se je sicer zadnji čas nekoliko ukrotil. Svarimo ga, da ne začne na novo! Ugotavljamo, da je revolver streljal na g. Pirkmajerja in mu kradel čast in da mu je pri tem pomagal Brandner pod strahopetno, zaščito imunitete. Peskov revolver je tudi napisal v «Pon-deljku», (ki radi mezdnega gibanja stavcev zadnjikrat ni izšel), da je zmrznil. Odese. Ampak v Rusiji sami ni našla med maloruskim ljudstvom ta «ideja» skoraj nobenih privržencev. To ljudstvo je rusko in samo rusko orientirano in zato je izkjučcno, da bi se med njim našlo toliko borcev za ukrajinsko separatistično stvar, da bi oni mogli ogrožati Kijev ali Odeso. Ako je kje kaka ukrajinska vojska, potem je ona sestavljena samo iz galiških Malorusov, to je pa veliko premalo, da bi se moglo izvojevati večje uspehe. Ainpak Rusija sama stoji pred važnimi in dalekosežnimi reformami. V teku tega meseca se sestane v Moskvi kongres sovjetov in poročila pravijo, da bo na tem kongresu zmagala Ljeninova stranka nad ekstremisti. In Ljeninova struja gre za tem, da dela kompromise. Obenem se poroča, da bo Ljenin predlagal volitve za rusko konstituanto. Zdi se nam, da tako daleč še nismo, da bodo voditelji ruskega sovjetskega sistema poskušali storiti vse, da obdržijo vso oblast v svojili rokah in bodo samo modificirali komunistični program v toliko, da omogočijo gospodarski napredek Rusije. Deloma so oni svoj prvotni program tudi že modificirali in ga bodo vedno bolj, ker to so uvideli, da je njihov čisto komunistični sistem skraliiral, da se je pokazal nevzdržnega.' sramoto sta jih spravila! Samostojna delavska strokovna Unija se je osnovala, ker so po drugod voditelji preveč korupcije uganjali, če se bo* «Novi Čas» kaj vsajal, mu postrežemo! Vi jugoslovanski strokovno zvezani korupcio-nisti in delavski zapeljivci, tiho! Ha pomoč! I’rvega decembra, uvodnik: «Odkar bivaje narodi in se mučijo, z ustvarjanjem samoniklega duševnega življenju, ki jiti medsebojno loči, opazujemo, da stremi njihovo zgodovinsko delovanje z neko nad osebno smotrenostjo, z neko j borbeno, nasilnostjo, ki v dobah zgo-šče- | nega hotenja objema idejo svobode in dr- | žavne neodvisnosti lastnega naroda kot najvišjo vrednoto, svojega življenja, k sa- i mo« tal ni državi. V narodih zapazimo neko notranjo voljo rodov, ki vodi ali v su- i ženjstvo. ali v veličino, lastne državnosti». To je, prosimo., dobeseden citat. Nič ni izpuščenega, nič dostavljenega, nič spremenjenega. Ne vemo, «ali je zgoščeno hotenje najvišjih vrednot naše mentalitete metafizično potrdilo razumevno. nasilno odločnost širokih skupin posameznih ujedinjenih rodov, id. so v neizprosnem boju Iz Rusije prihajajo prvi znaki evolucije i morale s suženjstvom omejevale posebne kulturne in državne interese razvoja duševnih organizmov v jedinieah brez prestanka,» vemo pa to, da se nam naročniki in bralci «Jugoslavije» smilijo. Takšni konkurenci še Stefanovič ni kos. Revolveržurnal. Dne 29. novembra je Peskovo glasilo, napisalo te-le duhovite cvetko: «Zadnji čas se je «Jutro» zopet pričelo s posebno vnemo, nedostojno zaletavati v naš list in v pristaše NSS. Kakor vse kaže, je namen «Jutra», da obnovi bestijalno žur-nalistično. polemiko. Svobodno mu! Ne pomaga, nič! Advokatsko-delničarski kliki okoli «Jutra» slaba prede. Klike tudi žganjarske metode ne bodo rešile. Smrad iz Miklošičeve ceste bo. zadušil gospodo samo. Navzlic, dispozicijiskim fondom in policajdemokraciji. Da izpregovorimo1 o stvari sami. Dr. Pirmajerjeva zadeva pride še pred sodišče. Tam bo imela «Jugoslavija» priliko, da ponudi dokazilni materijal. Če se bo pred sodiščem izkazala popolna nedolžnost dr. Pirmajerja, bo brez vsega naš list to objavil. Uradna ugotovitev pokrajinske uprave je nekaj, ni pa še razsodba sodišča. Sodišče ima i zadnjo besedo. In na toi besedo bi goje zgodilo s Renanovo knjigo «Življenj*; j spodje okoli «Jutra» tudi prav lahko po-Jezusa Kristusa». Analfabeti pri «Jugo- čakali. Demagogija pa je vse, 'kar govori in samo ako se bo ta evolucija vršila polagoma, sukcesivno, se postavi Rusija zopet na lastne noge. Vsaka nasilna sprememba režima bi pomenila za Rusijo novo nesrečo, ki ne bi bila manjša od nasilne spremembe režima po boljševikih. Rusija ni Erancija, kjer so se vršile revolucije in protirevolucije v Parizu in je to bilo merodajno — ako so uspele — navadno za vso Francijo. Rusija je velika, ogromna država, ki brez redne uprave ne more živeti in se razbije na neštevilno posameznih delov, ako je ne drži skupaj enotna uprava. Sedanja ruska uprava je slaba, ampak ona je tam in samo z njenim zboljšanjem in spopolnjevanjem bo mogoče napraviti v ogromni državi pravi red. Upamo, da se bo Rusija razvijala v tej edino pravi smeri in pričakujemo, da bo položil moskovski kongres temeljni kamen ruski demokraciji. Vsaka reč ob svojem času. «Senzacionalna razkritja o komunistih» prinaša «Jugoslavija» tri dni pozneje kot drugi listi. Pravi, da so1 si komunisti pisali s tem, da so podčrtavali besede v knjigah, vtihotapljenih v zapor. Tako se danja, Peske,vega lajbžumala so pa teden poprej tako zmrznila, da drži delj ko do sv. Matije! Do takrat bo pa sledilo menda še to1, kar je od «Jugoslavije» ostalo. Feiler pomagaj, pod Trančo prodajajo starinarji obrabljen revolver z znamko «A. P.». jftožje časa. XIV. Tudi mili Rastislav na novo se je pot podav: Za Slovenijo se celo milo je sreč mu vnelo. Le žal je t’ko neroden bil, da je sum se nam vzbudil, če res je mislil sam tako, kot Je napisalo pero. XV. So ’z rok Zapiske mu izbili, naš Prepeluh še scagal ni, v «Zapiskih novih» srčno kri sedaj njegovi bodo lili. Odkod bo le denar dobil, ko bankokrat še n’kol’ ni bil? saj treba ni — že bog skrbi, da ptič pod nebom vsak živi. Zapiski. Svoje obljube izpolnjujte! Ko so bile volitve v ljubljansko mestno občino, ste nam obljubljali četrti razred na, železnicah, da bomo lahko rukzake po ceni prevažali! Izpolnite sedaj svojo, obljubo! V mestni občini imate večino, vse tri «soci-jalistične» stranke ste koalirane, cigle podrtih ljubljanskih hiš že shranjujete, da jim valuta naraste, in tudi s konjskimi silami že nekaj poskušate. Izpolnite sedaj svojo obljubo! Dajte nam četrti razred na; železnicah! Saj imate podžupana, in tudi v Belem gradu imate poslanca, ki je Specialist za železnice! «JugosUivija» pa zna! Napisala je članek o avdijenci dr. Kramarja pri kralju in ji ni prav, da je do te avdijence prišlo, ker kralj bi se moral informirati o razmerah na Slovenskem od Deržiča in Brandncrja in ne od politika, ki je že bi! njegov minister. Dalje pravi «Jugoslavija», da bi morale prevzeti vlado opozicijske stranke, da bi postale na ta način državotvorne, demokrati so pa takointako državotvorna stranka in potem bi bile vse stranke državotvorne. To je res dragoceno priznanje: vse stranke so vedno proti državi ako niso na vladi, samo demokrati so brezpogojno za državo, samo oni znajo razlikovati med državo in vsako-časno vlado! Sicer smo mi to že zdavnaj vedeli, ampak dobro je, da je to resnico 43295 tudi «Jugoslavija» javno priznala. Iz tejja zaprtega v joči! Izpustit« me, pa vam priznanja se vidi, da oni, v katerih ime- bom pomagal iskati. Prisegam vam, da nu ona piše, nikdar ne bodo za državo, jo najdem...» ker gotovo nikdar ne pridejo v položaj, Vendar vs-a hladnokrvnost Landruja ni da bi našo državo vladali. rešila pred sodbo1 in obsodbo pariških Ideal naše opozicije je g. Stojan Protie. sodnikov. Pravih dokazov, ki bi pričali Morda zato, ker zagovarja v svojem «Ra- zoper morilca Landruja pariški sodni stol dikalu» stališče, da država (vlada) lahko nj jmei Ali pa vendar? V [ječi njegovega, zapodi iz službe uradnika, kadar se ji to stanovanja so se našli neki ostanki ožga-zljubi, brez disciplinarnih preiskav in po- nih kosti. Bilo jih je prav malo. Pa podobnih formalnosti. Tako se je tudi dela- riški sodniki so vendar dejali, da so to lo pod Protičevo vlado, po so uradniki — kosti sežganih žrtev, katere je Landru posebno — upravni — morali delati radi-: na skrajno previden! in rafiniran način kalsko strankarsko politiko, ali so pa šli Spravi] s sveta. Te kosti so bile za Lan-na cesto. Demokrati hočejo, da bi druja usodne, dasi jih ni bilo mnogo, uradnik služil državi in zato mu hočejo s0dniki so jih kratkomalo smatrali za s pragmatiko zasigurati stalnost in proti j)rave dokaze, daje mož svoje žrtve se- temu nastopa — ideal naših opozicional-cev, g. S. Protič, ki ne more pozabiti onih lepih časov, ko je mogel biti okrožni načelnik, okrajni glavar in sploh upravni uradnik samo vnet agitator za radikalno stranko. Ti časi so pa minuli in pragmatika bo prišla v veljavo. Ne želi svojemu bližnjemu smrti! Cel teden so mu grob kopali, da. bi kar živ’ga pokopali. Ko prišel pa njegov je čas, «Pondclj’k» zavriskal je na glas. Kar živ’ga b’ radi pokopali, tako so se «Pondeljka» bali. Le bojte se, on je še čil, še grešnike bo z bičem bil! Fredsmrtnico. Ljubljansko «Jugoslavijo» zgoščena volja že mori— Za hudo' res bolezen to nikjer na svetu leka ni. Prihaja kruta starka zima, življenje slabo mal’ še kuna, dokler kljub volji lep’ga dne žurnal osamljen ne umre. Kako je bil obsojen £anDru. Dolgo je stal Landru v ospredju zanimanja cele francoske javnosti. Proces proti njemu je bil za razvajene živce Francozov prava poslastica. Francozi so vsega siti, malokdaj jih zamika prizor iz vsakdanjega življenja, zato se jim hoče vedno kaj novega, o čemur svet prej še ni slišal. Tega jo bilo pri Landruju v izobilju. In francoska publika in njena žurnalistika je napravila Landruja za junaka dneva; in ne samo dneva, temveč za junaka celih dveh tednov. Ostali svet je imel zanj prav toliko občudovanja kakor Landrujevi rojaki sami. Kosti v peči. Znano je, da se je Landru sila spretno zagovarjal. Tekom celega svojega procesa ni niti enkrat prišel v zadrego pred sodniki, pred državnim pravdnikom, pred javnostjo. Z občudovanja vredno, mirnostjo je {KJslušal obtožbe, katero je grmadila obtožnica na njlegovo vest. In ni nikoli trenil z očesom, kadar ga je vprašal državni pravdnik: «Čujte, g. Landru, kam pa je izginila ta žena potem, ko ste pretrgali ž njo zveze?» «Kam naj bi bila izginila?» se je navadno glasil Landrujev odgovor. «Odpotovala je pač.» «Toda kam?» «Kam?», ponavlja Landru hladnokrvno, «kako zahtevate ta odgovor od mene, ko me imate že tako dolgo žgal, in sum, da je Landru kriv, je bil s tem utemeljen. Pred sodbo. Pariz je drgetal v nestrpni nervoznosti. Bližala se je ura razsodbe v Landrujevem procesu. V Versailles, kraj razprave proti morilcu tolikih žen, je zadnji dan razprave dospelo nebroj žensk, ki so hotele. Landruja videti, spoznati, pa ga tudi občudovati. Prišlo je dalje v Versailles mnogo novih poročevalcev za časopise; vsak je hotel prvi imeti poročilo, kako se je proces iztekel. Že v torek' 29. novembra, t. j. dan pred razsodbo, so bili hoteli in prenočišča v mestu prenapolnjena. Zjutraj je vso oblegalo1 sodno dvorano. Napetost med publiko je doseglo višek. V sodni dvorani. Razprava se začne. Vodilni sodnik prebere še neke akte, nato1 pa dobi besedo Landrujev zagovornik, širom cele Francije dobro znani odvetnik Moro Giafferi. O njem ve vsakdo, da ne bi vzel Landruja v zaščito, ako1 bi ne bil prepričan o njegovi nedolžnosti. V dvorani je vse. , tiho, nihče si ne upa dihati. Moro Giafferi I govori mimo, toda s povdarkom, dokazuje nedolžnost svojega klijenta, razglablja o Landrujevih dobrih straneh in prepričuje porotnike, da ni nobenega povoda za obsodbo. Res je, mnogo Landrujevih «žrtev» se danes ne javlja, toda kdo ve, ]