POSTNIMA PLAČAN» IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA GEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 10 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, i 250 DIN; POLLETNA 180 LIR, 130 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40 — LIR. Leto III. št. 59 It st 31. decembra 1949 Cena lir 15 Najbolje voščilo uredništva •ašim naročnikom bo, ako na kratko povzamemo njihove osnov ae želje in jih sporočimo odio-9ijočim. Ce velja za umetnost nlnter ®rma sileni musae«, velja tudi *3 gospodarstvo, j Miru si želi Vsakdo, ki hoče graditi, obnavljati, ustvarjati in trgovati. Mir k prvi pogoj nemotenega razvoja mednarodne trgovine, izmenjave blaga, ki naj dopolnjuje domače vire in pospešuje razvoj tistih gospodarskih panog, ki jim k dana osnova v naravi, zemelj-$kemu bogastvu in umu zemlja-*°v v posameznih državah. Zagotovljena naj nam bo dejanska enakopravnost. Vsi preostanki fašističnih zakonov, ki "h je narekoval rasizem, naj *saj v petem letu po zmagi nad fašizmom izginejo. Se ko bodo •ormalno izginili, bo njihova siti* v življenju delovala dalje, ker Jih ne bo mogoče tako hitro izbrisati iz src nasprotnikov slovenskega gospodarstva. Vsaj tiravni pogoji za gospodarsko u-*eijavljanje morajo biti enaki, j* že ni bilo obnovljeno staro *3vnovesje s poravnavo ogrom-škode, ki jo je povzročil Iasioni in njegova gospodarska podtika našemu narodu. Iz slovarja Sngloameriške politike na STO-ju, natančnejše mor-"3> iz angleškega Rovarja, Jeaj "°končno izgine beseda ndiskri-jdlnacija«. Diskriminacije ne sme ®«ti več ne na gospodarskem ne *3 kulturnem področju. Ce v *°spodarskem listu izrazimo to ki jo, storimo to zato, ker vsak 'darec na katero koli področje *3šega narodnega življenja, od-*kne nujno na drugem. Vsa hodročja so organsko medseboj-povezana in predstavljajo kupno življenje naroda. Med *l>mi ne obstoji samo material-povezanost, temveč tudi du-*0vna solidarnost. Kdor udari po šoli in ustvarja ?3 tem področju negotovost, ne kne samo slovenskih otrok v kje šole, ( temveč tudi spravila eksistenčno možnosti tudi slo-enskega učitelja. Kdor ovira kzvoj slovenskega gledališča, ne ..'j' samo gledalcev v tu’e elettale, temveč tudi spravlja ob *ruh na desetine in desetine Hn-. ■ ki jim drugje ni zatočišča, /er je Mitič do drugih s'v’b v r*jih rokah. Ta ravna prav tako Ukor tisti, ki edbiia dovoljenj«- lovenskemu pod'e'iu za obra'o-6?hje. Na ta način se namreč *’i okvir možnosti udeVvnva-.Ja tudi vseh tistih poslovnih ludi in obrtnikov, ki so lim bili ”dr,oviieni 1 indie in klienti. Končno naj gre še zahvala n-Jedničtva vsem tistim, ki so n~s Odnrii s i-jrieniem lista ti oglaševaniem. Z nuhovo po-Sj je iiOosnodarstvon utrlo ®ot v našo in mednarodno jav-.°st, ter tako prebilo led na hn2r°S,,i slovenske gospodarske "blicistike v Trstu. letu OEEC VERUJE V BODOČNOST STO-ja Poročilo OEEC o tržaškem gospodarski ECA - Potrebna je naslonitev na nekdanje zaledje in Nemčijo OEEC (Organisation tor European Economie Cooperation _ Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje) v Parizu je poslala ECA (Economie Cooperation Administra-tion), t. j. upravi ERP (Marshallovega načrta) poročilo o izvedbi gospodarskega načrta posameznih dr-žav-udeleženk ERP za finančno leto 1949-59. Poročilo, ki je te dni prispelo v Trst, vsebuje gospodarske in tinančne podatke tudi o Svobodnem tržaškem ozemlju, ki podajajo pregledno sliko splošnega gospodarskega in tinančnega položaja in razvojnih možnosti našega ozemlja. TRGOVINSKA MORNARICA V tem letu (od 1. julija 1949 do 36. Junija 1950) bodo v tukajšnjih ladjedelnicah zgradili za 62.000 ton potniškega in tovornega ladjevja; od tega bo 39.000 ton za tržaško in italijansko mornarico. Tako pomnožena tržaška trgovinska mornarica bo lahko zaslužila v mednarodnem prometa 2 milijardi lir, 1,850.000 funtov in 1 milijon dolarjev. Ladjedelnice bodo popolnoma popravljene in za popravo ladij bodo lahko zaslužile najmanj 2 milijona dolarjev, ako ostane promet na predvideni višini. Inna Imenska jeklarna , v prisotnosti - 3tiroske v ade predstavnikov c v aae so v Loreni dne c • decembra odprli ogromno fran-.ek'arno »SoJac«, ki jo je j^avil francoski trust Soeie'e fraine de Laminage Con1 n i. gfl novi jek'arni je sonde eženih ,v°dečih francoskih železarn in arn. lek' v je za novo jek'avno prispe-,.3 a 49,360.000 dolarjev. S tem de-At.eni so nabavili opremo iz ‘herike. Jeklarna stane okoli 133 Cj! ijonov do'ar jev. Tako je Fran-jjJa dobila naj večjo jeklarno v Vropi na F,ta. ni pogon. Popo no-.3 bo jeklarna dogra.ena šele 'e-^ l®5l, in sicer bo en del v Sere-c 3hgeUj drUlg, v Ebangeu, in si-Iq1, izu Havangea, kjer je naj-^ gatejše francosko ežišče železne j tie, nekaj kilometrov od Metza. i a'na bo proizvaja a na leto 450 tisoč ton jek'enih Uni iji*. Poleg tega bodo do leta V2 dogradi i še tretji del jeklar ’ ki *»h bo sam proizvaja! 500.000 surovega jekla na leto. PORAST TRANZITA ZA 10 ODSTOTKOV Pristanišče bo popolnoma obnovljeno. Tako bodo dane vse možnosti za pospešitev prometa. Ako bodQ sosedne države uporabljale tržaško pristanišče, bo tranzitni promet narasel za 10 odstotkov. To velja za primer, da se vsaj nekoliko razvije promet Vzhod—Zapad in da Nemčija prične uporabljati tržaškQ pristanišče za tranzit s Srednjim in Daljnim vzhodom. Tranzitni promet naj bi prekosil predvojnega za 15 odstotkov. INDUSTRIJA NA 90 % PREDVOJNE PROIZVODNJE V finančnem letu 1948-49 je proizvodnja tržaške industrije dosegla 65% predvojne. Da bi se v finančnem letu 1949-50 dvignila na 90%, kakor računa poročilo OEEC, je pi našem mnenju potreben izreden skok, ki bi se dal doseči edino z izrednimi naročili ali pa z ustanovitvijo nove industrije; saj je v septembru 1949 bilo v tržaških ladjedelnicah izkoriščene samo 72 % zmogljivosti. Indeksi razvoja proizvodnje Vrsta Računska osnova 1938 1948-49 1949 - 50 Industrija višina proizvodnje 100 65 90 Plovba pripeljani tovor 100 45,4 498 potniki 100 11,1 15,6 Delo v pristanišču promet 100 107.4 114 8 Ribolov vrednost 100 83 4 152 2 1 ■ Kmetijstvo vrednost pridelkov 100 100,2 113,6 Tržaške oljàrne bodo lahko prečistile letno 70.000 ton masti in olja za sosedne države. Po investiciji 8 mil. dolarjev za moderniziranje petrolejske čistilnice »Aquila» v Žav-ljah, bo čista vrednost njene zmogljivosti dosegla 5,130.000 dolarjev (danes 2,400.000) in podjetje bo zaposlilo 800 (danes 500) delavcev. Za izsuševanje in nove vinograde in sadovnjake bo investiranih 370 mil. lir. Vrednost kmetijskega pridelka se bo povečala za 167 mil. na 1.424,000.000 lir. NAPOVEDANO ZBOLJŠANJE PLAČILNE BILANCE Po računih OEEC se bo primanjkljaj v plačilni bilan i STO-ja v letu 1949-50 zmanjšal za eno tretjino, In sicer s povečanjem dohodkov za la-ijedeiniška naročila, dohodkov prevozništva in povečanjem delavnos t v pristanišču. Na aktivni strani je postavka 123 126.300 dolarjev dohodkov, na pasivni 135,238.400 dol., to se pravi, da je bilanca pasivna za 12,112.100 dol. Približno toliko znašajo krediti ERP (Marshallovega načrta). Za o'rol! 9 milijonov dolarjev Je bilanca pasiv- na nasproti ZDA in Kanadi in za 3,5 nasproti drugim zapadnim državam. V zunanji trgovini predstavlja izvoz vrednost 74,610.400 dol. (56,243.400 odpade na trgovino z Italijo); med drugimi aktivnimi postavkami plačilne bilance predstavljajo najvišji dohodek brodnine tržaških plovnih družb. Zaslužek vsega prevozništva doseže 27,369.500 dolarjev (15,028.803 brodnine za prevoz blaga in 5,066.203 za potnike, 2,359.100 pristaniške usluge, 1,724.100 železnica, 1,626.100 pomorska predstavništva itd.). Turizem bo vrgel 8,153.900 (od tega 4 milijone dol. ameriški turisti). Razni dohodki so ocenjeni na 11,775.000 (med njimi 1,217.400 pošiljke izseljencev). Značilno je, da so med aktivne postavke postavljeni upravni stroški central nekdanjih tržaških zavarovalnic Assi arazioni Generali (1,565.000) in Riunione di Sicurtà (869.600), Združenih jadranskih ladjedelnic (347.800) ter Arrigoni in Ampelea, kar pomeni, da se ta podjetja imajo za tuja. Med pasivnimi postavkami je najvišja vrednost uvoza 112,257.600 dol.; KONJUNKTURA V ZDA Po podatkih ministrstva za trgovino ZDA se je proizvodnja v ' tretjem trimeoeč.u eta 1949 razvijala v okviru 256 mi i. arđ do. .etne proizvodnje, to Je približno za 3.5 milijarde dol. man; kakor v drugem trimesečju in 7 mi ijard dol. manj kakor v prvem trimesečju. Kljub padanju vrednosti proizvodnje med drugim in tretjim trimesečjem je trgovinsko ministrstvo mnenjat da je nastopila v poslih v tretjem trime eč;u stalnost. Domače povpraševanje ne nazaduje več kakor v prejšnjih mesecih; v avgustu in septembru nastopajo celo znamenja, ki kaže-j-o nreobrat v nasprotni smeri. Osebni dohodki so nazadovali v tretjem trimesečju od 'etnega obsega 212.5 na 210-5 mi i.arde. Ako odbijemo kmetijsko področje, potem ni zmanjšanje tako občutno. Plače in mezde so se giba'e nekako v stalnem razmerju 136.5 mi-1’arde dol. letno. Nastopila je ustalitev v primeri z nazadovanjem v prejšnjih mesecih, in sicer predvsem glede plač in mezd v manufakturi- V zadnjih dveh mesecih se je zaposlenost poveča a v primeri z nazadovanjem v prejšnjih mesecih. Dohodki gospodar-iev in rentnikov so padli za 2 milijardi. Nazadovanje se opaža predvsem v kmetijstvu, ker prodaja kmetiidkih pridelkov v tem času sezonsko nazaduje in ker so se znižale njihove cene. Dohodki iz poslov in raznih poklicev so se ustalili- V'oge so nazadovale od 14-8 milijarde dol. v drugem na 13.33 v tretjem trimesečju. Vrednost osebne potrošnje je nazadovala od 178.9 na 178.5 milijarde dol. med temi za surovine in živila | 69,506.400 (42,445.300 dol. iz Italija in 10,804.100 iz ZDA), 8,347.800 za obleko, 2,608.600 za kemične proizvode in zdravila, 3,640.400 za knjige, časopise in papir, 2,151.300 za železniški material in 2,521.700 za elektriko. Celotno predstavlja poročilo OEEC neizpodbiten dokaz, da bi gospodarstvo STO-ja lahko doseglo ravnovesje, in popolnoma izpodbija trditev sestavljalcev poročil gen. Aireya in tržaških iredentistov, da bi Trst ne mogel živeti kot neodvisna tirtavna tvorba. Poročilo ugotavlja, da bo tržaški primanjkljaj v začetku leta. 1950 znižan na vsoto, ki je potrebna za vzdrževanje viška tržaškega pre- bivalstva in da se zadosti potrebam položaja v tej coni. Ta primanjkljaj bo znašal še 12 milijonov dol., medtem ko je prejšnje leto dosegel 20 milijonov dolarjev. Pcgoji za dosego ravnovesja so pač: povečanje industrijske proizvodnje ter povečanje zaslužka tržaške mornarice in pristanišča. Povečanja dohodkov tržaške mornarice bi ne bil0 težko doseči, ako bi se tržaška mornarica izpo-polnila in ko bi bila res vrnjena Trstu, kakor to določa mirovna pogodba. Med splošnimi gospodarsk >->o-litičnimi pogoji pa naj omenimo še mnenje poročila OEEC: povečanje tranzita s sosednimi državami, povečanje trgovine Vzhod—Zapad in uporabo pristanišča za nemški tranzit. Češkoslovaški doping v ZDA Češkoslovaški čevlji cenejši kakor ameriški Češkoslovaški ženski čevlji, postav- | ljeni na ameriški trg, so zbudili mnogo hrupa med ameriškimi industrij-ci, kakor javlja »New York Times«. Združenje ameriških tovarnarjev čevljev proteshra, češ da bi se češkoslovaški ženski čevlji lahko Prodajali na drobno v ZDA po ceni med 1.95 do 2.79 dolarja. Združenje je opozorilo vlado, da bi prodaja češkoslovaških čevljev po tej ceni prizadela veliko škodo ameriški industriji. O zadevi Je razpravljalo s predstavniki carinskega urada, ministrstva trgovine, finančnega ministrstva in ministrstva za zunanje zadeve. Pod takšnimi pogoji ne bi mogla ameriška Industrija konkurirati Inozemski, čenrav je ameriški izvoz usnjenih izdelkov lansko leto presegel 10-krat uvoz v tem času. Ameriško združenje pondarja, da ni nikakor nasprotno razvoju zunanje trgovine med ZDA in CSR. Češkoslovaška je 21. marca 1948 tudi podpisala splošni sporazum o carinskih tarilah in zunanji trgovini. Združenju je tudi znano stališče ameriške vlade, da ZDA ne postavljajo posebnih ovir uvozu iz držav, ki so za »železno zs. veso«. Združenje samo zahteva od ameriške vlade, da ob pogajanjih s CSR ne dovoli, da bi se carinske postavke na uvoz čevljev, ki znašajo okoli 20 odstotkov »ad valorem«, ne znižale. Združenje grozi, da bo zahtevalo uporabo zakona za pobijanje dum-pinga iz leta 1921. »Anti-Dumplng Act of 1921« določa, da Ima vlada pravico dodati blagu, uvoženemu iz inozemstva po ceni, ki Je nižja kakor na mednarodnem trgu, doklado, ki predstavlja razliko med ceno uvoženega blaga in ceno na mednarodnem trge. 30 mil. dol. sovj. krzna za ZDA Zaradi »mrzle vojne« je delovanje sovjetskega trgovinskega predstavništva v Ameriki Am-torg Trading Corporation v New Yorku nekolika popustilo. Z druge strani pa sklepajo trgovinska podjetja v Moskvi neposredne kupčije z ameriškimi podjetji. Tako je Sojuzpušnina, t. j. sovjetsko podjetje za trgovino s krznom v Moskvi, zaključilo s petimi ameriškimi podjetji veliko kupčijo za izvoz sovjetskega krzna v vrednosti približno 6.000.000 dolarjev v času nove sezone 1949___1950. Američani bo- do plačali krzno v dolarjih. Kupčija je bila sklenjena s podjetji Anglo-american Fur Mercants Corporation, Motty Eitingon- Bri-tish-American Fur Corporation, Papert-Strasburg in Provatoroff, Ltd. Pogajanja med ameriškimi in sovjetskimi predstavniki so šla za tem, da se ta trgovina obnovi v predvojnem razmerju. Sam Amtorg ni vmešan v kupčijo. Sklenjena kupčija v vrednosti 6 mil. dolarjev predstavlja samo del izmenjave v prihodnjem letu. Sovjeti bodo ponudili Američanom še večje količine krzna na sloviti Leningrajski dražbi, in sicer v vrednosti 3—4 mil. dolarjev; kasneje se bodo pogajali še za prodajo 5—8 mil. dolarjev krzna med tajnimi pogajanji z ameriškimi tvrdkami. Američani bodo kupili razne vrste sovjetskega krzna. Računajo, da bo A-merika kupila v teku sedanjega leta vsega za 28—30 milijonov dolarjev sovjetskega krzna od celotne proizvodnje, ki znaša 34— 36 miliionov dolarjev. Sovjetski izvoz vsega blaga v ZDA bo letos dosegel okoli 50 mil. dol., to se pravi, da predstavlja izvoz krzna v ZDA 60 odst. vse proizvodnje krzna. Varna - STALIN. Krajevni odbor znanega bo sanskega obmorskega mesta Varne je sklenil preimenovati Varno v Stalin. Sovjetski generalisim je bil imenovan za častnega občana Varne. AN GLESKO-ITALIJ ANSKI DOGOVOR Angleškoitalijanslka pogajanja v okviru stalnega angleško-itali-janskega odbora so se v Rimu zaključila s sporazumom, ki ni prinesel bistvene izpremembe v trgovinskih odnosih. Z ita ijanske strani bi bili radi dosegli, da bi se razveljavil dogovor, po kate- 1 rem je tečaj funta nasproti iiri vezan na tečaj funta nasproti dolarju. Italijanski diplomati niso v tem uspeli, pač pa je Anglija pristala, da se italijanskemu uvozu dovolijo splošne carinske olajšave, ki jih je dala angleška vlada uvozu iz držav OEEC. Pristala je na to, čeprav Italijani vztrajajo pri starih carinah, izgovarjajoč se, da še niso sestavili nove carinske tarife. — Pogodbenika sta se dogovorila, da se SIDI el Barrani V glavni dvorani tukajšnje trgovinske zbornice je bil ustanovni občni zbor organizacije italijanskih vojaških veteranov »Istituto del Nastro Azzurro«. Zborovalcem so po daljši razpravi naznanili, da je bila koprskemu invalidu Juriju Cobolliju podeljena zlata svetinja >n> znak priznanja za njegovo junaško vedenje v bitki pri Si-di el Barrani decembra 1941...« Zborovalci so sprejeli vest z navdušenjem. To odlikovanje velja vsem padlim in živim julijskimi borcem, ki jih je bilo okrog 30. — Za predsednika izvršnega odbora tržaške podružnice je bil izvoljen bivši polkovnik Alessandro Nepitella. (Messaggero Veneto, 25. XI.) Nova italijanska nacionalistična stranka (Partito Nazionalista d’Italia) je v svojo uniformo uvedla modro srajco- Rimska oblastna so prepovedala nošnjo takšne modre srajce (camicia azzurra), sklicujoč se na prepoved nošnje uniform. Policija je izrecno opozorila tajnika nove stranke V- Caputo, da bo vsakega nacionalista V modri srajci aretirala, ako se pojavi na ulici ali v javnem lokalu. To velja tudi za tiste, ki bi javno nastopali z modrim robcem (Corriere della Sera, 25. nov.). Prvo dejanje se je odigralo v Trstu, drugo v Rimu. Za Tržačane je nekaj nenavadnega, da se zborovanja v veteranski organizaciji, ki poleg vsega odlikujejo borce iz bitke pri Sidi el Barrani v letu 1941, vrši'o v dvorani gospodarske organizacije. Dogodek postane toliko bolj značilen, ako dodamo, da je predsednik Trgovinske zbornice odbil prošnjo Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu za zborovanje prav v tej dvorani, češ da je Slovensko gospodarsko združenje nacionalistična organizacija. v marcu pričnejo v Londonu pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki bo urejevala tudi plovbo. Jugoslavija - Italija »II Sole« (16. dec.) poroča, da so nastale težave v trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo. Izmenjava bi morala v smislu zadnje trgovinske pogodbe doseči vrednost 27,5 milijarde lir v obeh smereh. Vse kaže, da ne bo dosegla te višine, kakor je ni dosegla po sporazumu iz 1. 1947, ko je bila določena na 15 milijard. Najvišja postavka jugoslovanskega izvoza je les; Jugoslavija bi morala izvoziti za 12 milijard lir lesa. Nastale pa so težave, ker Italija noče plačati zahtevane cene in se pri tem sklicuje na avstrijske ponudbe. — Jugoslavija ne potrebuje luksuznega blaga, pač pa stroje, industrijsko opremo, traktorje, predivo in tekstilno blago. Za Jugoslavijo delajo predvsem »Snia Viscosa« (tovarna umetne svile), Ansaldo, Fiat, Alfa Romeo in Isotta Fraschini. Tako je neki ameriški karikaturist upodobil ameriški optimizem eledej - . razvoja gospodarskih poslov v novem letu. Benelux -Fritalux - Uniscan Kombinacije gospodarskih blokov Skoraj vsaka mednarodna gospodarska konferenca postavi čitatelje pred nove zagonetke. Citateljem so že dovolj znane razne oznake za politične in gospodarske mednarodne ustanove kakor ONU (OZN), IRO, ERP, ECA in OEEC. Med najnovejše sodijo BENELUX, FRITALUX, FRAN-C1T, UNISCAN itd. Samo nekaj osnovnega glede postanka najnovejših okrajšav gospodarske narave in njihovega mednarodnega gospodarskega pomena! Amerika, ki financira zapadno Evropo v okviru Marshallovega načrta (ERP) zahteva od zapadnih evropskih držav, da ustvarijo čim širše gospodarske enote in prostore kot osnovo za gospodarski prospeh; Marshallova pomoč se zaključi 1953 in dotlej naj bi se gospodarstvo vseh držav lahko uspešno razvijalo brez tuje pomoči. To je upravnik ECA Pavel Hoffman jasno povedal predstavnikom zapadnih držav na konferenci OEEC v Parizu in postavil celo rok za odgovor 15. december 1949. Pospeševati je treba poleg proizvodnje tudi mednarodno trgovino. Blago mora svobodneje krožiti od države do države. Treba je odpraviti sistem kontingentov (določanja množine blaga, ki se lahko izvozi odnosno uvozi). Zato se morajo znižati carine in olajšati denarni promet. Gospodarstvo posameznih držav bo treba prilagoditi gospodarstvu drugih. Vse t0 delo pojmujejo Američani kot znano oznako: integracija. dinavskimi državami in Anglijo dosegel 221 milijonov funtov; za Anglijo je bil pasiven samo za 19 milijonov funtov.) _ Splošno lahko rečemo, da se Angleži izmikajo novim obvezam, ki bi jih prinesla ustanovitev novih blokov in bi rajši ostali pri splošnih obvezah »sprostitve« (liberalizacije) mednarodne trgovine. Glede samega FRITALUX-a je težava tudi v tem, da poleg Francozov, ki se zdaj pogajajo z Nemci za trgovinski sporazum, pripisujejo veliko važnost na sodelovanje z Nemci zlasti Holandci. Francoski predlog predvideva 60-odstotno sprostitev dosedanje trgovine in 75-odstotno pred koncem leta 1950 ter 100-odstotno v letu 1951. To se pravi, da bi bila trgovina med članicami FRITALUX-a v letu 1950 popolnoma prosta, to sc pravi brez vsake carinske omejitve. Načrt je vsekako lep, prelep. Dejansko pa ga gospodarsko življenje ne bo moglo prebaviti, ne da bi v gospodarstvu šibkejših držav izzval hudih gospodarskih in socialnih pretresov. Velike težave nastajajo že Pri P°" skusu za pospešitev denarnega prometa. Kakšni naj bodo tečaji posameznih valut? Ali naj bodo prožni in naj se takoj prilagodijo plačilnim bilancam posameznih držav — kar predlagajo Francozi — ali rajši stal- na Zapadu nejši. Ustanovil naj bi se valutni sklad, ki bi skrbel za ravnovesje med valutami. Te naj bi se prosto uvažale v posamezne države, izvoz pa bi bil deloma omejen. Olajšale naj bi se investicije kapitala. Kakor rečeno, smo za zdaj še vedno pri načrtih, za katerimi je močan pritisk ZDA. j FRANCOSKI KMETJE ODBIJAJO FRITALUX Osrednji odbor vseh francoskih kmetijskih organizacij je odbil za- j misel FRITALUX-a, ker ni v koristi francoskemu gospodarstvu, ustanav- j ljati gospodarske bloke med država- -mi, katerih gospodarstva se med seboj pobijajo, ne pa dopolnjujejo. Ustanovitev FRlTALUX-a bi bila mogoča edino, ako bi se tej skupini pridružile države, ki bi labk0 odkupile prebitek francoskega kmetijstva. ZWIBELUX Med Svico in Beneluksom (Belgijo in Luksemburgom) je| bil sklenjen plačilni dogovor, ki bo zelo olajšal medsebojno trgovinsko izmenjavo. Med iznajdljivimi novinarji je sporazum takoj dobil oznako »Zwibelux«. Ko bi se Fritaluxu pridružila Britanija, bi ga imenovali »Fritabrlux«. RAZVOJ SVETOVNIH CEN NA ČEBELO BENELUX Kot prvi okvir širše gospodarske enote je- nastal BENELUX, h kateremu so pristopile Belgija, Luksemburg in Holandija. Za gospodarsko znižanje oziroma za gospodarsko sto-pitev teh treh držav je bilo sicer nekaj storjenega, v bistvu pa skoraj nič. FR ANCOSKO-IT ALI JANŠKA CARINSKA ZVEZA IN FRANCIT O francosko-italijanski carinski zvezi je bilo že mnogo napisanega, tedi prirejenih je bilQ vse polno sestankov prizadetih gospodarstvenikov in državnikov. Toda v bistvu ni bilo doseženega še nič. Tu pa tam se sklene kakšen sporazumček (kakor o turizmu, o avtobusnem orometu), dalje pa med latinskima sestrama, k) se sicer v mednarodni politiki medsebojno podpirata, ne gre. Gospodarstvi obeh držav se medsebojno ne dopolnjujeta (kakor n. pr. jugoslovan-sko-italijanski), temveč si konkurirata: konkurirata si industriji pa tudi poljedelstvi. Francija se boji vdora italijanske povrtnine in južnega sadja ter vina in noče 0 tem nitl razpravljati, dokler ne zagotovi svojim kmetijskim pridelkom nemškega trga. Francosko-italijansko gospodarsko kombinacijo so spravili tudi pod oznako »Francit«. FRITALUX Francija — Italija — Luksemburg. Toda dodati je treba še Belgijo in Holandijo. Zato oznaka FRITALUX ne ustreza. Tako je bilo na nedavnem sestanku predstavnikov Franclje, Italije, Holandije, Belgije in Luksemburga v Parizu sklenjeno, da Je treba poiskati novo. Največ prahu je zbudil prav FRI-TALUX. Predlog za sestavo gospodarskega bloka imenovanih petih držav je sprožil francoski finančni minister Maurice Petsche. Trdijo, da bi Francija rada igrala važnejšo vlogo v zaoadnem evropskem sektorju. Vsi so takoj zaslutili, da so za njo in za njenim predlogom Američani. Pristop je o-inrt tudi drugim državam. Z napetostjo so posebno čakali, kaj poreko Angleži. Tem pa francoska juha ne diši posebno. Oni sploh ne marajo blokov na evronski relini. Poleg tega imajo svoj imperij ali točneje svojo »državno skupnost« (Commonwealth), ki živi svoje gospodarsko življenje in je povezana v lastnem carinskem sistemu, zgrajenem no prvi vojni v Ottawi. Anglija ima lastne skrbi (pasivnost trgovinske bilance nasproti Belgiji, vprašanje konvertibilnosti funta itd.). Voditi hoče lastno denarno politiko, kakor je pokazala že z razvrednotenjem funta. Da se ne bi zamerili Američanom, ki jim pošiljajo dolarje in blago v okviru Marshallovega načrta in drugih kreditov, niso mogli Angleži gladko odbiti zamisli francoskega finančnega ministra in sn rajši udarili na dan s svojim Uniscanom (United Kingdon in skandinavske države). ki naj bi pospeševal trgovinsko izmenjavo med Anglijo in skand'nav-skimi državami. Da bi bila kombinacija na severu popolnejša, naj bi se ji pridružili tudi »DANOSVE« (Danska in Švedska). Angležem je ljubša ta kombinacija, ker so v tem predelu njene gospodarske pos'ojan-ke trdnejše in menda tudi, ker vladaj« v severnih državah socialisUčn-vlade. Gospodarstvo skandinavskih držav se dopolnjuje z angleškim in ni konkurenčno. (V teku devetih mesecev 1949. leta je promet med skan- Mednarodni de.nairtni sklad je sestavil statistiko o razvoju cen na debelo po svetu. Ti podatki dokazujejo, da so se cene v drugih državah hitreje dviga'e kakor v ZDA in da so še danes višje. V tej okol-nosti je tudi razlaga, zakai je povpraševanje po ameriških izde kih tako veliko. To raz'iko med ameriškimi in drugimi cenami je nekoliko ublažilo zadnje razvrednotenje va’ut. Toda z druge strani so pričele cene V' državah, ki so razvrednotile svoje valute, naraščati; tako se bo njihovo izvozno blago zopet podražilo- V resnici raste b’agovmì Države 1939 1946 Kanada 92 135 Mehika 74 179 ZDA 89 140 Argentina 82 180 Venezuela 104 135 Evropa Avstrija Belgija 95 187 Čehoslovaškalll 170 Danska 91 156 Finska 92 190 Francija 74 153 Madžarska 96 153 Irska 77 132 Italija 111 160 Holandija 94 158 Norveška 94 135 Portugalska Španija 88 117 199 249 Švedska 95 163 Švica 98 200 Vel. Britanija 85 131 Bližnji vzhod Iran 106 249 Turčija 94 234 Angleški dominioni Avstralija 96 114 Nova Zelan. 94 126 Južnoifr. zveza 91 132 Lndek-s v zadnjem času skoro v vseh državah, medtem ko pada v ZDA. Razlika v cenah v ZDA in drugih državah pa e bo ohranila tudi zaradi tega, ker po razvrednotenju nabavljajo Američani surovine v drugih državah po nižjih cenah (izraženih v dolarjih) kakor doslej in torej lahko tudi ceneje prodajajo svoje izdelke. Prinašamo podatke o razvoju prodajnih cen na debelo no statistiki Mednarodnega denarnega sk'ada- Za osnovo povprečnega indeksa so vzete cene v posameznih državah iz leta 1937 (1937 = 100) in nato preračunane v do’arje. 1947 1948 1949 (zadnii mesec) 154 182 185 (avg.) 188 169 169 (avg > 176 191 176 (avg.) 192 207 — 153 270 164 (jun.) 160 212 (jul.) 225 247 231 (jun.) 179 186 199 (jun.) 184 201 202 (avg ) 229 302 260 (jul.) 234 184 192 (jul.) 177 189 181 (jan.) 146 155 153 ( un.) 216 193 178 (avg.) 171 176 185 (mn.) 140 145 149 (tul ) 209 207 206 (jun.) 293 313 330 pum) 191 205 206 pun.) 203 211 200 (jul.) 148 164 171 (jul.) 280 294 311 (jan.) 187 202 218 (jul.) 120 138 151 pun.) 131 159 180 (ma:) 139 149 157 pul.) Kateri načrt bo boljši ? Tako-le predstavlja neki nemški list (»Die Neue Saar«) kompliciranost stanovanjskega vprašanja. Vrstijo se načrti za načrti, ki jih prinašajo razni poročevalci in strokovnjaki pred vladne komisije in parlament. Razli-k- > n se sicer drug od drugega, toda vsi so si podobni v tem, da zahtevajo ogromnega denarja. V Fara ni Nemčiji, k.er živi okrog 48 milijonov ljudi, (med njimi 8 milijonov beguncev), bi potrebovali 5 milijonov novih stanovanj! Ce stane vsako stanovanje okoli 3 milijone lir v Trstu, koliko milijard bi potrebovali za rešitev stanovanjskega vprašanja v Nemčiji? — Pred stanovanjskim vprašanjem stoje celo države, ki se niso vojevale, kakor n. pr. Švica. Seveda se v njih ne pojavlja v takšni ostrini. V Curihu je občina nakazala novo podporo v znesku 6 mil. fr. za gradnjo novih stanovanj. V 7 letih je šlo iz švicarskih javnih skladov 680 mil. fr., za pomoč pri gradnji 70.000 stanovanj. Italijanska svila predraga? Italija je po nemških poročilih v novembru izvozila v Nemčijo 28-900 log svile, kar je občutno o'iajšalo italijansko krizo na tem področju; povprečno je Italija dotlej izvažata mesečno okoli 22.000 kg svile. Izvoz v Nemčijo je v Italiji zbudil upanje, da :i ostane to področje odprto tudi za nadaljnje kupčije. Toda no poročilu »Handelsblat-ta« (12. decembra) niso Nemci prav zadovoljni s ceno, ki je bila naslednja: Grand exquls 13/15 den-10.10 dol. za kg, 20/22 den. 9.25 do 9-50 do'. Cene svile kažejo težnjo navzgor in se v Milanu sukajo okoli 5090 do 6250, oziroma 5700 do 5750 lir. Ce to preračunamo v đo’arje, v katerih se sklepajo kupčije med Italijo in Nemčijo, po povprečnem tečaju med uradnim izvoznim tečajem dolarja (624 lire) in svobodnim tečajem do-'a-r-ja (668), dobimo 'ceno v dolarjih 7-90 do 9.70, oziroma 9 dolarjev za kg. BENEŠKA RAFINERIJA POTACANA ECA je iz sklada ERP nakazala 2 mil. dol. za povečanje petrolejske čistilnice v beneškem pristanišču (porto Margherah ki je last družbe Società Rafinazione Olii Minerali. Po'eg tega bo omenjena družba investirala iz lastnega kapitala 4.4 mil- do’:. Po izvedbi teh investicij se bo zmogljivost čistilnice povečata od 520-000 na 1-1 miloma ton. Pr'éeii bodo čistiti tudi strojno olje. Čistilnica je bila med vojno težko poškodovana. Surovine nabavlja na Srednjem vzhodu: svoje proizvode prodaja industrijam v Padski nižini, na Beneškem in v jadranskih lukah. ITALIJA Za gradnjo električne centrale v Genovi je prejela družba »Edison« posojilo iz sklada ERP v znesku 4.5 milijona dolarjev. Itai' ijaimsko-nemška trgovinska bilanca za prvo polletje 1949 je aktivna za Italijo za 73 milijonov DM. Italija izvaža predvsem povrtnino im južno sadje ter razna vozila, uvaža pa premog (37.7 %). Med zadnjimi pogajanji v Rimu je bil do’očen kontingent za iizvoz sveže povrtnine v višini 3 milijonov dolarjev za januar in februar. Kovanega denarja še ne bo- Zanikana je bila vest, da bodo v kratkem dali v obtok nove kovance po 50 ,im 100 Mr. Za to bo treba še počakati- V veljavi ostane papirnati denar. Državnih uradnikov je bilo v Itali H leta 1948 1 074.415, to je 359.782 več kakor leta 1938. Dne 15. decembra je bila stavka državnih uradnikov po vsej Italiji; I uradniki so zahtevali zvišanje ip’ač- Vlada jim je v bistvu uigo-di'a. Po Trstu kroži vest, da je bi'a stavka inscenirana, da bi Ita-'ija pokazala Ameriki, da je potrebna finančne pomoči- Vsekakor je zmači’no, da so zanjo agitirale vse italijanske radijske postale. Società Adriatica di Elettricità je zvišala delniško g’avnico od 14 na 28 milijard lir na podlagi revalorizacije (ne da bi bila vplačana nova glavnica). Z 'ato kupuje Banca d’Italia po 702.000 lir kg. Pred razvrednotenjem funta, ko je bil tečaj lire nasproti da'a-ju 575 : 1, t. j. do dne ,18. septembra 1949, je banka p'a-čeva'a z’iato po 647-033 lir. Angleščina in izvoz italijanskega jezika- V dopisu iz Londona priporoča Raffaele Calzini Italijanom, nai se pridno uče angleščine, ki jo zelo uporabilajo prrato-1 ti in nasprotniki Anglije in Amerike za medsebojno sporazumevanje in trgovino. Ni dovo’i. da se-amgleščina poučuje v šolah, treba je organizirati večerne tečaje, da bi se jezika naučili tudi manj izo-' braženi. Učiti se ang’eščino ne pomeni, odpovedati se »izvozu italijanskega jezika«, ki je tako poln omike in č ovekoljubnosti. da je njegov razvoj fatalen . • .« Razgled po pristanišču V drugi polovici tega meseca ob | zaključku leta je bil ladijski pror | met v našem pristanišču precej živahen. Priplule odnosno odplule so naslednje ladje: Ameriška ladja »Robin Trent« (80001, New York — Prudential Line) je iztovorila ob hangarju 58 v luki pri Sv. Andreju večjo količino svinjske masti in sojenega olja. Ameriška ladja »Edward Luckenbach« (9000 t, New York) je izkrcala ob hangarju 62 razno blago■ Ameriška ladja »Erton« (7500 t, New York) je iztovorila ob hangarju 55 razno blago ter je po kratkem bivanju odplula v Združene države. V omenjenem razdobju so pri- plule odnosno odplule naslednje jugoslovanske ladje'. »Skopje« (4500 t, Reka) je odplula po enodnevnem pristanku ob hangarju 58. Ladja, »Livno« (4000 t, Reka) je izkrcala ob hang. 65 jeklene plošče in manjšo količino kave, nakar je odplu7a v Reko. Ladja »Hercegovina« (6000 t, Split) je vkrcala ob hangarju 71 v luki pri Sv. Andreju tovor deščic Za embalažne zaboje avstrijskega izvora (Holzkonstruktions — Bahnge-sehlscho.ft — Wénzl Hartl — Ech-senbach). Iz stare luke je odplula ladja »Topusko« (3300 t, Reka) namenjena v Bejrut. Italijanska ladja »Carbonelle« (2500 1, Benetke) je vkrcala ob hangarju 61 v luki pri Sv. Andreju tovor lesa ter je odplula v Grčijo in Turčijo• Italijanska ladja »Maria Car la« (3000 t, Rim) je izkrcala ob hangarju 61 razno blago■ Italijanska ladja »Luisiana« (9000 t, Genova) je izkrcala ob hangarju 58 večji tovor žvepla. Ameriška ladja »Seaborne« (8500 t, New York) je izkrcala ob hangarju 63 večjo kdličino moke, namenjene v Avstrijo■ Ameriška ladja »Ercellencg« (7000 t, New York) je izkrcala ob hangarju 55 večjo količino ameriških lešnikov. Ameriška ladm »Alcoa Pioneer« (8000 t, New York) je razložila ob hangarju 63 tovor svinjske masti in soje, namenjene v Avstrijo. Ameriška ladja »Eraminer« (6800 ton, New York) je iztovorila hangarju 62 razno blago ter je nato naložila veliko količino celuloze, namenjene v Boston in Bal-timor o. Ameriška ladja »Helen Ly-kes« (9000 t, Part Arthur, Ter EV kes Lines) je izkrcala ob hangarju 63 veliko količino ameriških lešnikov. Italijanska ladja »Tini« (9000 t, Genova) je izkrcala ob hangarju 55 razno blago. Majhna motorna ladja »Stadium« (Trst) je naložila ob hangarju 69 tovor lesa, name' njenega v Grčijo in Turčijo■ Itd' lijav&ka ladja »Absirto« (90001, Trieste __ Tarabocchia) je izkrca- la ob pomolu 5 v luki pri Sv. An’ dreju večjo količino premoga. Ita' lijanska motorna ladja »Otranto» (2590 t, Rim) je vkrcala ob pomolu 5 tovor lesa. Italijanska ladja »Pe‘ scara« (2800 t, Rim) je vkrcala ob pomolu 5 tovor lesa in večjo koli' cino plutovine. Italijanska ladja »Lamone« (3500 t, Ravenna) ie vkrcala ob hangarju 55 nekaj Va' gonov zložljivih Desenih hišic avstrijskega izvora in 7 vagonov Z°r bojev židovskih izseljencev, vse namenjeno v Palestino. Ameriška ladja »E xhamthia* (8000 t, New York) je izkrcala ob hangarju 62 razno blago za voja' štvo. Ameriška ladja »Robert EU' ckenbach« (80001, New York) izkrcala ob silosu v luki pri Sv-Andreju tovor žita. Ameriška lad' 'a »Henry Stevenson« (7500 t, NeV York ___ Stevenson Line) je izk1" cala ob hangarju 64 večji tovcf svinjske masti in soje, namenjene v Avstrijo- Švicarska ladja »St- Cergue* (4500 t, Basel) je pripeljala Gdinje tovor premoga, ki ga ie razložila ob pomolu 5 v luki pri SV' Andreju. Del tega premoga osto' ne v Trstu, ostalo bodo poslali v videmsko pokrajino. Grške ladje »Porga« (2500 t, Py rej), »Tinos« (2300 t, Pirej) »Flora Nomicos« (2500 t, Pirej) s0 naložile ob pomolu 5 tovor namenjenega v Grčijo in Turili0, 4 jugoslovanske ladje v pristanišču Motorna ladja »Srbija« je zbu' dila splošno pozornost tudi v ki0" gih tržaške pomorske industrij0 zaradi svoje moderne konstrukt', je. Ladjo so obiskali tudi številn tržaški pomorščaki in de]avci< * Dne 29- decembra so bile v Novem pristanišču zasidrane prvič v povojni dobi štiri jugoslovanske ladje velike tonaže. »Srbija«, »Rudnik«, »Zagreb« in »Sarajevo«. »Srbija« je pristala v Trstu po prvem povratnem potovanju iz New Yčrka in izkrcala 1700 ton masti, nato je odplula v Holandijo. Čezoceanski parnik »Radnik« je prispel iz Buenos Airesa z raznim blagom in potniki. so občudovali nove pridobitve m 1 de jugoslovanske mornarice gle° organizacije dela, zlasti pa čfle , ugodnih življenjskih pogojev, k® terih so deležni vsi vkrcani P°” morščaki. g Na dan republik® j so na Reki spl°yl :«f motorno ladjo »T‘^ grad« z nosilnosti Ul 4000 ton. Ladja J istega tipa, kakor 5 H »Sarajevo«, ki »V. d imo na sliki, 1,4 greto« in »Skopi® ' Dolge iso po 101.8* 7°* široke 14 m in P*l>' 'ejo s hitrostjo t*0-li 16 milj. 8000 deklet ZA TOVARNE PORCELANA Angleška industrija porcelanskih in lončenih izdelkov je stara- V povojnem času so jo Angleži razvili s toliko večjim zagonom, da bi spravili v ravnovesje trgovinsko bilanco. V prvih devetih mesecih tega leta so prejeli za izvoz teh izdelkov 15,294.406 funtov, t. j. en milijon funtov več kakor v tem času lanskega leta- Izvozili so 201-998 ton. Povpraševanje v inozemstvu po tem angleškem blagu narašča. Solastnik velike porcelanske tovarne John Wedgwood je izjavil, da se njegovo podjetje ne more dovolj razviti, ker potrebuje porcelanska industrija vsaj pet tisoč deklet za dekorativna dela. V Angliji jih ni, treba jih bo iskati v inozemstvu. Rekordne cene avstralske volne- Na dražbi v Geelomgu je cena avstralske volne »Merino« dosegla 10. decembra povojni rekord-Za funt volne so p’ačalj do 52 penijev. To ie bila najvišja cena po letu 1920. Izraembe v Gospodarskem insinuili ZSSJ. Vestnik Akademije znanosti — odsek za gospodarstvo in pravo je kritično razčlenil delo Gospodarskega instituta ZSSR v Moskvi. Iz instituta je bilo premeščenih več znanstvenikov- V listu »Trud« le bil razpisan natečaj za 19 strokovnjakov in 3 pripravnike v institutu. Vestnik Akademije znanosti očita dosedanjemu vodstvu Gospodarskega instituta, da ni postavilo na dnevni red in preučilo vprašanja »prib ižajoče se gospodarske krize v ZDA«. Kapitalistični gospodarski sistem je institut preučeval s premalo teoretične mar-ksistično-leninske priprave- Dela, ki jih ie -objavil, so po zatrdilu vestnika samo opisovalna in ne prihajajo do teoretičnih zaključkov- Za raziskovanja so bili uporabljeni strokovnjaki, ki niso imeli potrebne kvalifikacije in niti ne spričeval za višje stopnje- V in- tP stitut se je vrinila »mala skup ,a-ljudi, ki so da’ec od prakse holistične izgradnje; zavzela Je ^ nopo ski po ožaj in dopusti a, so se vgnezdili v delo mnogi * -greški.« Poleg tega je bito zgrešeno-staviti ekonomiste, ki so b»*^ istem času zaposleni na ra ,a, mestih. Nekateri jo objavfi j, ki so jih napisali v poslovnih l*j. v institutu, pri drugih -t-p!a< v institutu, pri airugin v š-tvih, ker so jim ta bolje P’anSti' Pobudo za izoremembe pr»!. tutu in napad na samo YS*1 eJti> pripisujejo nekateri prof. Ev® p o Vargi, ki je bil rehabilitirala znanem sporu zaradi n. e g ocenjevanja kap ita ističneg3 j6 sp odiar st va. Barbo proti vodil prof. K. V- Ostroviti)8^,-ki načel ju j e Gospodarskemu 1 Zf. tutu- Vse kaže, da je ugled _ ^y Varge in njegovih pristašev rastu. Obersnel Andrej JESTVINE A------------------ Čepar Peter Pavel MANUFAKTURE Trst _ Ul. Maiolica 1 Trst, ul. Udine 36 Brata Višini JESTVINE Trst Ul. Roma 15 _ Tel. 30-94 Gregorič Avgust JESTVINE Trst Trst. ul. Commerciale št. 25 Telefon 29-658 Hrže Ivan EKONOMIČNI ŠTEDILNIKI Peči — Aluminijaste in e-majlirane kuhinjske potrebščine — Namizni pribor — Potrebščine za razsvetljavo TRST Trg S. Giovanni 1, tel. 50-19 A Batič Franc KLJUČAVNIČARSKO-MEHANIČNA DELAVNICA) Trst Ul.F. Crispi 15 _ Tel. 95-214 .šilili Taučer Franc MIZARSKA DELAVNICA Trst — Ul. S. Francesco 22 Telefon 45-27 Meden Gizela JESTVINE Trst — Ul. La Marmora 18 .Ji" ■idilli BUFET TOMAŽIČ Trst Ul. Cassa di Risparmio 3 Orel Josip JESTVINE Trst Ul. Ceppa 18 _ Tel. 38-69 Ravbar Ivan JESTVINE Trst — ul. dellTstria 68 Telefon 90-373 4 Trans - Trst UVOZ _ IZVOZ T.rst _ ul. della Borsa 1 LESNO PODJETJE GALEA Trst, Viale Sennino 24 Telefon 90-441 ima na zalogi vsakovrstne deske, tramovje, parkete in trda goriva. -dii Založništvo Tržaškega tiška želi vsem naročnikom in čitateljem PRIMOSKEGA DNEVNIKA LJUDSKEGA TEDNIKA RAZGLEDOV GLASA MLADIH kakor tudi vsem klijentom Tiskarskega zaroda in klišarne pri sv. Jakobu Tiskarne in knjigoveznice v ul. S. Francesco 20 srečno in uspeha polno novo leto ! 4---------------; ; Lorenzi Viktor Trst - L lica Zovenzoni štev. 6 - Tel. 94 - 366 STROJNO MIZARSTVO 4 EDVARD FURLANI Ul. Milano 18 — TRST — Tel. štev. 51-69 Krmila za živino • Žita - Umetna gnojila - Žveplo - Modra galica -Stroji za obdelavo zemlje - Orodje - Vsakovrstna semena i. t. d. VSE ZA KMETOVALCA A------------------------------- POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD ADRIA - EXSPRESS GEC ALOJZ Trst - Trg Tra i Rivi 2 - Rojan Trst - Ulica Fabio Severo št. 5, tel. 29-243 MARGON UGO Trst, ul. Fonderia 10, tel. 90-720 ZALOGA IN SKLADIŠČE PRAZNIH VREČ DOLES IVAN - TRST ULICA G. GOZZI ŠT. 1 Izdeluje konjsko opremo, aktovke, torbice itd. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Najmodernejše izdelke za male in odrasle Velika izbira telovadnih copat najboljših znamk - Postrežba točna - Cene zmerne 4— iHlriiiiiiigittx DRUŽBA L O. Z. IZVOZ-UVOZ TRST - ULICA GEPPA ST, 9 III - TRST TEL. 87 70, 29-135 TEL. 87 70. 29-135 ~DAR PESCHERIAM TRST — RIVA NAZARIO SAURO 12 TELEFON 83-25 TELEFON 83-25 4---------------—--------------------- 'Gostilna 0STR0DŠKA Trst - Ulica S. Nicolò 1 - Trst d BIDOVEC RUDI JESTVINE Trst - ulica Genova 13, telefon 77-00 4 MANUFAKTURE MANUFAKTURE UDOVIČ FRANC Trst, Ul. Mazzini 44 Trg Ponterosso 5 4S BARIČ (BARINI) ROMAN DIPLOMIRANA MIZARSKA DELAVNICA TRST, ULICA RUGGERO MANNA 23 - TEL. 81=84 4--------------------------------------------------- Hiti, Utica Co^o-ht.o- 3 - Udefon 38-78 4--------------------------- Hrovat Vladimir JESTVINE Trst - Ulica Cotogna št. 19 - Trst "REDATA • M. VICINI Trst = Ulica F. Severo 5 = Tel. 54 = 20 Kovinski usmerjevalci WESTINGH0USE = Zavore in suhe sklopke = Avtomobilski pribor = Tehnične in električne potrebščine in baterije - Postrežba točna 4U D. Z O. Z. Trst - Ul. Milizie 1117 (Montebello) goriva Telefon: Uradi: št. 95 918 Skladišče: št. 95-510 A------------------------------------------ Trgovina s čevlji ^GteoLsan. ^Joslp Trstt Ulica Vasari IO Velika izbira najnovejših modnih izdelkov. CENE ZMERNE — PRVOVRSTNO BLAGO — POSTREŽBA TOČNA „dH D. Z O. J. TRST - Contrada del Corso 7 - Tel. M-86 MILAN - Via della Spiga 52 - Tel. 74-001 Trda goriva - Kovine - Rudnine -Kemični proizvodi- C II lì IIIII i IR .dii FERFOLJA JOSIP 1 rst - Sedež : Ulica Annunziata št, 1 Skladišče : Ulica Cadorna št. 19 Telefon : Uradi: 72-09 — Skladišče: 61-28 MLEKO-MASTNI SIRI -ČAJNOMASLO 'zadružni konsorgij trgovcev z živili ZA TRST IN OKOLICO ima v zalogi raznovrstno blago po ugodnih cenah Člani obiščite naše skladišče TRST - ULICA VALDIRIVO ŠT. 3 TELEFON 50-34 GOSPODARSKA ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKEGA PASU STO-ja v glavnih potezah Individualistično gospodarstvo, v katerem živi človeštvo že več tisoč let, se v našem stoletju preobraža v novo kolektivistično gospodarstvo. To preobrazovanje se vrši v raznih deželah na razne načine; začetek je bil bolj podoben vulkanskemu izbruhu, s časom pa postajajo njegove oblike vse bolj uravnovešene, bolj razumne; to je por polhoma nenravno, ker se v tem preobrazovalnem procesu vedno bolj uveljavlja razum, ki sicer polagoma, zato pa tem bolj dosledno in temeljito izpodriva začetne strasti. Ni in ne more biti namen informativnega gospodarskega časnika, da bi se spuščal v teoretična razglabljanja o vršečem se svetovnem gospodarskem preabrazova-nju, pač pa je naša dolžnost, da naše čitatelje kolikor mogoče točno in nepristransko obveščamo o vsem, kar se v tem pogledu dogaja v jugoslovanski coni našega Svobodnega tržaškega ozemlja. Ta obvestila naj bodo našim čitate-Ijem podlaga za boljše razumevanje gospodarskega položaja v coni B in naj pripomorejo, da jim postanejo bolj jasne smernice, po katerih se pomika gospodarski razvoj sploh. Preden se spustimo v podrobnosti, se moramo seznaniti z novi, gospodarsko organizacijo v istrskem delu našega ozemlja, ki je pod upravo jugoslovanske vojske. »Istrsko okrožje« je razdeljeno na dva okraja: koprski in bujski. Na čelu vse te gospodarske organizacije je koordinacijski biro v tajništvu izvršnega odbora pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru (IOLO). Izvršni odbor izvira tore, kot ožji odbor iz srede širšega okrožnega (conskega) odbora, koordinacijski biro pa je sestavni del izvršnega odbora. Koordinacijski biro vodi in urejuje vzajemno spopolnjujoče se delovanje med posameznimi gospodarskimi oddelki in Gospodarsko komisijo, ki izdeluje načrte za gospodarstvo vsega okrožja; med te-■ mi seveda tudi za izvozno in uvozno trgovino. Omenjeni gospodarski oddelki ?o naslednji: za lokalno gospodarstvo, za kmetijstvov za obrt in industrijo, za gradnje, za preskrbo in trgovino ter končno za finance. Prav tako kakor gospodarstvo vsega okrožja je razdeljeno tudi gospodarstvo obeh okrajev, koprskega in bujskega, s to razliko, da je okrajno gospodarstvo namesto na »oddelke« razdeljeno na »odseke«, ki so seveda podrejeni ustreznim oddelkom. Vsak okrajni gospodarski odsek dostavlja vsa v svojem področju nabrana obvestila in vse podatke pristojnemu okrožnemu gospodarskemu oddelku, ki na ta način nabrano in s svoje strani spopolnje-no ter urejeno gradivo stavlja na razpolago koordinacijskemu biroju pri ÌOLO. Na podlagi vsega tega izda potem koordinacijski biro Gospodarski komisiji navodila za sestavo splošnega gospodarskega načrta, ki je koordinacijskemu biroju podlaga za razdelitev na'og, med posamezne okrožne gospodarske oddelke. Izvršilne naloge vse- Umetnost za Neki naš citateli nam je posla I pismo, v katerem ni bilo najti po priobčenem pismu »diletanta« nobene izvirne misli. Zato' priobčujemo iz njega samo nekatere odstavke, s katerimi se v bistvu pridružuje »diletantu«. Sicer smo stališče uredništva dovolj jasno iznesli v pripombi k pismu »diletanta«, v zadnji številki. • * Tudi jaz sem z velikim zanimanjem prečital oba članka o odnosu med gospodarstvom in umetnostjo. Zlasti me je presenetila nenavadno jasna diagnoza one kulturne bolezni znane kot umetnost raznih »izmov«. Tisti ki je to diagnozo postavil, pa čeprav se je skromno podpisal »diletant«, bi s svojo bistrostjo lahko gotovo še mnogo pripomogel' pri reševanju žepne krize naših umetnikov. Zakaj neki ne bi naši umetniki, ki morajo živeti še od postranskega dela, sledili objavljenemu nasvetu in si kot postransko delo izbrali »umetnost za odjemalce?« Mnenja sem, da bi vsak slikar, ki bi posvetil dnevno poldrugo uro takemu »postranskemu delu«, lahko primerno živel. V ostalem prostem času, pai bi lahko z večjo vnemo ustvarjal višje umetnine. ločajo, kaj, kako in v kakšnih razmerah naj se v posameznih okrajnih gospodarskih odsekih izvaja, oziroma gradi in izpopolnjuje ter kako naj se potem izgotovljeni proizvodi razdelijo, oziroma izvozijo, in v jugoslovanski pas uvozijo neobhodno potrebni inozemski proizvodi. Pravilno in točno izvrševanje gospodarskega načrta nadzoruje posebna Kontrolna komisija, razdeljena na odseke, ki ustrezajo zgoraj navedenim gospodarskim oddelkom: za lokalno gospodarstvo, ža kmetijstvo itd- Vsak tak Na dan Republike so v Jugoslaviji izročili prometu novo progo Sabac j— Koviljača — Zvornik, ki so jo zgradili borci in oficirji Jugoslovanske armade ter fron-tovci iz Mačve, Podiranja in Posavske Tamnave. Proga Sabaci — Zvornik je prvi del velike jadranske železnice, ki bo tekla vzdolž Drine do Višegrada in dalje po dolini Lima in Morače mimo Titograda (Podgorice) že izsušeno Skadar-sko jezero in skozi velikanski predor pod goro Sutorman. Proga od Sabca do Zvornika je dolga 74 km. Najtežja je bila gradnja na odseku od Koiviljače do Zvornika, kjer je bik» treba zgladiti 4 predore, več mostov in vrsto .Visokih nasipov in globokih usekov. Tudi proga od Bosuta do Bije-ijine, ki je dolga 22 km, bo v kratkem izročena prometu, Na tej progi so že pričeli polagati železniški tir. odjemalce? Poznam slikarja, ki je v začetku pleskal ladje v ladjedelnici, ker ni mogel dobiti odjemalcev za svoje umetnine. Končno Pa je le uvidel, da je slikanje ladij na kvadratni meter ne samo utrudljiv in malo donosen posel, temveč za umetnika tudi duho-moren. Zataji) je svoj »izem« in začel rajši slikati ladje na podobah, ki so dobile svoje odjemalce. Mislim, da je prav storil, ker je danes njegov »izem« strohnel mrtvak kot futurizem .in še mnogi diruigi »izmi«. Za', da ni tega takoj storil. Ce se je odjemalec ekstravagantnih umetnin v teku zadnjih 30 -let naveličal, kot se človek- sploh naveliča pikantnih jedi, in si želi bo'j prebavljivih slik, je človeško razumi iivo. Pcsikusiipo se na primer vživeti v položaj trgovca, ki naj bi podpiral umetnike. Trgovec pride domov utrujen z ubitimi živci. Sede nekam v miren kot, zapre oči in si zaman predstavlja, da je nekje v tišini narave. Kako rad bi tedaj imel pred seboj sliko, ki bi mu pomagala duhovno uteči ropotajočim in smrdečim ulicam! Na današnjih razstavah pa prepogosto vidiš samo* slike, ki ti izvrtinčijo glavo« Današnji živčno preobčutljivi človek, tei si želi. o- kontrolni odsek ima. referenta, ki odgovarja za delo svojega- odseka. To so glavne poteze nove gospodarske organizacije v jugos o-vanskem pa su Svobodnega tržaškega ozemlja, ki več ali manj ustreza organizacijam v tistih deželah, kjer je bilo individuai'stično gospodarstvo že zamenjano oh pa se šele polagoma zamenjuje s kolektivističnim. Iz prihodnjih poročil bo razvidno, Kako ta nov gospodarski mehanizem deluje '.n sc-izpopolnjuje. a. tek velikopoteznega gospodarskega razvoja celotnega področja ob Drini, ki ga bo pospešila tudi gradnja drugei nurmalnotirne proge od Valjeva mimo Zvornika do Tuzle. To bo del velike longitudinalne železniške zveze, ki bo tekla južno od Save skozi severno Bosno s priključkom na progo Banja Luka—Bosanski Novi. Področje ob dolini Drine se bo v nekaj letih razvilo v eno izmec^ najvažnejših industrijskih predelov Jugoslavije. V Zvorniku na Drini že gradijo veliko, hidrocen-tralo. Od Zvornika po Drini navzgor bodo zgradili še dve veliki hidrocentrali. Na bosanski in srbijanski strani Drine so ve'ika ležišča premoga, kakor premogovni bazeni Kreke in Banovičev, rudnika Ugljevik, in Mezgraja ter rudnik Majevicà, edini rudnik črnega premoga v Bosni. Na sr-bijahski strani bodo pričeli v večjem obsegu izkoriščati lignit na (področju Kolubare pri Valjevu. Na tem področju so tudi ležišča raznih rud; v območju Krupnja, in Ložnice že pridobivajo antimon, ki ga topijo v Za-jači. V bazenu Kreke1 so, pričeli letos graditi veliko termično e-lektrarno in prvo veliko koksarno v Jugoslaviji. 190 MILIJONOV POTNIKOV NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH Potniški promet na jugoslovanskih železnicah je silno živahen. Letm» potujei po 190 milijonov potnikov, potniški vagoni prevozijo na dan 82.000 km. Pred; vojno je potovalo po 60 milijonov potnikov na leto. Zdaj vlada še pomanjkanje potniških vagonov. Potniški park je za 40 odst. manjši' kakor predi vojno. Potniške vagone izdelujejo z vso nag'ico v Zagrebu!, Smedere|vski falan-ki in v K ruševcu. BOKSIT V ČRNI GORI Najnovejša geološka raziskovanja so pokazala, da so v Črni gori razen številnih drugih rud tudi bogvta ležišča boksita; zlasti belega. Beli boksit uporabljajo za posebno vrsto porcelana, torej ne samo za aluminij. V Črni go- premiti dom z osvežujočo umetnostjo, se za. takšne slike težko odloči. Kako rad bi imel naslikane svoje drage ali bi sicer v lastnem portretu zapustil svojcem svoj spomin! Vrnitev k portretu bi tudi mnogo pripomogla k rešitvi vprašanja obstanka našili u-metnikov. PROMETNA POVEZAVA industrijskega bazena v Bosni Nove proge v prometu, vgradnji in načrtu Obe novi progi pomenita zače- G0SP0DARSTV0 IN UMETNOST ri je precej tudi rdečega boksi- I ta, kakor tudi modrega. Največja ležišča so pri Nikšiču. V Črni gori so tudi ležišča premoga. Plevaljski premogovni bazen ima površino: 10 kv. km, premogovne plasti so do 20 m debele. Ležišče rjavega premoga cenijo na 250' milijonov ton. Se več premoga je pri Ivangradu in Policah. V Črni gori so tudi ležišča mangana. Mnogo si obetajo" od obnove starih rudnikov iz dobe Nemanjičev na Mojkovcu. TRBOVELJSKI RUDARJI so 23 dni pred koncem leta izpolnili plan. Poleg običajnega dela so v tem času nakopali 17.800 ton premoga. NA DRŽAVNEM' PREMOŽENJU »CRVENA ZVEZDA« v Kul-pinu so na, Dan republike razdelili nagrade zaslužnim delavcem. Med njimi je bilo 8 pripadnikov nemške narodnostne skupine, ki so prejeli nagrade od 1.500-5.500 din. NA »HRVATSKI«, KI JE PRISTALA NA IREKI, se je vrnilo v domovino 49 jugoslovanskih izseljencev, na »Radniku«, ki je pristal v Splitu, pa 149. Prvi Izseljenci so iz ZDA, drugi iz Urugvaja in Argentine. NEMŠKI TISK PO DVEH KRIZAH (Od nekega nemškega «otrudnika) POGAJANJA MED .JUGOSLAVIJO IN ZAPADNO NEMČIJO V Frankfurtu -so se začela trgovinska pogajanja «ned Jugoslavijo iin zapadino Nemčijo. -Jugoslavia bi rada p ovečala trgov insko izmenjavo; to želi tudi za>pa,dna Nemčija. Jugoslovanski delegat je izjavili. da bi Jugoslavija rada uvažala zlasti nemški kdks, valjano železo, ,stroje, industrijske, optične in e’ektrotehnične naprave-Prva pogodba je bila sik! eni ena 5. marca 1949 iin izteče 31- decembra 1949. Fakturiranje se je vršilo v dolarjih. Takoj po drugi svetovni vojni so zavezniške vojaške sile v veliki meri uporabile tisk, da bi politično in vzgojno vplivale na nemški narod; zato je novinstvo v Nemči- | ji ___ povsem nasprotno Z vsemi drugimi področji gospodarstva in kulturnega življenja — doživelo zgoden, čeprav nezdrav polet. Vsak list in časopis je moi-al prositi vojaška oblastva za dovoljenje. Založniki in uredniki niso smeli pripadati nacionalsocialistični stranki. Zaradi pomanjkanja papirja niso izhajali listi vsak dan, temveč dvakrat ali trikrat na teden. Ker je bilo do denatrne reforme ( 1- julija 1948) z ene strani dovolj denarja med prebivaistvoin in ker z druge strani ni bilo na razpolago za nakup dovolj dnevnih potrebščin, so doživeli listi, posebno pa množica tednikov in časopisov s svojo senzacionalno in dvoumno vsebino (predvsem s spomini nekaterih nacionalsocialističnih voditeljev) ogromno naklado; to je vzbujalo videz gospodarskega pro-speha. Ko je po denarni reformi nemški denar zopet pridobil na vrednosti in so Nemci poleg tiskanega, papirja pričeli kupovati tudi druge predmete, se je pojavVo med listi; posebno Pa med časopisi, ki so po vojni zrasli kakor gobe, množično umiranje. Novinstvo, ki se je nezdravo napihnilo, je bilo zopet potisnjeno nazaj na normalen obseg. Ko so v vseh treh Zdpadnih zasedbenih conah poleti tega leta od pravili obveznost dovoljenja za izdajanje listov, je bilo zopet u-stanovljenih veliko število novih listov, posebno malih krajevnih listov. Stotinam založb in tiskarn, ki so prej pripadale nacional-so- Socialna vprašanja Večja podražitev obleke kakor živil ... t citrrtšpk- T,. Indek V milanskem listu »Corriere della, Sera« (23- nov.) je Fr. Mangi pregledno izračunali stroške za nabavo obleke in obuvala ter za osebno toaleto v povojnih letih in jih primerjal s predvojnimi, Ti podatki bodio gotovo, zanimali tudi našo javnost, ker so cene obleke in obuvala pri nas približno enake kakor v Italiji, to se pravi razmeroma zelo visoke v primeri z ostalimi činitelji življenjskih Cene Cene Poviš. 1938 1949 krat lir lir Nogavice bomb. 5 350 70.0 Nogavice vol n. 9 650 72.2 Obleka spodnja poletna 50 3400 68.0 Obleka spodnja polsezonska 75 5.000 66.7 Obleka spodnja zimska 130 9.000 69.2 Srajca popelin 50 3.500 70.0 Pižama bomb. 70 4.500 64.3 Ovratniki mehki 4 275 68.7 Ovratniki trdi 5 350 70.0 Čevlji 130 9.000 69.2 Robci 2.5 170 68.0 Kravate 20 1.200 60.0 Klobuk 85 4.500 52.8 Obleka poletna 500 34.000 68.0 Obleka zimska 550 37.500 68.2 Površnik polsez. 500 34.000 68.8 Površnik ^mski 575 39.000 68.0 Naramnice 10 700 70.0 Podveze [ 5 350 70.0 Rokavice zimske 50 3.000 68.0 Milo 2.5 150 60.0 Kolin, voda (1) 90 5.500 60,1 Zobna voda ' 8 480 60.0 Zobna krema 3 180 60.0 Milo brivsko 2,.5 150 60,0 Rezila zavoj 4.5 300 66.6 Ščetka zobna 3 200 66.6 Pisec je pri računanju letnih iz latteo,v za obleko in obuvalo teir «abavo toaletnih potrebščin upo-teval potrebe ene moške odrasle iseb,Qi ki po njegovem mnenju po-refouje na leto,: 3 pare bombaža tih nogavic; 2 para volnenih no-ravic; 1 spodnjo bombažasto oble :o; i spodnjo vo’neno obleko za «olisezonski čas; 1 volneno spodijo obleko za z inno; 3 srajce iz lope'ina; 1 bombažasto pižamo; 6 n e tite ih ovratnikov; 3 trde ovratnike; 1 par čevljev; 6 robcev; 3 »vratnice (kravate) ; 1 klobuk; 1 »iimsko obleko; 1 poletno obleko :a nabavo polsezon.skega plašča ih ;-imske suknje ie vračunal za eno e,to po eno petino stroškov; 1 naramnice; 1 par podvez in 1 par ro-cavie. Upošteval je tudi stroške :a razna popravi’a. Za toaletne »otrebe: 6 kosov mila; 1 liter ko inske vode; 4 lončke toaletnega n ila; 6 zavojčkov brivskih rezil ; l steklenice zobne vode; 4 zobne creme; striženje las 12-krat; 1 zob io ščetko. Po računih omenjenega pisca jt lotrefoovala posamezna moška ose->a za nabavo omenjenih predme-ov, ki j ili potrebuje v enem letu, laslednje vsote: Leto Strošek L. Indeks 1938 2.400 100 1939 2.544 106 1940 3.360 140 1941 3.600 150 1942 4.080 170 1943 8.760 365 '1944 30.480 1270 1945 79.200 3300 1946 93.600 3900 1947 182.400 7600 1948 160.400 6700 1949 158.400 6600 Do leta 1942 so se stroški za nabavo omenjenih predmetov povečali za 1-7, medtem ko, so se cene živil pomnožile 3.3-krat- Oti leta 1943 se je obleka podražila že za 3.6 v primeri s predvojno, vendar je bila še vedno cenejša kakor živila, ki so se podražila za 5.3*rat-Let,a 1944 je -bila obleka že 12.7-terat dražja, leta 1945 kar 33-fcrat in leta 1946 39-krat, medtem ko se je cena živil povišala samo za 23—30-kr,at. V letu 1947 ie cena obuvala in obleke poskočila že na 76-krat. medtem ko so bila živila razmeroma mnogo nižja. V letu 1948 nastopa znižanje v razmerju 12%, v letu 1949 pia z» 1.5%i v primeri ž letom 1948. Preobrat k znižhnju stroškov za nabavo oibi eke in obuvala, ki se sicer v Trstu niti ne opaža, nika kor ne voliva na celotno znižanje življenjskih stroškov, ker se druge postavke, kakor n- pr- za stanovanje!, gorivo in razsvetljavo ve čaj,o. ** življenjski stroški in cene v Italiji Ako postavimo osnovo, 1937 = 100, dobimo za posamezna leta naslednje indekse glede razvoja cen na debelo; leta 1938 = 107 povprečno mesečno, L 1947 6.137, za september 1949 5.256. Za življenjske stroške — ateo postavimo osnovoi 1938 = 100, vejalo nas’ednii indeksi: i. 1947 r— 4.575, 1. 1948 = 4.844 ( za obe leti povprečno mesečno) ; september 1948 = 4.910 in za september 1949 = 4.886. Po vsem tem so cene na debe lo v teku zadnjega leta precej nazadovale. Dejanska ni ta raz-voi še prišel do veljave pri cenah na drobno iz raznih razlogov, predvsem zaradi davčnih dbremenitev. Življenjski stroški so ostali približno na isti višini. ZA OBNOVO KAMPANJE, ki so ji nevihte im poplave prizadele ogromno, škodo, je italijanski parlament odobril 3.800 mil. lir. ZA ELEKTRIFIKACIJO, PROGE POSTOJNA — LJUBLJANA. Dve skupini projektantov pripravljata terenska dela za dovr-šitev načrtov za elektrifikacijo proge Postojna — Ljubljana in proge Reka — Srpske Moravice. Po petletnem planu bodo do konca petletke) elektrifizirali 300 km železniških prog. cialističnim lastnikom in so izdajale nacionalsocialistične liste, je bila zopet dana priložnost, da se publicistično uveljavijo. Tako se je v inozemstvu pojavilo mnenje, da so se v Nemčiji zopet na široko odprla vrata obnovi nacionalsocialističnega tiska; z malimi izjemami to ne drži, kajti zasedbena oblastva so ohranila v veljavi ostre zakone, s katerimi lahko nastopijo proti zlorabi tiskovne svobode. Znatno število na novo ustanovljenih listov je moralo prenehati zaradi ostrega konkurenčnega boja z drugimi založb imi za pridobitev čitateljev. Danes že zopet'dnevno izhajajo vsi listi, ki so preživela obe veliki krizi, ker je med drugim dovolj na razpolago tudi papirja. Poleg listov, ki jih izdajaj o vojaške piade — največji med temi je »Neue Zeitung«, ki izhaja z naklado 1.2 milijona izvodov v Muenchenu, Frankfurtu in Berlinu, — ima večina dnevnikov, ki izhajajo v velikih mestih, naklado 100.000 do 300.000 izvodov. Med političnimi strankami pa razpolagajo socialdemokrati, Krščanska socialna unija, Komunistična stranka in Demokratična stranka z nekaterimi velikimi dnevnimi listi. Vendar nosijo skoro vsi veliki listi v podnaslovu oznako »neodvisen« ali »nadstrankarski«. Najvažnejši nemški listi so danes »Die Welt« (Hamburg), »Der Tagesspiegel« in »Der Telegraf« (Berlin), »Westfalische Rundschau« (Dortmund), »Rheinische Post« (Duesseldorf), »Hannover-sche Presse«, »Allgemeine Zeitung« (Meinz), »Westfalische Nach-richten« (Muenster), »Sueddeu-tsche Zeitung« (Muenchen) in »Stuttgarter Zeitung«- Kot glavna gospodarska lista izhajata v Duesseldarfu »Handels-blatt« in v Stuttgartu »Deutsche Zeitung und Wirtschaftszeitung«- Naročnina za liste kakor tudi cena posameznih listov, dnevnikov in tednikov, sta približno za 25% višji kakor pred vojno. Povprečno stanejo dnevniki 20 do 25 p/., tedniki in ilustrirani listi pa 40 do 50 pf. K- R- Izdelovanje igračk v Nuernber-gu je zopet v polnem razmahu-Marca 1950 priredi Nuernberg »Nemški sejem igrač«. V Hamburgu je morailo od 180 podjetij 120 podjetnikov zapreti svoje obrate. Po večini gre za manjše obrate. Ta podjetja so pripadla, ker so po večini izdelovala lesene igrače in si niso mogla nabaviti strojev, poti ebniih za prehod k izdelovanju železnih mehaničnih igrač, ki jih imajo otroci rajši. Nemški porcelan se je zopet pojavili: na, svetovnem trgu. 80 % nemških tovarn, ki izdelujejo porcelan, je na Bavarskem- Bavarski podjetniki, delajo s 70-odstot-no zmogljivostjo. To so podijetja. ki izdelujejo potrce’anasto ipioso-do. Bavarska porcelanska industrija daje kruha, 32.000 delavcem-Odkar uvaža premog iz Zapadne Nemčije in ne več iz C SR so proizvodni stroški večji. Na leto uva ža iz CSR okoli 13.000 ton kaolima-Vrednost izvoženega nemškega borce'ana je dosegla v 10 mesecih 1949 7.5 milijona, do’ar jev, ia" ni v vsem letu 7-4 milijona dolar jev- Nemški porcelanski izdelki so prispeli tudi že v Trst. ERP za Nemčijo Ameriški visoki komisar J<*h J. Me Cloy je V imenu ECA stavil na razpolago nemški zapad-ni vladi 269 milijonov dolarjev iz sklada ERP »za pospeševanje proizvodnje y zapadni Nemčiji*-Vlada zapadne Nemčije v Bonnu lahko takoj razpolaga z zneskom 600 milijonov mark (1** milijonov dolarjev). Denar pojde predvsem za zboljšanje javnih naprav, kmetijstva in ribolova (123 mil. DM), za graditev stanovanj ter okrepitev težke lahke (industrije (312 mil DMh za elektrifikacijo pojde 245 m1 ' DM (58 mil. dol.). Od skupnega zneska] je bilo dokončno naka zano že 246 milijonov dolarjev (1.036,000-000 DM) za zapad”!,? Nemčijo in 22,800.000 dol. mil. DM) za zapadni Berlin. Po poročilu ameriških list°v je v zapadnem Berlinu dane-večja beda kakor za časa sovje ske zapore. Sovjetski pas izva) ^ dejanski gospodarski bojkot za padnega Berlina; v tem prede vlada veliko pomanjkanje den» ja, ki je nastopilo kot posledi^ zadnje denarne preobrazbe. P’ strogo se izvaja deflacija in 0 činska uprava odpušča nam ščence kar povzroča novo b«e ppselnost. Z druge strani poroča, da J načelnik za zunanjo trgovino z^_ hodne nemške vlade Orlipp ? potoval v Hamburg na Jpogn)^ nja za pospešitev trgovinske meniave med obema Nemčijam STRAN 3 Slovensko gospodarsko združenje želi vsem svojim članom srečno novo leto in obilo gospodarskega uspeha Zakonske določbe davčne olajšave za gradnjo STANOVANJSKIH HIS Ukaz št. 222 (30. XI. 1949) vsebuje Poleg nekaterih izprememb enotnega zakonskega besedila 0 ljudskih hišah (28. IV. 1938, št. 1165) tudi Predpise o raznih davčnih olajšavah za gradnjo novih stanovanjskih hiš. Stanovanjske hiše, ki nimajo značaja luksuznih stanovanj, čeprav obsegajo tudi urade in trgovske lokale in ki se pričnejo graditi do vštev-ši 31. dec. 1953 in se dovršijo v dveh letih p0 pričetku gradnje, se oprostijo davka na zgradbe in tozadevnih doklad za dobo 25 let od dneva, ko so uporabna za vselitev. Za nakup stavbišč ter za stavbne pogodbe' se priznava ugodnost stalne registrske takse in znižanje zemljiške takse na eno četrtino. (Od zemljišča Pri stavbi, ki presega dvojno površino zazidane površine, se plačajo redne takse.) Prav tako se ne plača trošarinskega davka na gradbeni material, ki se uporabi za to gradnjo. Oprostitev trošarinskega davka se Priznava tudi od 11. decembra dalje, za hiše, ki so v gradnji, pod pogojem, da se te hiše dovršijo v dveh letih. Ze plačani davčni zneski se ne povrnejo Pri prenosih lastninske Pravice do hiš, do katerih pride v dobi 4 let od dneva, ko se izrečejo sposobne za vselitev, se priznava znižanje registrske takse na polovico in zemljoknjižne takse na četrtino. Ta ugodnost ne velja za prodajo trgovskih prostorov, ki se ne izvrši z isto listino, s katero se prenese vse poslopje. Prav tako je izključena ta ugodnost, pri prodaji trgovinskih lokalov, ki tvorijo ločeno gosnodarsko enoto. Omenjeni predpisi veljajo tudi za razširitev hiš ter za zgraditev Porušenih hiš, če se razširitev ali Ponovna zgraditev dovrši do vštevši 31. decembra 1955. Ukaz predvideva tudi razne primere razlastitve zemljišč, ki so namenjena gradnji hiš ljudskega značaja. Ukaz št. 220 (30. XI. 1949) proglaša gradnjo stalnega sedeža za tržaški mednarodni velesejem za obče-koris'no. Ukaz št. 221 (29. XI. 1949) predvideva nove predpise glede pristojbin inženirjev in arhitektov za strokovna opravila v zvezi z gradnjo ljudskih hiš. Ukaz št. 224 ustanavlja tri področja za gojitev divjadi. (Vila Julija, Vrdelski hrib, pri Lovcu.) Ukaz št. 223 (5. XII. 1949) ustanavlja inženirski diplomski t-čaj za arhitekturo na tržaškem vseučilišču. Pojasnila Potrdila plač in mezd Opozarjamo delodajal-e, da je ko-lekovanje dokumentov, ki jih nameščenci podpišejo v potrdilo prejetih mezd in plač, po zakonu obvezno. Kolekovanje, ki se izračuna na podlagi običajnih lestvic, je obvezno, tudi če nameščenci podpisujejo na skupnem seznamu mezd in plač. Davek na poslovni promet in popusti Nekatera podjetja dajejo svojim klientom razne popuste na račune ob priliki novega leta, v drugih primerih pa jim dajejo razna darila in dopolnila v blagu. Opozarjamo trgovce, da so tozadevni davčni predpisi o plačevanju davka na poslovni promet (IGE) naslednji: 1. Popusti, ki so v zvezi z redno plačanim blagom, niso podvrženi davščinam. Vsekakor pa mora biti popust razviden iz fakture. Morebitna že vplačana davščina se ne vrača. 2. Darila v blagu so vedno podvržena davku na poslovni promet na osnovi običajnih predpisov. BOŽIČNA DOKLADA Božična doklada, ki se izplačuje običajno v sedanjem obdobju, se ra-čuna, kakor znano, na podlagi 200 j ur temeljne plače in draginjske doklade, če je delojemalec delal celo leta Ce je bil nameščenec med letom odsoten, se mu izplača toliko dvanajstin letne vsote, kolikor mesecev je bil zaposlen. Odsotnost v primeri bolezni ne vpliva na odmero božične doklade. Pripomniti je še, da delovne pogodbe za posamezne kategorije lahko vsebujejo posebne predpise o plačevanju božičnih nagrad. OBNOVA OBRTNIH DOVOLILNIC Trgovske dovolilnice se obnavljajo letnD v teku januarja. Prizadete občine niso še za letos izdale zadevnih predpisov. Pri obrtnikih (razen pri urarjih in radijskih delavnicah, ki morajo obnoviti licence v teku leta) se obrt-nice, ki veljajo eno leto, obnavljajo preden zapadejo, t. j. leto dni po zadnji obnovi ali izdaji. NOVI RAVNATELJ GOSPODARSKEGA ODDELKA Na mesto gospoda Ivana B. White-a, 'ki je odpotoval v Washington, je bil imenovan g. We-sley C. Haraldson, ki prevzame posle ravnatelja oddelka za finance in gospodarstvo pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu. Pogajanja o avstrijskem tranzitu Dne 19. in 20. tega meseca so se na sedežu Trgovinske zbornice v Gracu sestali avstrijski in tržaški predstavniki, ki1 so obravnavali vprašanja tržaškega tranzita v okviru italijansko-avstrij-ske trgovinske pogodbe. Tržaški predstavniki so zagovarjali predvsem vrednosti Trsta za avstrijski tranzit, poudarili so med drugim, da znaša železniška tarifa za prevoz blaga iz Avstrije v Trst in obratno, povprečno 17 šilingov za stot, medtem ko je tarifa za Hamburg 27 šilingov, za Rotterdam 30 in za Anvers 37. V glavni točki dnevnega reda so izvedenci ugotovili, da itali-jansko-avstrijski trgovinski ^sporazum ne ustreza današnjim potrebam, ker se ta dogovor, nanaša le na zasebne kompenzacije, ki zahtevajo v vsakem primeru dva operaterja, in ker moram še vlade odobriti sklenjene kompenzacije od primera do primera. Temu je treba dodati še težkoče valutne narave. Predlagali so zaradi tega izmenjavo, ki bi slonela na klirinških kompenzacijah. Zanimivo je, da so vzeli za zgled klirinški sistem, ki je bil v veljavi pred vojno med Nemčiio in .Tugoslaviio. Predlagan _ie bil v bistvu naslednji postopek: avstrijski uvoznik plača protivrednost uvoženega blaga v avstrhski valuti pri avstrijskem denarnem zavodu. Za vplačilo dobi potrdilo, medtem ko izvede zavod potrebne valutne operacije pri avstrijski vladi. Uvoznik pošlje potrdilo inozemskemu izvozniku (v našem primeru tržaškemu); potrdilo oziroma ček avstrijskega denarnega zavoda lahko uporabi • za nakup avstrijskega blaga, potem ko je pooblaščena banka u- gotovila pravilnost dokumenta. Ceke bi poleg tega lahko prosto prodajali na borzi. (Predlagana je bila v ta namen ustanovitev posebne borze čekov na določen rok v Trstu lin, Milanu). Tržaške odnosno italijanske banke bi lahko razčlenile originalne čeke na čeke z manjšo vrednostjo. Avstrijski delegati so se v glavnem pristali na opisane predloge. AMERIŠKI PAKETI CEZ TRST V JUGOSLAVIJO Leon Zakrajšek, potova’na; agencija v New Yorku (General Tra-vel Service, Ine. 302 E. 72nd ST. __ New York 21) pošli, a dariine pakete iz Amerike v Jugoslavijo čez Trst. Stranka v ZDA izbere b’ago in v tržaških Javnih afe a-diščih sestavijo pakete- Cena za 100 f (1 funt = 0.45 kg) prvovrstne be'e moke je 12 dolarjev (s prevoznino vred)- — Streptomic.in stane: 12 g 17 dol., 30 g 25.50 dol-, 50 g 42 dol., 60 g 60 in 100 g 80 dolarjev. POLITIČNE CENE OSTANEJO. ZVU je zagotovila, da ostanejo politične cene, kruhu, moki in testeninam v veljavi do 30 junija /v1950l| Po (prvotnem .sklepu naj bi politične cene ostale samo do 31. decembra 1949. V Trstu stane danes kg kruha 82 lir, testenine 83 in moke 100, medtem ko so ustrezajoče cene v Gorici in na Beneškem 95, 120—130 in 120—130 lir. Studebaker v Trstu Kakor je bilo objavljeno v dnevnem časopisju, namerava ameriška tovarna avtomobilov Studebaker zgraditi v bodočem industrijskem pristanišču v Zavijati obrat za sestavljanje avtomobilov. Nedavno so se v Parizu sestali evropski tržni predstavniki tega ameriškega podjetja, da bi predvsem preučili možnost plasiranja ameriškega izdelka na evropska tržišča. Kakor smo izvedeli od tržakega predstavnika tovarne, ki je bil prisoten v Parizu, je vest 0 novi pobudi v Trstu izšla iz gospodarskih krogov VU in ERP in ne po naročilu podjetja Studebaker, ki običajno ne razglaša podobnih programov, vsaj dokler niso še dani vsi pogoji za njihovo uresničenje. Vest o skorajšnji zgraditvi novega obrata je torej zaenkrat preuranjena. Formalno je že ustanovljena družba IMAŠ, ki bi vodila novo tržaško podjetje. Zagotovljeni so tudi potrebni krediti, vendar preučuje podjetje Studebaker v sedanjem obdobju pied-vsem trgovsko stran zadeve. Kakor za vso ostalo tržaško industrijo je v tem primeru bistveno vprašanje ne toliko sama zgraditev in pospešitev industrijskih naprav, kolikor kako in kam se bodo novi proizvodi plasirali. Pozornost podjetja Studebaker se v tem pogledu obrača predvsem na države tržaškega zaledja in Sredozemlja, ki bi lahko postale dobre odjemalke tukajšnje pomožne industrije. Podjetje že vzpostavlja v ta n amen potrebne stike z Jugoslavijo in Bolgarijo po tržaških zastopnikih. Namerava pa razširiti delovanje tudi na Madžarsko in Romunijo. Med drugim napovedujejo poslovno potovanje poverjenika podjetja Studebaker v Trst in v države tržaškega zaledja, predvsem v Jugoslavijo. Poudariti je, da je konkurenčna borba med avtomobilskimi družbami postala v zadnjih časih zelo ostra. Poleg ameriške se na svetovnem trgu udejstvuje predvsem angleška, francoska, belgijska ter italijanska avtomobilska industrija. Podjetje Studebaker računa, da bo pobila konkurenco ostale industrije z gradnjo osebnih in tovornih avtomobilov z majhno porabo goriva, t. j. z izdelavo takih izdelkov, ki so najbolj cenjeni na evropskih tržiščih, zlasti pa na področju tržaškega zaledja. Tako napovedujejo, da bo porabil nov tip osebnega avtomobila »Studebaker« 1950 le 12 litrov bencina na 100 km. Poročajo n. pr. tudi, da je na poizkusni progi v Ameriki manjši tovorni avtomobil iste tovarne prevozil 100 km proge z uporabo komaj 1.6 litra bencina. Te uspehe so dosegli s tehnično izpopolnitvijo nekaterih motornih delov ter s posebnim tempom vožnje. Sicer pa pripisujejo manjšo uporabo goriva avtomobilov Studebaker predvsem manjši teži vozil. Podobna ameriška vozila tehtajo od 17 do 18 sto‘ov, medtem ko je teža osebnega avtomobila Studebaker le okrog 12 stotov. Tovarna Studebaker namerava razviti svoje tržno omrežje tudi z izpopolnitvijo dobave nadomestnih kosov ter z organizacijo tehnične pomoči pri večjih popravilih. Tržaški predstavnik Studebakerja namerava med drugim organizirati stalno vzorčno razstavo avtomobilov v Kopru. Podjetje Studebaker pa namerava v sedanjem obdobju razširiti predvsem prodajo tovornih avtomobilov manjše nosilnosti. Tovorni avtomobil z nosilnostjo 10 stotov stane v-ZDA okrog 1100 dolarjev, v Trstu (prosto pristanišče) pa okrog 1400 dolarjev. Knjige in revije Angelo Graziani: «Storia delle dottrine economiche«. Zal. A. Morano, Neapelj, 318 str., 1.500 lir. Analiza naukov raznih znanih ekonomistov, od angleških klasikov do današnjih, kakor Smitha, Ricarda, Milla, Marshalla, Roscherja, Sombarta, Edge-wortha, Pigona in Keynesa. Jenny Grizotti Kretschmann: «Storia delle dottrine economiche«. Zal. UTET, Turin 1949, 473 str. 1.500 lir. Pregled dela starih in novih ekonomistov ter analiza njihovih šol. Gino Barbieri: «Saggi di storia economicha italiana«. Zal. Libreria scientifica editrice, Bari 1948, 259 str. 950 lir. Odlomki iz razprav o delu] nekaterih Italijan skih ekonomistov ob koncu starega veka in začetku novega. G. Fuà: »Elementi di contabilità nazionale«. I Sul reditto rea le. Zal. Istituto per gli Studi di economia, Milan 1949, str. 83, 700 lir. V CavaVijevi knjigi o tržaškem %V. stoletju so zgodovinski podatki razmetani po vseh 416 straneh brez vsakega reda in sistema; kei s° Poleg tega povsod navedene le *1ure mere in star denar, si čita-na podlagi teh podatkov ve ’hore napraviti jasne slike o teda-nierti gospodarskem, socialnem in b-orrodnostnem položaju v našem ^estu, To pa ne v el m le za Ca-ve.llijeVo knjigo, temveč več ali ^anj za vse druge knjige in raz-brave o tržaški zgodovini, ki so 3pl napisali italijanski ali italo-Dlski avtorji■ Dozdeva se, kakor pa hi bil prav v tej zmešnjavi nek «istem, sistem omračevanja trža-®ke zgodovine, ker bi jim jasnost v tem pog'edu kvarila račune-Da bi si čitatelj lahko ustvaril ^koliko voi ma o življenjskih po-°°Uh v XV. stoletju v Trstu, smo p zadnji števitki navedli nekaj po-b'Ukov o tedanjih dninah poljskih delavcev; v Cavallijevi knjigi sr Zabeležene poleg že objavljenih .pdi niže navedene plače, ki smo 3pi spremenili v današnje itallijan-ske lire. Pri preračunavanju stalila denarja v današnje lire je za pod’ago tedanja in današ-pta vrednost denarja v zlatu. Primerjanje med tedanjimi in današ-*pibii cenami in plačami pa nam °kazuje, da je vrednost zlata v zadnjih stoletjih občutno padla. Iz tega sledi, da niti zlato ne more jamčiti za stalnost denarja. PLACE DELAVCEV, RIBIČEV, MORNARJEV IN. NAGRADA ZA KRVNIKA Plače so bile v XV. stoletju naslednje: Letna plača dekle, poleg hrane, stanovanja in obleke, je b-la leta 1401 v davašnnh lirah 12.480, leta 1461 12-600; letna plača sluge je bil/, enaka navedeni plači dekle; deček pastir je prejemal 22.720 Iv, na teto (kaj je prejemal po'eg denarja, ni v zadevnem dokumentu navedeno) ; ribič 47-364 lir; mornar 34-800, v drugem primeru pa 41.040 lir; »mojtter« mornar je. prejemal 185.740 lir; mizarji in težaki so prejemali po 300 Ur dnevno; dnevnica občinskega funkcionarja za uradovanje izven mesta je znašala 386 lir. V vsej knjigi ni najti enega podatka. o uradniških plačah, v nekako odškodnino za to pa nam neki dokument spo ora, da so placali krvniku za odsekanje dveh človeških glav, za narravo insite in skupne krste Za oba hudodelca, računano v današnjem denarju, 4612 lir. Zakaj odsekanje glav in vislice? AK sta bi'a najprej obešena in potem obglavljena, ali pa narobe, nam zadevni dokument Kramljanje o tržaški zgodovini Cene in plače v XV. stoletju noče ničesar povedati. Za izbiča-nje nekega tatu pa je isti krvnik zaslužil kar 1787 lir! Torej šestkrat več, nego bi jih zaslužil, ako bi ves dan prenašal polne vreče! Ker se že bavimo z ljudmi, ki so prišli v spor s tedanjimi tržaškimi zakoni, lahko povemo še to, da je moral Just Petač leta 1410 plačati 20 kr a; carjev (380 lir današnje vrednosti) globe, ker je na javni ulici pretepel in vrgel na tla neko gospo. Kljub temu so bili njegovi potomci povišani v grofovski stan. Nekdo drugi je plačal 8000 lir kazni, ker je žalil Mater božjo. Od plač se povrnimo k cenam jestvin! Kakor že omenjeno, so tedanje cene zaradi večje jasnosti izražene v današnjih lirah. Glede mer in uteži bodi povedano, da je stari avstrijski funt 0-56 kg, unča 48 g, 1 mernik (ali po'ovnjak) pšenice 21 kg (približno). ŽIVILA Začnimo kar pri pšenici, ki je igrala tedaj v Trstu tako važno vlogo, da so Tržačani zaradi nje večkrat celo kri prelivali• Za en mernik (21 kg) pšenice so plačevali leta 1474 v današnji vrednosti 1857 lir, leta 1480 pa 795 Ur, leta 1490 1350 Ur, tri leta pozneje pa samo 900 lir; za 14 funtov mesa 217 lir, za 2 in pol funta mesa 37 lir, prašičje p eče 375 lir; 6 parov piščancev 912 lir, 844 jajc 1857 lir; 1000 funtov sira iz Obrovca 20.430 Ur; funt večjih rib 30 lir. V cenah sladkorja so tako neverjetne razlike, da jih niti ne omenjamo. Funt sveč je stal 49 do 62 Ur; 100 funtov loja 2850 lir; 1000 funtov mila 27.860, 1000 funtov voska pa 24.146 lir. CENE TKANIN Za tkanine so veljale naslednje cene: za laket blaga (0-778 m): tenko platno 57 in 98 Ur; nizko sukno 285, 300, 326 in 375 lir; visoko sukno 930, 1304, 1544, 1790 in 1793 lir. V trgovini na debelo smo našli za cele kose tkanine: 1 kos barhanta 2275 lir; 1 kos sukna od 20 do 61 dukatov, to je od 37-150 do 113-300 današnjih lir. To ceno so plačali za francosko sukno, «BITKA ZA GORICO?» Federico Landi je milanskemu gospodarskemu listu »24 ORE« (14. dec.) poslal pismo o zadevi polemike, ki je nastala zaradi nekaterih -ugodnosti, ki jih je Gorici prinesla »svobodna cona«. List je objavil pismo pod naslovom »Bitka za Gorica?«. Pisec zavrača očitke italijanskih industr.ijcev, da so bile Gorici dovoljene ugodnosti, ki škodujejo italijanski industriji alkoholnih .pijač, predvsem likerjev, in opozarja ita’ijaniSko javnost, da so žrtve ea Gorico popolnoma na mestu, ker je to mesto v gospodarski agoniji. Za leto 1949 je bilo g or iški industriji nakazanih 2500 »hektanidrov« aikohola, ne da -bi bilo treba industri j cem plačati industrijski davek. V resnici -so gor iški industrij ci izkoristili .samo 243 hektanidrov- In zaradi -tega se v Italiji razburjajo? Končno omogoča zakon, da -se 'kontingenti blaga nakazanega za _ go-riško prosto cono lahko menjajo vsako leto. GORICA KLICE NA POMOČ Dopisnik rimskega gospodarskega lista «II Globo» iz Gorice kliče zopet na pomoč. Gospodarski položaj Gorice, ki je bila z «diktatom» ločena od prekrasnih leto-viščarskih krajev na Tolminskem, Idrskem in Trnovski planoti je o-bupen. Ustanova za pospeševanje turizma je dejansko mrtvo rojeno dete. Njen ravnatelj je zdaj prišel na izvirno misel: v Gorici naj se ustanovi igralnica — kazina, ki bi privabljala tujce. Temu se bodo verjetno uprli Gradež in Benetke; toda na vse zadnje so Benetke 140 km daleč. Gorici je treba pomagati. Uvedba prostega pasu ne zadostuje; saj gre za branik italijan-stva proti Vzhodu. Mnogi navajajo, da je Gorica sveto mesto, ki naj bi se zadovoljilo s kultom mrtvih in živih in ki naj brani ideale te postojanke ter pusti ob strani posvetne zadeve. Toda, kako naj vrši to vlogo, če gospodarsko propada, vprašuje pisec. Ni moralno, pustiti gospodarsko propasti takšno središče ,ki je obmejna postojanka italijanstva in ki noče umreti prav zato, ker je italijansko in furlansko. ŠVICARSKI DOM je bil odprt v Stuparičevi ulici 19 z zakusko, ki jo je priredil tukajšnji švicarski konzul E. Bonzarigo in katere so se udeležili predstavniki raznih oblastev, med njimi tudi gen. Airey, poveljniki anglo-ameriških čet. V domu so se nastanili švicarski konzulat, Švicarski krožek inj Švicarsko dobrodelno društvo. 3fove občinske trošarine? V predzadnji številki »Gospo- | darstva« smo prinesli vest o nameravanem zvišanju občinskih trošarin v Italiji. Ni nam znano, ali nameravajo nove določbe raztegniti tudi na Tržaško ozemlje. Kljub temu bomo povzeli nekatere značilnosti italijanskega načrta, misleč, da utegnejo zanimati tržaške gospodarske kroge. Občinska trošarina na vino, bo lahko zvišana na 1.000 lir za hi v občinah z nad 10.000 prebivalcev in na 1.500, če prebivalstvo prekaša 200.000 oseb. Razlika med trošarino na fina in običajna vina je odpravljena. Zato je uvedena nova trošarina na peneča vina (100 lir za steklenico). Pripominjamo, da mnoge občifte (med temi tudi Trst) že zdaj pobirajo višje trošarine na vino, kot jih je dopuščal zakon na podlagi posebnih pooblastil davčnih uradov. V Trstu se trošarina nanaša na o-krog 200.000 hi vina letno. Ogromen povišek je predviden za trošarino na potrošnjo električne struje za razsvetljavo: 10 lir na vsako kilovatno uro. V tržaški občini znašata trošarina zdaj 0,90 lir za kwh. Letna potrošnja elektrike za razsvetljavo pa znaša v Trstu okrog 30 milijonov kwh. Nova trošarina na plin bo znašala 1,50 lire. (Trst potroši okrog 27 milijonov kub. m plina na leto, dosedanja trošarina znaša 5 stotink lire na kub. m). V spisek novih predmetov, kil bodo podvrženi trošarini, so vključene nekatere nove postavke, med temi tudi žganje (5000 in 8000 Er za h1 čiste vsebine, odnosno do 55 stop. in nad 55 ston. vsebovanega alkohola). Na pod’agi vrednosti b’aea bodo odslej pobirali trošarino tudi na vse pijače, ki jih priipiravPajo s plini, strupi, e-sencami, sadnim sokom itd. Novost ie pavšalno plačevanj trošarine na gradbeni material, za popravila stavb, ki se vršijo na račun lastnikov (1.50 lire na vsaik kv- m površine in za vsako nadstropje). Osnutek vsebuje tudi dotočbo. po kateri bo država dodeli'a občinam 7.5% dohodkov od davka na poslovni promet (IGE) v so- medtem ko je bilo precej cenejše l sukno iz Verone (1 kos 66.952 lir). Za 1.58 m surovega sukna »raša« so plačali 240 lir; barvanje kosa sukna pa je stalo nič manj kot 3720 lir. CENE FINIH IN SKROMNIH OBLEK Razmeroma mnogo so trošile tedanje tržaške dame za svoje obleke. Cdna damske obleke je znašala 18.575 lir; najcenejše so sta e okoli 9300, najdražje pa 46-500 lir Vse te so bile iz sukna; za belo svileno obleko pa so plačali 65-000 in za poročno svileno obleko celo 148.600 lir- Kaj to pomeni, nam bo jasno, ako pomislimo, da so za to ceno (148.600 Ur) 1.1451 pro dali celo hišo v Riborgu; leta 1489 pa je šla ena izmed najboliših hiš v mestu Za 557.000 lir. Tedaj so mlin z vrtom, vinogradom in brajdo v okraju Molini (danes ul. Battisti) prodali za 111.500 lir, tore) Za mnogo manj, nego je stala poročna obleka. Za sam plašč so plačali 46-500, za žametno krilo pa 82-000 lir (t. j. 44 zlatih dukatov tedanjega denarja). Bolj skromna je bila obleka žene krčmarja Hansa Porta Marjetice, napravljena iz sinjega sukna na slovenski način nad modum razmerju s številom prebiva'stva. Po’eg tega bodo občine v hribovitih predelih (600 m nad morjem) deležne 1% tega davka. Angloaineriška vojaška uprava je iz ita’Panske zakonodaje povzela določbo, po kateri odpade občinam 90 % dohodkov od davka na poslovni promet z vinom in živino. Državni prispevek se računa na dohodek, ki se pobira v posameznih občinah. Zadevna aktivna proračunska postavka tržaške občine za leto 1950 znaša 140 milijonov lir (poleg 160 milijonov lir, ki iih bo občina črpa'a v razmerju 18 % državne davščine na javne prireditve). Verjetno je, da bo tudi VU usvojila načelo o povišanju donacij krajevnim te’esom iz državne davščine na poslovni promet. Ta davek bo letos" vrgel državnim b a-gajnam okoli 3.5 milijarde lir. Ce postavimo, da bi mora’o p-ipasti občinam 7.5 % omenjene vsote, bi lahko vse občine področja računale na okrog 260 milijonov lir. Na pod)agi sedanjega sorazmerja prebivalstva bi odpadlo skoraj 240 milijonov lir na tržaško občino in le 20 milijonov lir na vse ostale občine, ki bi prejele odnosno: Milje 10 milijonov, Do'ina okrog 4-5. Nabrežina nekaj nad 4, Zgonik 1.2, Repentabor pa .okoli pol milijona Mr. Nai omenimo še, da je vprašanje višjih dotacij našim pasivnim kra-škim občinam ze'o pereče. Znano ie namreč, da spadajo kraške občine Repentabor, Zgonik, Nabrežina in deloma Dolina po gospodarskem značaju v hribovito področje, čeprav iih ne vklučujeio tiaikaj v zemljepisnem smislu. Ne glede na nače'a, ki jih bodo v podobnih primerih upoštevali v Italiji, bi mo-ale tukajšnje odgovorne ob'asti to vprašanje temeljito preučiti in najti primerno rešitev. Promet v Amsterdamu je dosegel v oktobru pravi rekord. Prispelo je 379 ladij s tonažo 1,899.196 BRT (v oktobru 1948 315 ladij s tonažo 1,700.728). Nazadoval pa je promet s pristanišči na Renu, od koder je prispelo samo 72 ladij s 41.439 BRT sclabonicum«, ki je sta'a komaj 9300 lir (5 dukatov), čeprav je bila okrašena s srebrnimi gumbi. Sive halje za uboge so prodajali po 640 lir, kar pomeni, da je moral delavec delati nekaj več nego dva dni, da si je zaslužil tako haljo, medtem ko so Patriciji in njih dame plačevali samo za svoje pasove okovane s srebrom 5600 do 37.000 lir. PRISELJEVANJE IZ ITALIJE Razlika med bogataši in delovnim ljudstvom je bila torej v stoletju, o katerem govorimo, precej občutna. Gospodje so bili po veliki večini italijanski trgovci in višji uradniki, delovno ljudstvo pa Slovenci. Italijanski trgovci in višji uradniki so bili skoraj sami priseljenci iz raznih italijanskih mest; samo iz Benetk in iz drugih beneških mest smo našteli v Ca-vallijevi knjigi skoraj 100 takih priseljencev, iz Milana in Lombardije Pa nad 50. To ni malo, ako pomislimo, da ni štel tedanji Trst niti 10-000 prebivalcev in da v starih dokumentih gotovo niso vsi našteti. Vsekakor je značilno, da pripada ogromna večina tam navedenih italijanskih imen priseljencem iz Italije- —od— Potek tržnih poslov na koncu leta 194S je v glavnem potrdil predvidevanja, ki so napovedovala le manjšo oživitev blagovnega prometa. Večji obtok denarja ‘zaradi izplačila raznih izrednih doklad delojemalcem je seveda vplival na nakupe široke potrošnje, če upoštevamo, da ti prejemki znašajo v Trstu nekaj nad Z milijardi lir. Cene nekaterih, zlasti poljedelskih proizvodov, so se utrdile na trgu na debelo in drobno. Gre pa verjetno Za povsem začasno konjunkturo. Med letom 1949 so se vsi izdelki pocenili pri proizvodnji v mnogo večjem obsegu kakor pri prodaji na drobno. Značilna je predvsem pocenitev poljedelskih proizvodov na debelo- Tako se je pšenica v zadnjih IZ mesecih pocenila v povpreki od 9300—10.000 na 6300—6600 lir za stot, koruza od 5500—6600 na 3900—450Q lir. Občutno so nazadovale cene na živinskem trgu: voli so se pocenili od Z40—330 na 150—210 lir za kg žive teže, krave od ZIO—Z80 na 130 —190, teleta od 400—500 na Z60— 350, pitani prašiči pa celo od 340 —400 na ZOO—250 lir. Vina so se pocenila na trgu na debelo za okrog 15 % pri kvalitetnih vrstah ter od 30 do 40 % pri običajnih. Olivno olje je zabeležilo padec od 590—680 na 300—350 lir za kg. Tudi cene industrijskih proizvodov so nazadovale, toda v mnogo manjšem razmerju kakor poljedelski proizvodi. Opazovalci menijo, da se bo morala v teku bodočega leta prilagoditi novim razmeram tudi prodaja na drobno. * * * ŽITARICE Večje povpraševanje je nekoliko okrepilo cene žitaričnih izdelkov. V bližnji Benečiji so zadn;i ceniki naslednji: pšenica I 6600 do 6750, II 6500 do 6650, III 6300 do 6350; koruza 4700 do 4800, bela koruza 4000 do 4500 'ir za stot. Uvožena južnoameriška koruza 4200 do 4250; oves 4500 do 4600; rž 4100 do 4300; ječmen 4000 do 4200 lir za stot. ŽIVINA Kljub večjemu povpraševanju so cene živine ostale v g'avnem ne-dzpremenjene. Na nekaterih tržiščih so se v neznatni meri podražili prašiči. Zadnji ceniki so naslednji: Videm: voli I 230. II 180; krave I 200, II 150; teleta 280 do 300; prašiči od 100 do 150 kg 210—230, nad 150 kg 250 do 260; prašički 180- Reggio Emilia: vo’i I 210 do 230 II 170 do 200; krave I 160 do 190, Il 120 do 160, III 100 do 120; teleta do 70 kg 300 do 330, od 70 do 90 kg 330 do 360, nad 90 kg 360 do 390; prašiči do 50 kg 170 do 190, od 50 do 80 kg 190 do 200, od 120 do 150 kg 220 do 230, od 150 da 180 kg 230 do 240. nad 100 kg 240 240 do 250 'ir za kg žive teže- Padava: voli I 210 do 230, II 130 do 150; krave I 190 do 210, II 120 do 130; teleta I 370 do 400, II 320 do 340. VINO Na tržiščih vina vlada mrtvilo Cene so v glavnem neizpremenje-ne razen na nekaterih trgih, kjer so beležili zmerno tendenco k podražitvi, ki pa :e verjetno le začasnega značaja. Dajemo nased-nje cenike: Verona: Valpo’ice'Ia 420 do 450 lir za stop./hl; Soave 440 do 470; Bardolino 420 do 450; »Verona« 360 do 400 'ir za stop/h'. Firenze: običajna vina 1949 9 do 10 st on 2800 do 3300 'ir za hi, 10 do 11 "sto. . 3300 do 3400, 11 do 12 at on- 4000 do 5000 nad 12 stop-5000 do 6500; fina vina 11 do 12 stop. 5200 do 6500, 12 do 13 stoo. 6500 d,o 7500, 13 do 14 stop. 7500 do 8500. Bari: rdeča vina za rezanje »Barletta« 320 do 330 lir za stop/hi, obiéa'na rdeča »Corato« 270 do 280- fina rdeča »Corato« 340 do 350. MLEČNI IZDELKI Nepričakovano se je ponekod znižala cena masla po trenutni podražitvi ob priliki prazničnih nakupov. Cena sirov je ostala nespremenjena, v nazadovanju je še vedno parmezan 1948- V Emiliji beležijo nas'ednje cene: maslo 800 lir za kg; parmezan 1948 900 do 1000, parmezan 1949 630 do 680 lir za log- OLIVNO OLJE Povpraševanje po olivnem olju se je nekoliko povečalo; cene so v zmernem porastu, vendar gre predvsem za uravnovešeni e cen med raznimi tržišči. V Bariju prodajajo olivno olje po 350 do 360 .lir za kg za blago do 1 stop. kisline, 330 do 340 do 1.5, 310 do 320 do 2—3, p.o 285 do 295 do 8 stop. kisline za kg. LES V tržaški tranzitni trgovini vlada precejšnje povpraševanje za mehke in trde vrste lesa. Avstrijski uvoz je nekoliko nazadoval, vendar opazovalci menijo, da ne bo razvrednotenje avstrijskega ši-Unga dovedlo do znatnih izpre-raemb v pogledu tranzitne trgovine vsaj do marca 1950, ker se posli vršijo na podlagi kompenzacij. Zadnji ceniki so naslednji: Trst: cene blaga v tranzitu: žagana jelovina in smrekovina »tom-bante« 12.500 do 13-500 lir za kub. m; tramovi u. Trst 7500 do 8000; hrasitovina »bouiles« 37.000 do 42.000, hrastov ina 35.000 do 40-000; neobrotal jena parjena bukovina Na koncu leta se je tendenca stalnih in krepkih cen na mednarodnih trgih še okrepila. Veliko povpraševanje vlada za neželezne kovine, zlasti za baker. Na vidiku je podražitev železa in jekla. V porastu so cene žitaric; kvoia-cije bombaža nihajo, vendar so v glavnem usmerjene navzgor. Države, ki pridelujejo važnejše poljedelske' proizvode za izvoz, si prizadevajo, da bi ohranile cene proizvodnje na sedanji s:op-nji in da bi s tem preprečile posledice naraščajoče krize v kmetijski panogi. Državna podpora in nadzorstvo nad proizvodnjo spadata med običajne ukrepe za zajezitev padanje cen. » * KOVINE Zelo aktivno je še vedno povpraševanje po bakru, svincu in cinku. Ponudbe bakra ne krijejo sedanjega tržnega povpraševanja; predvidevajo, da se bo ta kovina prej ali slej zopet podražila tudi zaradi zvišanja proizvodnih stroškov v ZDA, Iz istih razlogov predvidevajo tudi splošno podražitev jekla in 27.000 do 32.000t naravna ne obrobi j ena bukovina 17-000 do 19.000; obrobljena parjena bukovina 31.000 do 34-000; javor 28.000 do 31.000; bukovine vezane plošče 85-000 do 95.000; hrastovi parketi 1250 do 1450 za kv. m; bukovi parketi 750 do 850 lir za kv. m, Milan; konična smrekovina I 36.000 do 38.000, II 27-000 do 28.000, III 18.000 do 19.000; tramovi u. Trst 11.500 do 13-000; mecesem I 42-000 do 44.000, U 23.000 do 24.000, III 18.000 do 20000; orehovina 38.000 do 48.000; slavonska hrasto-vina 50-000 do 52.000; topolove vezane plošče 3 mm 120-000 do 140-000; bukove vezane plošče 160.000 do 170.000. KOLONIALNO BLAGO V prvi polovici tega meseca so na krajevnem tržišču kave zabeležili zmerno pocenitev; v drugi polovici meseca pa so se cene zopet dvignile na prejšnje kvo-tacije. Kavo Santos, ki se je med vsemi vrstami najbolj podražila, ponujajo zdaj vsekakor pod boljšimi pogoji. Naj novejši cenik kave v Trstu je naslednji: (f.co skladišče prodajalca za kg); Rio I 1.000 lir, II 950; Santos I 1,200; Haiti 1.245, Salvador 1.975, Kostarika 1.400, Moka 1.245 lir. Blago f.co hangar v Trstu ponujajo v tranzitu po naslednjih čvrstih cenah v valutah za 50 kg. Rio I 44 dol., II 35, Santos I 65, II 59, Haiti 52, Salvador 60, Kostarika 68 dol., Moka 450 angl. šilingov. jeklarskih izdelkov. Nekatere a-meriške družbe so n. pr. že povišale cenike jekla za okrog 4 dolarje za tono. Podražitev se bo sukala verjetno od 2—6 odst. v primeri z dosedanjimi cenami. Zanimiv je položaj na področju svetovnega trgovanja z živim srebrom; poročajo namreč, da je nastal v italijansko-španskem koncernu »Mercurio Europeo« spor. Vzroki spora tičijo baje v dejstvu, da je italijanska vlada poslala v ZDA za strateške rezerve veliko pošiljko živega srebra (menda 80.000 steklenic), in sicer po nižjih cenah, kakor je to določeval italijansko-spanski sporazum. Ni izključeno, da pride celo do razpustitve kartela živega srebra med Italijo in Španijo. Računajo, da bi se v tem primeru živo srebro znatno pocenilo. SLADKOR Na ameriškem tržišču se je sladkor po dolgem času zopet pocenil od 5,31 stotink dolarja za funt na 5,07. Vzrok pocenitve pripisujejo okolnosti, da je Kuba zagrozila z znatno pocenitvijo tržnega sladkorja, v primeru, da ne bi hotela Britanija pristopiti k MEDNARODNA TRZISCA — 21/XI 14/XI1 27/XII Pšenica ( stot. dol. za bušel) 211 75 220.75 217,- Koruza „ „ „ „ 125.— 131.50 131.— NEW YORK Baker „ „ „ 18.50 18.62 18 62 85,— 79.— 78,- Svinec „ „ „ 12.— 12,— 11 — 9.75 9.75 9.75 A uminij „ „ „ 17.- 17,— 17.- Nikelj „ „ „ 40,— 40.— 40.— Krom (dol. za tono) 40.— 38.— 38.— Ž. srebro dol. za steklenico 74,— 73,— 72,— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 153.— 153.- 153.— Baker blister „ „ 149.50 149.50 149.50 Svinec „ „ „ „ 102.50 98.50 98.50 Antimon „ „ „ 185,— 185.— 185,— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) ... 88.15 96.95 96.40 „ „Zagora“ I. „ » ) ••• 74.65 82.80 85.25 SANTOS « Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 145,— 194,— 190.— ]ESO)R2tA. VALUTE V MILANU Funt šterling 20. XII. 8.1 '0 29. X'I Min 8.200 8 100 Maks- 8.250 Napoleon 6 »Ob 6900 6.750 6.900 Dolar 655 650 650 655 Franc ski trm k 162 163 162 163 Švicarski frank 153 153 152 153 Funt št. papir 1.515 1 500 1.500 1.515 Avstrijski šiling 2'.75 22 22 22 Zlato 940 9W 940 950 BANKOVCI V CURIHU dne 28. XII. 1949 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija ( '. f: št ) 10.02 Francija (100 fr.) 1,10 Talija (10) lir) 0,66 Avstrija (100 šil ) 13,75 ,-ehoslo ( 0 kr ) 1,20 Belgija (100 fr.) 8/0 Holand. (1 0 fi ) 103.— Švedska (100 kr.) 67,— Izrael 1 f, št.) 8.50 Španija (1()0 pez.) 9,— Argent. (100 pez.) 29,— VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 29. XII. 19. XII. Min. Maks. Južna žefeznica 2 448 2.515 2 425 35 5 Splošne žavarov. 6.300 6.250 6.250 6 300 Assicuratric • 800 790 790 800 Riun. A dr. Sic. 1.880 1.880 1 880 1 950 Jerolimič 1.980 1.980 1 980 1 990 clstra-Trst» 580 580 580 980 • Lošinj « 8.000 8.000 8.000 8.000 Mariinoìié 1.475 1.475 1.475 1 475 Premuda 3.565 3.565 3 565 3 565 Tripkovič 6.910 6.910 6 910 6 910 Tržaški tramvaj 580 580 580 580 Openski tramvaj 1.010 1.010 1010 1 010 Terni 268 2o6 265 268 ILVA 230 232 225 232 Zdr. jadr, ladjedel. 185 170 170 185 Ampelea 800 800 800 800 Arrigoni 1000 1000 1000 1000 I I sporazumu za mednarodno nadzorstvo nad proizvodnjo sladkorja. V AMERIKI SE KOPICTTO POLJEDELSKI PROIZVODI V mnogih deželah jel nadpro-dukcija kmetijskih proizvodov dosegla meje, ki vodijo v neizbežno gospodarsko krizo. Najznačilnejši je v tem pogledu primer ZDA. V povojnih letih je a-meriška država odkupovala vse viške kmetijskega pridelka po že naprej določenih donosnih cenah po posebnem državnem u-radu C. C. C. (Commodity Credit Corporation). Vse do polovice I. 1948 so te viške dobro plasirali na- svetovna tržišča. V zadnjem poldrugem letu pa je povpraševanje po teh izdelkih znatno nazadovalo. Kakor poročajo je v ZDA zdaj nakopičenega za okrog 3 milijarde nevnovčenega blaga. Računajo med drugim, da čakajo na kupca naslednje količine blaga: 230 milijonov funtov mleka v prahu, 95 milijonov funtov masla, 22 sira, 35 mesa, 170 milijonov bušlov žita, 38 koruze, 3,7 milijona bal bombaža ter o» krog 3,3 milijarde jajc v prahu. KAM Z RAZSELJENCI? Računajo, da je v Evropi okoli 8 do 10 milijonov razseljencev, t. j. beguncev, ki so morali zaradi vojnih dogodkov zapustiti svoje domove in še tavajo po svetu. Neki angleški izvedenec predre-ga, naj jih naselijo v angleških dominionih (sestavnih delih Angleškega imperija). Zgodovina naseljevanja v1 Ameriških združenih državah dokazuje, da je doseljevanje dvignilo Severno Ameriko-Oh smrti Linco'na so ZDA štele komaj 30 mVijonov ljudi. V teku 50 let po državljanski vojni, kv je strahovito apustošila državo, se je naselilo v ZDA 33 milijonov tujcev. Včasih je priš o v ZDA do 1 milijon priseljencev samo v eiem letu. Računajo, da se je Zaradi lakote na. Irskem odselilo v Ameriko okoli 4 milijdfte Ircev-Kljub ogromnemu številu priseljencev je bilo vedno kruha dovolj za vse. Tako se je prebivalstvo ZDA pomnožilo na 150 milijonov. Avlopodjetle S.T.A.R.-D.0. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljatemica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi : VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih; Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (prot; Piranu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9-30. — Odhod iz Pirana ob 16-55. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19. Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 8- — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. — Prihod v Piran ob 9-45. — Odhod iz Pirana ob 17.30. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna posta'a) ob 19-30. E. LAGOMARSIIfO Pisalni in računski stroji Delavnica za popravila Zaslonili za Trst In podeželje : ;U1. Canal Piccolo 2 Telefon 83-24 Podražitev lesa namednarodnem trgu? Pa poročilu gospodarskega odbora OZN se bo položaj preskrbe lesnega materiala v zapadnoev-ropskih državah poslabšal med letom 1950. Predvidevajo namreč, da se bo uvoz lesa iz do’ arskega področja znatno skrčil, zaradi valutnih težkoč- Ze v teku prvega polletja 1949 se je uvoz lesa iz ameriškega področja v Evropo znižal na 98-000 standardov (1 standard = 4,672 kub. m), medtem ko je v prvem -potTeitiu 1948 znašal 223.000 ‘standardov. Porast uvoza iz ostalih področij (350.000 standardov v prvem polletju 1948 ter 553-000 st- v prvem polletju 1949) ne bo verjetno kril vseh potreb po Tesnem materialu. Poznavalci tržišč ne izključujejo, da se bo les na mednarodnih trgih v sled omejenega položaja podražil. Značilno je, da sta Holandska in Nemčija (ki bo v letu 1950 uvozila najmanj 100.000 standardov lesa) že vključili les v seznam predmetov prostega uvoza. Poročajo, da bo v letu 1950 Švedska lahko izvozila nad 600-000 standardov lesa- angleska”proizvodnja PREMOGA NAPREDUJE Proizvodnja premoga na Angleškem v tednu od 11—18 decembra je znašala 4,750.000 t. To je naj višja količina izkopanega, pre-premoga po juniju 1940. Računajo, da bo letos proizvodnja dosegla 210 milijonov ton. ITALIJA — ZDA. V letu 1948 je Italija izvozila V ZDA za 4.253 milijonov lir blaga, uvozila pa iz ZDA za 25.473 mil.; v letu 1949 do avgusta za 2.044, ozira oga po juniju 1940. Računa- Glavni urednIK LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva- tržaškega tiska STUBEBAKER 1950 OSEBNI IN TOVORNI AVTOMOBILI Zelo kor stno in uporabno ameriško vozilo. — Najmanjš i poraba goriva. — Ojačane vzmeti in najmodernejši komfortni pribor. Tnvorni avtomobili od l/2, 3/4, I, l1/» >n 2 ton TVRDKA AUTIMPORT - TRST ULICA PAEESTRINA 10/fo — TEL,. 83-07 Prodaja tudi v kompenzaciji - Takojšnja predaja v Tržaški prosti luki in v Kopru - Cene zmerne Olivetti Lexicon 80 ucrlvarà lo Barolo del voatro avvenire La nuova rapida sicura macchina per scrivere da ufficio studiata per tutti gli alfabeti e per tutte le lingue del mondo FILIALE di TRIESTE *pìazza dB||a Borsa 11 •Ta|* 5°-96 FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST-VA UDINE 15 - TELEFON: felice 32-15 Irgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo