is^"»VBy - Cena 35 lir
ji ^otresu v južni italiji
b
)laj'!
?<<
j«11;
J
llif«,
r*
7®.
PRIMORSKI DNEVNIK
Leto XVIII. - St. 186 (5270)
TRST, petek 24. avgusta 1962
Več tisoč ljudi brez strehe Včeraj še dva manjša sunka
Začetek nabiralne akcije pri RAI-TV za prizadete - Solidarnostne brzojavke in pomoč prihajajo tudi iz inozemstva
V vzhodnem Berlinu je bil imenovan vzhodnonemški vojaški poveljnik
Izjava treh zahodnih vlad v zvezi z novimi ukrepi SZ - Še en begunec ubit
na meji med vzhodnim in zahodnim delom mesta
•živalci v Ariano Irpino, ki so po potresu ostali v mestu, so preživeli noč na prostem na Slavnem trgu. Večina Je zbežala na polja ■ 23
‘6 Itaiit’— stanJe P° potresu v treh prizadetih pokrajinah Jo v st v,Se zel° Počasi normalizira. Prebivalstvo je še oj dvat hu’ da se ne potresni sunki ponovili, kar se je IM sm .rat tudi zgodilo, in sicer ob 13.45 in 15.35. Oba
sta u*,at tudi zgodilo, in sicer ob 13.45 in 15.35. Oba A da Dlla zelo blaga in nista povzročila hudih posledic, A JfOvjj. 50 se nekatere že po-4 . Stf.I niše dokončno zru-

vio


pozvala vse pevce, naj sledijo njenemu vzgledu. Predsednik sicilske deželne skupščine je določil za prizadete pol milijona lir. Minister za zdravstvo pa je odredil 5 milijonov za zdravila. Notranji minister je dal na razpolago 2.000 postelj in 5.000 odej prefekturama v Avellinu in Be-neventu. Poveljnik Južnega vojaškega področja je poslal na pomoč prizadetim 43 vojaških tovornih avtomobilov, ki prevažajo material v prizadete kraje, nadalje 380 šotorov, 13.000 šotorskih kril, 350 vojakov pa postavlja šotore v krajih, kjer so ljudje brez strehe. Poveljstvo NATO v Bagnoli-ju je poslalo samo 5 tovornjakov z živežem in odejami.
Tajništvo KPI je v posebnem sporočilu izrazilo solidarnost s prizadetimi, V sporočilu poudarja, da bodo «vse organizacije KPI v prizadetih krajih skupaj s komunističnimi parlamentarci teh pokrajin, ki se že nahajajo na kraju samem, dali svoje energije v službo pomoči in da bodo v prvih vrstah tistih, ki tolmačijo potrebe prebivalstva«. V sporočilu poudarja tajništvo KPI tudi dejstvo, da se je še enkrat pokazalo, kako v prizadetih krajih na jugu države prebivalstvo živi v slabih razmerah ter KPI zaradi tega «vnovič postavlja pred vest države nujno vprašanje, da se poskrbi za splošni napredek Juga«.
Tudi iz inozemstva prihajajo solidarnostne brzojavke. Med drugimi so take izraze solidarnosti poslali Mac Millan, Adenauer, veleposlaniki Belgije, Nizozemske, Poljske in Venezuele. Maroški kralj Hasan II. — ki je trenutno v Rimu — je poskrbel za dve to-
.............
j\ i'6.55 5'klus, ki se je začel ji ? bi v,,' t-m. Tudi prvi su-1‘ |	,} «t» k-. močan; nevarno
li1 j hi;'^7 a.šele naslednja dva (aLS,la<iaif>0b	Vsi »stali
K1, 1 n^očnejš”	_man?še sunke,
Ir*,-'
»asu,*.-dva
'Vi < (’iev je bil° doslej 17,
!, f 4» ®	Se ni ocnninnn Uv»o,
« v5«tiolhr,- —- *“ —
'i'k.*°Sila “Rtdem brez strehe
EjK ,5»
V.‘Sni.1 {ob 79.18) je bil 7. „•»0 «„ * Mercallijeve lestvi-
»S**. dne°22jet bil?:.dnet2.‘-L1 tm ® 22- t.m. trinajst in
|>ih
•ti* i« 0Sl,ai ocenjena. Brez J niiK 0 več tisoč ljudi, V LffljŠn lh°Y° število ni točno
Si1?'' TnaUge najnujnejše po-
Predsednik vlade
j»ni inTudi mmmmm
JllJMo ui?,?samezni ministri se 'J V^lSlh arlajo z reševanjem t, i^Smi J,praSani v zvezi s i*.	• kLs° oitavesa- Nekateri pod-
W P	kon aii * * * * v * Prizadetih kra-
°rd,nirajo dela za pr-
%	‘
Ki,,v Ne^ialno stanje se zdi, n » !*• Molu£?JU> najmanj pa v Si ftSih ?ari in v Sanniji, to
* SS?l»d«l*vHh potres nat'
Jjbiy°{!o p' X teh krajih je ze-
kjkS-^nlh stanovanj in 1 f \ ‘lo i,J* tudi prejšnjo noč M. * sttah?n stanovanj: neka-* ^Si,.... u Pred novimi po-
tresnimi sunki .drugi pa zaradi tega, ker so izgubili streho nad glavo. Tudi preteklo noč je padal dež, ki je onemogočal pomoč ponesrečenim.
Poleg denarnih sredstev, ki jih je dala na razpolago za prvo pomoč vlada, je nabiralno akcijo za vso državo koordinirala RAI-TV. Po prvih podatkih kaže, da bo akcija zelo dobro uspela. Župani vseh večjih mgst so preko radijskih oddajnih postaj pozvali prebivalstvo, naj po svojih močeh za ponesrečence prispeva. Med župani je tudi tržaški župan Franzil, ki je poslal prefektom prizadetih pokrajin solidarnostne brzojavke. Doslej so se v največji meri odzvali na poziv RAI-TV Milančani, kjer je občinska uprava določila za pomoč prizadetim 10 milijonov; prav toliko je določila tudi pokrajinska uprava, ki je poleg tega dala na razpolago 50 mest v poletnih in zimskih kolonijah za otroke prizadetih. Številne milanske družine pa so izjavile, da so pripravljene sprejeti otroke iz prizadetih krajev. že nocoj so številna milanska gledališča določila vse dohodke za prizadete. Neki dnevnik je že nabral 3 milijone lir. Prebivalstvo prispeva tudi z odejami in drugimi predmeti, ki jih bodo poslali takoj v najbolj prizadete kraje.
Takojšnji odmev je imela nabi-ralna akcija tudi v Genovi, kjer je meščan Marcello Cireneo daroval 200.000 lir. Predsednik Fiat v Turinu je daroval 20 milijo-
nov lir. Pevka Gloria Cristian je darovala 100.000 lir in po radiu
28____n
l,v»C klical Danes ie politič-L»ils. ha J *a popoldne zbo-h' Je in «um».. Svet četr-»ta pdVeUstvo mesta Al-tli.Mrr*bivaU, sv°ie strani po-I ' 'Aua &?; nat prida P°* W**lrci iŽI?ne demonstra-NS*» b’ 10 Al^e, velike-n danes Popoldne bili»IhuPr0tl brezposelno-tlHlf.^sti,' Pomanjkanju, in vuajL h9'i pob.ia ta namen so «X*S0 Po,dne dve zboro-
MN ,J»8u X.Va??eJ* bilo na se
v ZAOSTRITEV V ALŽIRIJI
htrta vilaja je dala zasesti Poslopje radia v Alžiru
^Povedala je tudi umik svojih kandidatov z volilnih list - Demonstracije proti M. Etičnemu uradu in proti Faresu • Govor Ben Bele na velikem zborovanju
i
) v.

C t	oasli v sprevodu
t. t. tu«. ‘. o poti so se srena demonstran-
f'*i) Ugo skupj
‘J c «p. So	uemonsiran-
VM«tVUn‘* in skuPno odšli
A
h NJfhtu, Vr'jski d, poslopjem so Vi	,?Je	,drugi Ben Beli.
‘J S, ,ajhila^ati * ~,stev.ilo zboro-7	X Poliii-^branini je go-
• MoJhm pu X’fega urada Ki-/ a°SeJamed Alt" pobtičnega
jV »Ve A^skiJB S,lnofi izja' ^ vUhu?^ ižV‘,»Parlament ta‘ I1 Sa*1*' H°’ v kat°.1-VL ‘"lenoval V	k1.61"1 bodo verjet-
*	bodo člani

je , nib	bo na P1^
aj0 ustanoviti. V
odboru, ki ima nalogo organizirati novo stranko, sta po dva delegata iz vsake vilaje. Odbor vodi ministei v alžirski vladi Rabah Bitat.
Dalje je Kider povedal, da o-snovna načela programa stranke določajo razvoj kmetijstva in a-grarno reformo, alžirsko politiko do arabskih držav in stališče do političnih grupacij na svetu. Program bodo predložili kongresu stranke v decembru, ko ga bodo dokončno sestavili.
Kider je tudi povedal, da bo imela nova alžirska vojska okrog 150 tisoč ljudi. Za vojaška vprašanja bo pristojen poseben odbor,
v katerem bo vsaka vilaja zastopana z enim delegatom.
Nocoj je Kider sporočil, da so «komandosi» četrte vilaje zasedli sinoči alžirski radio. «Ce ne bodo ti komandosi zapustili poslopja radia, je izjavil Kider, bomo pozvali ljudstvo, naj ga zasede.« Kider je dalje sporočil, da je četrta vilaja sporočila, da bo umaknila svoje kandidate na parlamentarnih volitvah. Politični urad bo na vsak način v celoti izvajal svojo oblast, da prepreči, da bi v deželi zavladala anarhija. «Ce bo potrebno, bomo šli na volitve brez četrte vilaje.« Ostalih pet vi-laj pa je začelo izvajati sklepe političnega urada o konverziji njihovih enot v državno vojsko.
Na zborovanju na «Forumu», kjer se je zbralo okoli 15.000 ljudi, je za Bitatom govoril Ben Bela. Izjavil je med drugim, da je Alžirija izbrala poi socializma, kar
ni v nasprotju z islamom. Politični urad pripravlja načrt za agrarno reformo, ki vseouje med drugim razdelitev zemlje. Ben Bela je dodal, da politični urad ne more delati čudežev in da je Alžirija v zelo težavnem gospodarskem položaju, ki ga je podedovala iz preteklosti. Proučili so tudi reorganizacijo uprave, in čez nekaj dni bodo spet odprli tovarne.
Zatem je Ben Bela izjavil, da hoče Alžirija graditi enotni arabski Magreb in prispevati k združitvi arabskega sveta. O tem se je on že razgovarjal z Naserjem in z iraškimi voditelji. Alžirija bo pomagala Angoli v njeni borbi za osvoboditev. Razen tega bo ustanovljena močna stranka, ki bo čuvaj dežele, medtem ko je naloga vojske »držati puško na levi rami, kramp pa na desni*. Razen tega je potrebna formacija kadrov 200-300 tisoč oseb.
Bitat je v svojem govoru pozval ljudstvo naj v vseh četrtih ustanovi odbore za obrambo splošnih koristi. Poudaril je, da je sedaj glavno vprašanje delo, in je dodal, da bo Alžirija sprejela pomoč, naj ta pride z Vzhoda ali pa z Zahoda, s Severa ali pa z Juga.
Zvečer je manjša množica demonstrirala v Rocher Noiru in vzklikala proti predsedniku izvršilne oblasti Faresu. N-sili .s„ Živela
vorni letali raznega materiala za prvo pomoč, ki bosta že jutri prispeli v Rim, Iz Toronta so sporočili, da bo kanadski Rdeči križ poslal velike količine raznih potrebščin, ki so italijanski vladi na razpolago v skladiščih Francije in Švice, in ki jih lahko odpošljejo v prizadete kraje v nekaj urah. Iz Ženeve pa poročajo, da bo mednarodni Rdeči križ dajal navodila za koordinacijo pošiljanja pomoči iz raznih držav.
Letalska nesreča v Kolumbiji
BOGOTA, 23. — Neko kolumbijsko letalo «DC 3» je danes popoldne treščilo na tla kmalu po vzletu. Pri nesreči, ki se je dogodila v Barrancaberne, je zgubilo življenje 23 potnikov, 8 pa jih je bilo ranjenih.
MEKSIKO, 23. — V središču mesta je nastala eksplozija v skladišču goriva in nastal je požar. Pri eksploziji je bilo ubitih šest ljudi, okoli 50 pa ranjenih. Poškodovani sta bili tudi dve drugi bližnji poslopji.
WASHINGTON, 23. — Tri zahodne vlade so objavile danes | sprememb. Ameriško poveljstvo
napovedano skupno izjavo o Berlinu, še pred objavo te izjave pa je vzhodnonemška agencija sporočila, da je vzhodnonemško ministrstvo za obrambo sporočilo, da je bil general Helmut Poppe imenovan za vojaškega poveljnika v vzhodnem Berlinu. Sedež vzhodnonemškega poveljstva bo na dosedanjem sedežu sovjetskega poveljstva v Berlinu. Agencija dodaja, da je bil poveljnik imenovan, «da se zaščiti varnost prestolnice nemške demokratične republike in da se rešijo vprašanja, ki so s tem povezana«.
Vzhodnonemški poveljnik v vzhodnem Berlinu prevzema poveljstvo nad obmejnimi stražami, ki so bile sedaj odvisne od notranjega ministrstva, ter nad drugimi enotami in napravami vzhodnonemške vojske.
V svoji izjavi poudarjajo tri zahodne vlade, da «enostranski u-krepi« sovjetske vlade ne morejo na noben način prejudicirati za. hodnih pravic v Berlinu in tudi ne vplivati na sovjetsko odgovornost v tem mestu. V izjavi se poudarja, da bo Sovjetska zveza za zahodne države še vedno odgovorna, kar se tiče sovjetskega sektorja Berlina, in da bodo «vlade ZDA, Združenega kraljestva in Francije še dalje v celoti izvajale svoje pravice ter izpolnjevale svoje odgovornosti v Berlinu«. Izjava dodaja, da «noben enostranski ukrep sovjetske vlade ne more na noben način oškodovati e-notnosti Berlina v njegovi celoti«.
Izjava treh zahodnih vlad se izrecno ne sklicuje na imenovanje vzhodnonemškega vojaškega
poveljnika v vzhodnem Berlinu, toda poudarja, da bo za zahodne vlade Sovjetska zveza še vedno odgovorna za položaj v vzhodnem Berlinu ,in da zahodne vlade ne bodo stopile v stik v vzhodnonemškim poveljnikom.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ZDA ne mislijo priznati vzhodnonemškega režima, in «to zajema vsa upravna telesa tega režima«. Dodal je, da je Sovjetska zveza edina odgovorna za položaj v vzhodnem Berlinu v okviru štiri-stranskih sporazumov, ki so še vedno v veljavi.
V Bonnu je predstavnik tamkajšnje vlade izjavil, da je imenovanje generala Helmuta Pop-peja «nadaljnja kršitev štiristran-skega statuta v Berlinu«. Zahod-nonemški tisk pa vidi v ukinitvi sovjetskega poveljstva v vzhodnem Berlinu prvi korak na poti sklenitve ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo.
Kar se tiče kroženja ameriških vojaških avtomobilov v vzhodnem Berlinu, ni do sedaj nobenih
lllllllllllllll■ll■llllllllllllllllllllll■l■llllllllll■lll■ll,ll„„,11111111111,11111,, n,n, iMiiitMinntiHiii,,,, n, ...
Neposredne Informacije atentatorjem o načrtu potovanja generala de Gaulla?
Atentatorji so izstrelili nad ISO strelov - Napadalci so nemoteno zbežali z dvema avtomobiloma
voril že sinoči notranji minister Frey, ki je izjavil, da je bil dan ukaz, da mora v primeru napada avtomobil z agenti nadaljevati pot z največjo hitrostjo skupno z de Gaullovim avtomobilom.
Neki politik je izjavil davi dopisniku Anse, da je notranji minister preteklo noč izjavil, da način organiziranja atentata jasno kaže, da so ga organizirali in izvedli vojaki ali bivši vojaki.
• Nedvomno gre za skupine oas-ovcev, ki so navajeni uporabljati avtomatično orožje in eksplozivne snovi. Vsi atentatorji so nedvomno izvršili precejšnje število podobnih atentatov in nasilnih dejani v Alžiriji.*
Kar se tiče organizatorjev atentata, omenjajo pariški časnikarji v svojih člankih najpogostjeje kapetana Sergenta, ki je bil obsojen na smrt v odsotnosti, ter njegovega pomočnika kapetana Curutcheta, ki je letošnjega maja pripravil načrt za atentat na de Gaulla, ki pa ga je policija zadnji trenutek odkrila.
Po mnenju lista »Pariš Presse* deluje nova prevratna organizacija z Bidaultom. in Soustellom ter hkrati nadaljuje tudi teroristično dejavnost. Na splošno je
PARIZ, 23. — Ves pariški tisk objavlja pod velikimi naslovi poročila o včerajšnjem neuspelem atentatu na de Gaulla. Policija, ki je že včeraj začela obsežno preiskavo, je začela davi široko akcijo okrog področja, kjer je bil izvršen atentat. Na tisoče policajev, stražarjev in drugih agentov nadaljuje iskanje atentatorjev, ki se je začelo pol ure po atentatu.
Na podlagi prve preiskave so ' ugotovili, da je pri atentatu sodelovala skupina okoli 10 ljudi. A-tentatorji so se zelo skrbno organizirali. V kamiončku, ki so ga našli ob cesti, je bil tudi naboj z eksplozivom, ki povzroča dim.
Verjetno so ga mislili uporabiti pri begu v primeru, da bi jih takoj zasledovali. Razen tega je bil v kamiončku močan plastični naboj, ki bi moral uničiti kamionček po begu atentatorjev. Toda zadnji trenutek ni naprava delovala. Danes so na kraju atentata našli okoli 15C izstreljenih nabojev. Našli so tudi lastnika garaže, ki je posodil kamionček, ki so ga uporabljali atentatorji. Ta je povedal, da si je vozilo izposodil neki 30-letni moški, ki se je predstavil z imenom Jean Francois Alphonse Marat, doma v zgornji Savoji. Pozneje so ugotovili, da se ni predstavil s pravim imenom.
Lastnik garaže je dalje povedal, da si je isti človek izposodil podoben kamionček za čas od 4. do 9. avgusta. Tedaj je de Gaul-le potoval po isti poti, kakor sinoči, 8. avgusta se je namreč vrnil v Colombey-les-deux-eglises po seji vlade v Parizu. Policija meni, da so atentatorji nameravali že tedaj izvršiti atentat na de Gaulla, ali pa da so hoteli napraviti «generalno vajo« za pravi a-tentat.
Ugotavlja se, da se mora de Gaulle zahvaliti, da si je rešil življenje, verjetno posebnim gumam na njegovem avtomobilu.
Gre namreč za gume, ki jih imajo vojaška vozila. Čeprav so stre-li gume na njegovem avtomobilu preluknjali, je šoferju uspelo nadaljevati pot še 3 kilometre in se je ustavil šele pred letališčem v Villacoublayu, kjer je de Gaulle menjal avtomobil.
Sinoči so časnikarji vprašali notranjega ministra Freya, kdo jc odgovoren za varnost predsednika republike. Minister je rekel, da i-ma to odgovornost varnostna služba v predsedstvu republike ki ni odvisna od njega. Povedal je tudi, da se generalova pot, ko potuje v Villacoublay, spreminja in “e zanjo odločijo zadnji trenutek.
Na neko drugo vprašanje je Frey odgovoril: »Moram obsoditi dejstvo, da je bil predsednik republike zaščiten samo po tako šibkem spremstvu. Ce bi bil v sprevodu še en močneje oborožen avtomobil, bi iz tega avtomobila lahko odgovorili na streljanji »-tentatorjev.«
Policija je danes tudi ugotovila, Ja so atentatorji zbežali na dveh avtomobilih, in sicer z ae_ lenim avtomobilom Citroen, ki so ga bili ukradli takoj po Pa‘ padu, in z avtomobilom Fiat l*00-
Večerni list »France Soir* nakazuje možnost, da so atentator!1 duh''* ‘neposredne informacij*’-»Ko sklene general de Gaulle P°" tovati z letalom, piše list, »P?: roči to neki častnik v Elizejski palači vojaškim oblastem na v0' jaškem letališču v Villacoubl8^
Le malo oseb ve za to.»	,
Današnji tisk postavlja pretl' vsem naslednja vprašanja: Cen1 nima de Gaulle na svojo iazp®*a‘ go oklepnega avtomobila? Celf, ni bil na poti, po kateri j* fh; de Gaullov avtomobil, v slu* niti en agent? Čemu niso bi® * rali prometa in čemu niso s ce • odstranili drugih vozil, kakor
cilj vseh terorističnih poizkusov skupen, in sicer polastiti se oblasti. Prvi pogoj za njihov uspeh pa je, da de Gaulle izgine.
DORTMUND, 23. — Skupina roparjev je danes napadla in ubila blagajnika rudnika v Dorstfeldu. Roparji so odnesli poldrug milijon mark (225 milijonov lir)).
MOSKVA, 23. — Agencija «Tas?» javlja, da je Hruščov poslal de Gaullu naslednjo brzojavko: ((Izražam Vam čustva ogorčenja ob zločinskem atentatu proti Vam. Voščim Vam dobro zdravje.«
Inozemski turisti v Jugoslaviji
BEOGRAD, 23. — Po ocenitvah Turistične zveze Jugoslavije je bilo število prenočnin inozemskih turistov v prvih sedmih mesecih letos za 13 odst. večje kot v istem razdobju lani.
Največ prenočnin je bilo zabeleženih v Opatiji, in sicer 205.000, v Dubrovniku 109.000, v Beogradu 120.000, v Poreču 99.000. V pri-merjavi s preteklim letom je največje povečanje doživela Pula, kjer so letos zabeležili skoro še enkrat več prenočnin kot lani na drugem mestu je Rovinj s 46 odstotki več kot lani. Istočasno je bil zabeležen padec števila domačih gostov.
je danes nalašč poslalo nekaj svojih vojaških avtomobilov v vzhod, ni Berlin, da vidi, «kaj se bo zgodilo«. Avtomobili so lahko nemoteno krožili.
Nov incident je nastal danes na bloku «Charlie», ko so Američani zadržali tri ure tri sovjetske o-klepne avtomobile, v katerih so bili sovjetski vojaki, namenjeni straži pred spomenikom v zahodnem Berlinu. Sele ko so sovjetski vojaki privolili v spremstvo ameriških vojaških vozil, so lahko nadaljevali pot. S sovjetske strani so opozorili, da bodo dodelili vojaško spremstvo vsem zahodnim vozilom, ki prihajajo v vzhodni Berlin, če bodo na Zahodu vztrajali pri vojaškem spremstvu sovjetskih avtomobilov.
V ostalem je bilo danes v Berlinu ves dan mirno. Zahodnober-linska policija je ukinila stanje pripravljenosti ter je odstranila žične ovire v bližini zidu. Toda okoli 20. ure je vzhodnonemška obmejna policija smrtno ranila še enega begunca. Gre za 19-letnega policijskega agenta v uniformi, ki je skušal zbežati v zahodT Berlin. Dodeljen je bil n- 'vu nar' prometom zračne	e.
Sk( je čez tir na n-	s-
se nu tranzitni točki n	I-
nim Berlinom in franco.	-k-
torjem. Obmejni stražarji so nanj streljali z brzostrelko m ga hudo ranili. Ta je napravil še nekaj korakov in se je nato zgrudil.
Zahodnoberlinska policija trdi, da je bil begunec že skoraj 5 metrov na ozemlju zahodnega Berlina, ko so ga vzhodnonemški policaji ranili. Prišli so takoj zahodni gasilci, ki so ranjenega odpeljali v bolnišnico, kamor pa je prispel že mrtev.
Razgovor Rusk-Dobriim o razorožitvi
WASHINGTON, 23. — Sovjetski poslanik Dobrinin je zahteval danes razgovor z državnim tajnikom Deanom Ruskom. Razgovor se je začel ob 20. uri po srednjeevropskem času in je trajal približno četrt ure. Po razgovoru je Dobrinin izjavil, da sta z Ruskom govorila o razorožitvi in da nista govorila o Berlinu.
Opazovalci pa trdijo, da je Dobrinin prav gotovo opozoril Ruska na ukinitev sovjetskega po-
stopku in seveda tudi o prakinit-vi jedrskih poizkusov. Na vprašanje, ali sta govorila tudi o morebitnem delnem sporazumu o prekinitvi jedrskih poizkusov, ni hotel Dean odgovoriti,
Tudi Kuznjecov ni hotel odgovoriti na vprašanja, ali se do 8. septembra, ko bo delo konference prekinjeno, lahko pričakuj« vsaj delen sporazum. Oba predsednika sta izjavila, da je njun razgovor potekal na podlagi spomenice osmih, in da se bodo razgovori nadaljevali.
CHTAURA (Libanon), 23. včerajšnji seji sveta Arabs
Na
seji sveta Arabske lige, na kateri so razpravljali o obtožbah Sirije proti ZAR so sklenili, da bodo seje tajne kljub nasprotovanju Sirije in ZAR, ki sta zahtevali, naj bodo seje javne.
Danes so sklenili nadaljevanje dela odložiti do sobote, ker je delegacija ZAR zahtevala nekaj časa za proučitev dokumentov, ki jih je predložila sirska delegacija.
Trgovina ZDA s FLRJ in Poljsko
WASHINGTON, 23. — Ameriška finančna komisija v senatu je sklenila, da se v načrt zakona o gospodarskem razmahu zopet vključi določba o največji ugodnosti za Poljsko in Jugoslavijo/
Ta sklep je uspeh za predsednika Kennedyjs, ki je vztrajal, naj se omenjena določba zopet vključi v besedilo načrta zakoja, potem k° f?a je bila predstavniška zbornica črtala.
ANKARA, 23. — Turčija je uka. zala danes svojemu poslaniku v Iraku, naj se vrne v Ankaro. Odpoklic je v zvezi z zadnjimi incidenti ob meji, katerim je sledilo poslabšanje odnosov med obema državama.
BEOGRAD, 23.	- Predsednik
republike maršal Tito je posla! predsedniku francoske republike generalu de Gaullu brzojavko, v kateri izraža zadovoljstvo zaradi neuspelega atentata na predsednika republike.
Razstava 25 likovnikov iz FLRJ v Benetkah
ZAGREB, 23 — Mestna galerija sodobne umetnosti v Zagrebu in Moderna galerija v Beogradu pripravljata razstavo del 25 jugoslo-
veljstva v Berlinu in na imeno- j Danskih slikarjev in kiparjev, ki vanje vzhodnonemškega povelini ! bodo od 1. do 20. septembra razstavljena v Benetkah
ka v tem mestu Pozneje je predstavnik državnega departmaja izjavil, da je Dobrinin prišel, «da državnemu tajniku sporoči informacije o razgovorih za razorožitev v Ženevi, ki jih je bil zahteval Dean Rusk na prejšnjem razgovoru.
Menijo, da gre za razgovore o prekinitvi jedrskih poizkusov v atmosferi in pod vodo.
Predstavnik je dalje izjavil, da je Rusk bežno omenil tudi berlinsko vprašanje.
Razstavo
prirejajo v okviru tradicionalnega beneškega bienala filmskega in glasbenega festivala.
Razstavo sodobnih italijanskih umetnikov pa bo priredila Pevska galerija letos v Zagrebu m Beogradu.
Razstava 25 jugoslovanskih u-metnikov v Benetkah bo prikazala presek jugoslovanskega likovnega ustvarjanja, vite uši slikarstvo «naivnih»
Posvetovanja v Ženevi
2ENEVA, 23. — Predsednika ženevske razorožitvene konference Dean in Kuznjecov sta »e danes razgovarjala dve uri in pol. Po razgovoru je Dean izjavil časnikarjem, da je bil razgovor dolg, toda ploden. Govorila
en. Govorila sta o po-
..............................................m.....im..n......................................
RIM, 23. — Nenni je prišel da-,nes s posebnim vagonom v Rim,
table z napisi »Živela vojska .
Polic-ia le dsm niunn* ra/;.im- ij-nie'ai-nTtorjev? la I/i b'lo incidentov.	I tla zadnje vpit nn;
normalno dogaja, kadar de -v>[ *tjer so ga prepeljali v privatno le potuje po drugih pr'"''	k"--'- ------------- .................
Grmu ni	rr' ovni
sir... k)iniko njegovega osebnega zdrav-ni' a prof. Spalloneja. Ta je Nen-, h'ia pregledal okoii 10. ure m je -u. hgoiovil, da je njegovo stanje na
splošno dobro. Prof. Spallone je
izjavil, da bo moral Nenni ostati še nekaj dni v kliniki, da prema-ga razne motnje in da do kraja okreva. Nocoj so prof. Ftefanlni, Messini in bpallone objavili bilten, ki pravi, da je splosno sta-
nje bolnika zadovoljivo. Vidnih je še nekaj ostankov vnetja vljui-Rana na glavi se je zacelila; Šivi so bili odstranjeni. Bolnik je dobro prenesel potovanje iz Aoste v Rim. Slika kaže bolnika na nosilih, ko ga nesej v poseben vagon.
Kot poročamo obširneje na četrti strani smo zvedeli, da je ministrstvo za javno vzgojo v Ru mu sporočilo, da se je z odlokom predsednika republike začelo formalno ustanavljanje šol s slovenskim učnim jezikom v gori-ški pokrajini v smislu zakona o šolah s slovenskim učnim jezikom za tržaško in goriško pokrajino štev. 1012 od 19. julija 1961. V odloku je določeno tudi število službenih mest vodilnega, učnega, upravnega in pomožnega osebja za vsako šolo. Po več kot enem letu, odkar Je začel veljati zakon za slovenske šole, lahko torej končno upamo, da ia bodo odgovorne oblasti začele vendar, le tudi izvajati. Pripominjamo) da bi morale te oblasti začeti v smislu zakona z izvajanjem že najpozneje Januarja letos, t. J. šest mesecev po objavi zakona v Uradnem listu
Od mednarodnih novic pa je omembe vredna vest, da je vzhodnonemško ministrstvo za obrambo sporočilo, da Je bil vzhodnonemški general Helmut Poppe menovan za vojaškega poveljnL ka v vzhodnem Berlinu in da bo njegov sedež v dosedanjem sedežu sovjetskega poveljstva v Berlinu. General Poppe je pre. vzel v vzhodnem Berlinu poveljstvo nad obmejnimi stražami, ki so bile doslej odvisne od notranjega ministrstva, ter nad drugL mt enotami in napravami vzhodnonemške vojske.
Tri zahodne vlade pa so včeraj objavile skupno izjavo v ka. teri poudarjajo, da ukinitev sovjetskega vojaškega poveljstva «ne more prejudicirati zahodnih pravic v Berlinu in tudi ne vplivati na sovjetsko odgovornost v Berlinu* ter končno da * noben sovjetski enostranski ukrep ne more oškodovati enotnosti Beril, na v njegovi celoti*. Predstavnik državnega departmaja ZDA pa Je izjavil da imenovanja vzhodnonemškega vojaškega povelja*, ka v vzhodnem Berlinu ZDA ne mislijo priznati ker ne mislile priznati vzhodnonemškega režL ma sploh, ter da je SZ edine o«, govorna za položaj v vz Berlinu.
Vreme včeraj: majvlSja temperatura 29.3, najnižja 19.1, ob 19. url 24.8; vlage 64 odst., zračni tlak 1018.4 stalen, veter 3 -km zahod ni k, nebo 3 desetine ipooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 24. avl«’1'
Jernej
Son-ce vzide ob 5.15 In zaJoll^)ai
18.59. Dolžina dneva 13-^ ^||
vzide ob 24.00 in zatone - ,
Jutri, SOBOTA, 2S. av«»>
Ludvik	^
PROBLEM BREZPOSELNOSTI NA NAŠEM PODROČJU
POZIV ZUPANA ZA POMOČ
Odlok št. 22 o ustroju in nalogah središča za usposabljanje delavcev
Namen odloka vladnega gen. komisariata je, napotiti brezposelno delovno silo k plodni dejavnosti
Število brezposelnih na našem področju se je v poslednjih letih precej skrčilo, vendar jih je še vedno okrog 9.000. Med njimi je zlasti mnogo mladine, ki išče prvo zaposlitev.
Vsakdo se seveda predvsem vpraša, kako se ti brezposelni preživljajo. Vsi tisti, ki so že bili leto dni zaposleni, imajo pravico do šest mesecev brezposelnostne podpore, ki pa je le pičla in ne zadostuje za preživljanje. Zato so po ostalih pokrajinah v državi uvedli delovna središča, v katerih dobe brezposelni začasno zaposlitev, ki pa je v resnici le druga oblika brezposelnostne podpore, le da je nekoliko boljša, saj znaša od 500 do 600 lir na dan. Taka delovna središča je uvedla pri nas v zadnjih letih občina na račun ministrstva za delo, a se niso posebno obnesla.
Pri nas obstaja namreč že izza časov bivše ZVU Selad, kjer tudi zaposlujejo brezposelne izmenično po šest mesecev in kjer jim dajo okrog 1.20Q lir na dan, zidarje pa plačujejo po pogodbi za gradbene delavce. V tem pogledu je bilo in je za brezposelne pri nas bolje kot v ostalih krajih države, saj je prejemek precej boljši. Toda število zaposlenih pri Selad se je v primeri z '«zavezniškimi» časi znatno znižalo. Kot je znano, opravlja Selad razna koristna dela, ki bi jih sicer ne oddajali gradbenim podjetjem.
Tretja oblika pomoči brezposelnim na Tržaškem je središče za usposabljanje delavcev (CAM) pri Sv. Soboti. V tem središču so se delavci za razliko od Selada tudi strokovno usposabljali in preusposabljali ter opravljali hkrati razna koristna dela. Ti delavci so prejemali po 880 lir na dan Tako kot pri Selad pa je tudi pri CAM zaposleno stalno osebje, ki je bilo v staležu uslužbencev bivše ZVU. Sedaj je izdal vladni generalni komisariat odlok št. 22, s katerim v bistvu ohranja dosedanji ustroj in naloge središča za usposabljanje delavcev ter uvaja nekatere spremembe. Namen odloka je, napotiti brezposelno delovno silo k plodni dejavnosti, zaradi česar se poleg omenjenega središča ustanavljajo tudi posebni tečaji za poklicno uspo. sabljanje.
Odlok pravi, da je CAM urad vladnega komisariata z nalogo, da skrbi za teoretične in praktične tečaje za strokovno usposabljanje in preusposabljanje začasno brezposelnih delavcev z namenom, da se uvrstijo v kako dejavnost, ter za tečaje za prvo strokovno izobrazbo mladih brezposelnih delavcev. Vodstvo središča poverja vladni komisar vodilnemu državnemu uradniku. Za organizacijo, upravljanje in pouk se poslužuje CAM predvsem osebja v službi pri vladnem komisariatu, ki ga je zakon z dne 22.12.1960 uvrstil v posebne staleže. Začasno osebje se ne sme sprejemati v službo niti za nedoločen čas. Središče se sme posluževati le v izrednih primerih inštruktorjev za teoretični in praktični pouk, ki niso državni uslužbenci.
Tečaje in programe razporeja
vladni generalni komisar za vsako posamezno leto s sodelovanjem posvetovalnega odbora, ki ga sestavljajo ravnatelj za delo in socialno skrbstvo, predstavnik pokrajinskega nadzorništva za delo, predstavnik urada za delo, ravnatelj samega središča ter po dva predstavnika delodajalcev in delojemalcev.
K tečajem se pripustijo delavci od 18. do 40. leta starosti; k tečajem za strokovno izobrazbo pa mladeniči od 15 do 18 let. Glede sprejema kandidatov odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj za delo. Tečaji za zidarje se bodo vršili pretežno s praktičnim poukom. Zidarski vajenci bodo zaposleni pri zidanju zgradb skupne koristi. Na koncu tečajev morajo udeleženci opraviti teoretični in praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje deželni urad za delo. Pri večletnih tečajih morajo udeleženci opraviti izpit ob koncu vsakega leta. Samo udeleženci, ki izdelajo izpit, bodo pripu-ščeni k tečaju naslednjega leta, nesposobne pa bodo odstavili.
Člen 8 odloka podrobno navaja, kako je sestavljena izpitna komisija. Naslednji člen pravi, da se udeleženci tečajev ne smejo uporabiti za nobeno drugo delo,
niti začasno. Udeležba na tečajih ne ustvarja nikakega delovnega odnosa. Udeležencem tečajev za brezposelne se bodo izplačevale dnevnice v višini 880 lir za vsak osemurni delovni dan. Družinski poglavarji pa dobe še po 120 lir družinske doklade za vsakega vzdrževanega družinskega člana. Ta dnevna podpora se zniža sorazmerno z opravljenimi urami
Mladeniči, ki se udeležujejo tečajev za prvo strokovno izobrazbo, nimajo pravice do podpore. Njim se lahko le povrnejo stroški za prevoze na rednih javnih prevoznih stredstvih. Tečajniki so zavarovani proti nezgodam na delu. Vsak dan dobe po en topel obrok hrane; tisti, ki bodo obiskovali tečaje za varilce, pa dobe še po pol litra mleka na dan. Odlok govori nato o opominih in kaznih. Tečajnikom, ki dokončajo tečaje z uspehom, bodo izstavili spričevalo o dovršeni kvalifikaciji.
Poleg tečajev CAM pa se lahko ustanovijo tudi tečaji v industrijskih obratih za vzgajanje delavskih kadrov, ki jih potrebujejo. Denarna sredstva za te tečaje bo nakazoval komisariat in sicer v obrokih iz proračuna stroškov ministrstva za delo.
«Veriga solidarnosti)) z žrtvami potresa na jugu
Prispevke zbira v Trstu sedež IIAI-TV na Trgu Oberdan
Na poziv RAI-TV, da se ustvari »veriga solidarnosti« z žrtvami hudega potresa v Južni Italiji, se je velikodušno odzval tudi Trst. Prvi denarni prispevek je prispel na tržaški sedež RAI-TV že med oddajo, v kateri je bil objavljen omenjeni poziv, kasneje pa je kar deževalo darov in med njimi tudi denarni prispevki tržaških ustanov in podjetij,
Zupan Franzil je sinoči po radiu pozval prebivalstvo, naj po svojih močeh prispeva za ponesrečene in s tem ponovno dokaže svojo solidarnost in pripravljenost, da pomaga nesrečnim.
Prispevke sprejema za celotno področje Furlanije-Julijske krajine tržaški sedež RAI-TV na Trgu Oberdan 5. Blagajna bo v ta namen od jutri dalje odprta: dopoldne od 8. do 13. ure, popoldne pa od 16. do 23. ure.
Še dva referata
o prometnih vprašanjih
Na mednarodnem tečaju o proučevanju prometnih vprašanj držav evropske skupnosti sta ' včeraj govorila nemška strokovnjaka dr. Adamek in dr. Pukall, ki sta svetnika ministrstva za promet Zapadne Nemčije.
Prvi je govoril o gradnji avto cest, finančnih in gospodarskih vprašanjih, ki so s tem poveza-Ureditev modernega cestnega
na. Ureditev
"""'"""u............................................................................................ur..
SKUPŠČINA BIVŠIH POLICISTOV
Delegacija sindikata pojde v Rim da zaščiti interese kategorije
Do povratka delegacije bodo počakali s sindikalno akcijo
Včeraj je bila na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d’Ao-sta skupščina bivših policistov, ki so presedlali v civilno službo. O vzrokih nezadovoljstva teh državnih uslužbencev smo že podrobneje pisali. Glavni vzrok pa je vsekakor znatno skrčenje njihovih prejemkov zaradi napačne razlage predpisov v zvezi s posebno mesečno doklado državnih uslužbencev, ki jo uslužbencem bivše ZVU odtrgavajo od osebne doklade za kritje razlike v prejemkih.
Na včerajšnji skupščini sta podala poročili tajnik sindikata bivših policistov De Luca in član vodstva Pesel. Qba sta predvsem zagovarjala delovanje vodstva sindikata, ker so ga nekateri člani kritizirali. Tajnik De Luca je dejal, da so še pred letom dni ustanovili sindikat z velikim navduše-
njem v prepričanju, da bo branil se članov. Sindikat ni dose-
interese
gel vidnih rezultatov, vendar se je močno trudil in mnogo prizadeval, da bi olajšal položaj bivših policistov, zlasti ko so jih v raznih uradih zapostavljali in jih celo pošiljali domov, češ da zanje nimajo dela. Razen tega je sindikat interveniral, ko so skušali vsiliti bivšim policistom razna dela, ki niso bila v skladu z uradniškim staležem in s koeficientom 131, ki jim je bil dodeljen. V nekaterih uradih še ved-
iiHMiiiiHimiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiifiiiaHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiimiiiitiniiiiiiiimiiii
MLADINSKA DELEGACIJA PSI V JUGOSLAVIJO
Septembra v Rimu seminar o položaju manjšin v Italiji
Seminar prireja federacija PSI, udeležili pa se ga bodo tudi predstavniki Mladinske iniciative iz Trsta, Gorice in Vidma
V	soboto bo odpotovala delegacija socialistične mladine na petdnevni obisk na Reko in v Pulo, v skladu z dogovori skupnem sodelovanju, ki so bili sprejeti na seminarju naprednih mladinskih organizacij iz Italije, Avstrije in Jugoslavije.
V	delegaciji bodo predstavniki federacij socialistične mladine dežele Furlanija-Julijska krajina, predstavnik Beneške dežele in član centralnega odbora socialistične mladine. Skupno bo odpotovalo okoli deset mladincev. Program obiska predvideva ogled raznih industrijskih objektov, pa tudi turističnih zanimivosti. Predvsem pa se bodo socialistični mladinci seznanili s sistemom delavskega samupravljanja in s sistemom komun. Poseben poudarek bo tudi pri proučitvi položaja italijanske manjšine in načinu, kako je Jugoslavija rešila t« vprašanje.
V	okviru prizadevanj za pravilno in pravično reševanje narodnostnega vprašanja, bo Centralno vodstvo socialistične mladine priredilo ob zaključku septembra v Rimu petdnevni seminar posvečen razpravi o položaju narodnostnih manjšin živečih v Italiji. Na seminarju bodo prisotni predstavniki francoske, avstrijske in slovenske manjšine. Poleg splošnih vprašanj bo na seminarju govora zlasti o ureditvi manjšinskega vprašanja v okviru dežel s posebnim statutom.
Na ta seminar je vodstvo socialistične mladine povabilo Mladinsko iniciativo, ki se je vabilu rada odzvala in ki bo poslala na seminar skupino 10—15 mladincev.
Številni požari
Tudi . včeraj so imeli gasilci o-pravka ves dan z gašenjem -raznih požarov v bližnji ali oddaljenejši okolici mesta.
Najhujši požar je zajel področje med Prosekom. Sempolajem in BriSčikl. Zublji so se razširili na površini uOO.OOO kv. m. Tržaški in openski gasilci so pohiteli na o-groženo področje nekaj pred 11.
uro in so se vrnili na postajo po 23. uri.
Miljski gasilci pa so imeli o-pravka s požarom, ki je nastal v naselju Sv. Sergija, ki so ga pogasili po enournem delu Požar je zajel približno 35.000 kv. m zemljišča.
Ob 13.30 so tržaški gasilci odšli v Mačkovlje, kjer so plameni zajeli približno 3000 kv. m površine. Nekaj po 16. uri je bil požar zadušen. 3000 kv. m površine pa je požar uničil v bližini vojašnice Brunner na Opčinah. Gasili so gasilci iz Trsta. Sinoči v poznih urah so bili gasilci še na delu pri gašenju nekega požara v bližini strelišča na Repentabru.
no zapostavljajo bivše policiste, vendar se sindikat proti temu odločno bori.
Iz tajnikovih besed pa se je videlo, da Se vsi člani sindikata ne strinjajo s takšno oceno njegovega delovanja. Zato se je branil očitkov in dejal, da sindikalno vodstvo pač ni sodelovalo pri sestavljanju osnutka zakona 1600, ki ni priznal bivšim policistom vseh pravic, ki jim gredo. Sedaj je glavna skrb, da se ohrani sindikalna enotnost, ker grozi sindikatu razcep. - Pri tem je omenil zahtevo nekaterih bivših policistov, da bi se celo obrnili na QZN,- .kakor da ne bi imela -drugih opravil, kot da se ukvarja s plačami uslužbencev bivše ZVU. Vendar je tajnik tudi dejal, da zahteva sindikat več podpore od Delavske zbornice, v katero je vključen.
Nato je obravnaval vprašanje osebne doklade, ki ne sme biti dejansko ukinjena s priznanjem mesečne doklade. Ta osebna doklada je bila namreč priznana bivšim policistom le zato, da ne bi po sprejetju v državno službo imeli manjših plač kot prej. Tisti birokrati, ki so odredili, da se osebna doklada odšteje s priznanjem mesečne doklade, pač niso razumeli duha zakona 1600, katerega namen je bil, da se zavarujejo pravice uslužbencev in ohranijo njihovi prejšnji prejemki. Ti birokrati pa napačno razlagajo ce. lo zakon, s katerim so priznali uradnikom 70 lir mesečne doklade za vsako točko koeficienta. Po tem zakonu se res ukinejo nekatere doklade, toda ne osebna doklada uslužbencev bivše ZVU.
Tudi pri določitvi stalnih izdatkov za posamezne uslužbence so zakrivili številne napake, saj so pri nekaterih uslužbencih pozabili celo na družinsko doklado! Tajnik je zaključil svoje poročilo z zahtevo, da se uslužbencem določijo višji koeficienti, kar bi pomenilo izboljšanje kategorizacije in s tem plač, tako da ne bi bila več potrebna osebna doklada in bi s tem tudi odpadli razlogi za glavni spor.
Član vodstva Pesel je v svojem poročilu predvsem branil delo vodstva, pozival k enotnosti ter rekel, da preživlja sindikat težke ure. Med drugim je pripomnil, da so tudi njemu skrčili prejemke za 12.000 lir na mesec, medtem ko so hili nekateri člani sindikata še bolj prizadeti. Pozval je vse naj ohranijo hladno kri ter naj se ne prenaglijo.
Sledila je razprava, Neki član sindikata je predložil resolucijo, v kateri je predlagal, naj bi se obrnili na OZN. Večina pa je to resolucijo zavrnila. Zatem je večina odobrila resolucijo, v kateri
........................................... nuni im................................
ZARADI NAGLEGA NARAŠČANJA NAROČNIKOV
Za telefonske številke kmalu 6-številcni sistem
Za sedaj bodo spremenili v šestštevilčni sistem 5000 številk - Do konca leta bo v Trstu 67.000 telefonskih naročnikov
Predstavnik telefonske družbe TELVE je včeraj pojasnil, da bodo v kratkem delu naročnikov telefonskih aparatov zamenjali številko in bodo uvedli šest številk namesto dosedanjih pet. To so za nekatere nove priključke že izvedli, vendar se kaže potreba, da postopno preuredijo celotno omrežje in uvedejo povsod še3t-številČRi sistem.
Teoretično namreč zadostuje petštevilčni sistem za 80.000 telefonskih naročnikov, kei sta številki 1 in 0 rezervirani za interne potrebe. V praksi pa misli- motn. jo na sprememtev petš*evilčnega sistema v šestštevilčni že nekoliko preje, da se kasneje r.e znajdejo v težavah.
To pa Je tudi tržaški primer,
05.000 tele-
fonskih naročnikov. Število telefonskih naročnikov stalno strmo narašča, saj jih ie bllo 1955. leta 33.800, ob koncu 1961. leta 58.900 in ob zaključku lanskega leta 62.550. Sedaj računajo, da je 65 tisoč telefonskih naročnikov in da bo njih število doseglo do zaključka leta 67 tisoč. Gostota te-lefonskih naročnikov v odnosu na število prebivalstva je zadovo-ljiva, Liaj pride 26 naročnikov na 100 piebivalcev. S tem je Trst po tej plati na ravni Bologne, Firenc m Genove, zaostala pa edi. no za Milanom, Turinom in Ri-
kjer je sedaj okoli
Družba TELVE predvideva, da bo število naročnikov še nadalje n a rasen, o in bodo za sedaj spre-menir okoli 5000 telefonskih šte-vnk iz pej v šestštevilčni sistem
se pristaja na predlog vodstva, da se pošlje v Rim delegacija, ki bo posredovala pri vladi ter političnih in sindikalnih krogih, da se čimprej rešijo vprašanja, ki težijo in vznemirjajo bivše policiste. Nadalje je skupščina pristala na to, da se odloži sleherni sklep o zaostritvi akcije do prihodnjega sklicanja, to jfe do povratka delegacije v Trst. Spričo tega ni torej pričakovati nobene stavke v prihodnjih dneh.
Otrok pod avto
Triletni Adriano Alvarado je še zelo majhen, toda izredno živahen. Včeraj • zjutraj se je okoli 11,30 vračal z mamo domov v D’Annunziov drevored 62. Ko sta šla po Ul. Padovan in bila že skoraj na koncu te ulice, se je A-driano nenadoma iztrgal materi iz rok ter v teku prečkal cesto. Po nesreči je prav tedaj privozil mimo 23-letni Dario Fracnich iz Ul. della Tesa 18. Avtomobilist je sicer pritisnil na zavore svojega avta, toda ni se mu posrečilo, da ne bi podrl na tla malčka. Na srečo ga je udaril le po strani. Adriana je Fracnich prepeljal skupaj z mamo v splošno bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da se je malček le malo pobil po glavi ter da bo ozdravel v dveh dneh.
omrežja je postala nujna in ni več povezana s konjunkturo. Skupno evropsko tržišče nima lastnih cest, niti cest ne upravlja. Zato tudi ne obstaja možnost, da bi o tem vprašanju zavzeli mono-politično stališče. Vendar je Skup. no evrppsko tržišče zainteresirano, da se vskladi in pospeši gradnja najvažnejših evropskih cestnih arterij. Zato je tudi prišlo do pogajanj med državami članicami, da bodo gradili ceste v ena. kem ritmu in do proučevanj bodočega prometa, do katerega bo prišlo po ukinitvi carinskih pre-§raj. .
Dr. Pukall pa je naredil primerjavo med prometno politiko ZDA in Zapadne Nemčije, kot prometno politiko dveh modernih industrijskih držav
Žepar na Ponterošu
Tudi v preteklih dneh so bili tatovi zelo aktivni. Ne ustavi jih niti najhujša vročina in ko bi pošteni meščani hoteli najraje počivati, si neznani zlikovci zavihajo rokave in prežijo na žrtev. Taka nezgoda se je primerila predvčerajšnjim med 9. in 11. uro jugoslovanski turistki Nedi Vidic por. Bilihbasi. Zenska si je ogledovala stojnice na Ponterošu, ko ji je neznan žepar potegnil iz torbice šop bankovcev: 10.000 lir in 47.000 din. Vidiceva je opazila, da je ob denar šele, ko je hotela poravnati račun pri nakupu nekega blaga. Zatekla se je na komisariat javne varnosti na Trgu Dal-mazia, kjer je prijavila tatvino.
Ob avto znamke Fiat 1100 TS 30715 je prišel 41-letni Libero Svetini iz Istrske ulice 65. Pred tremi dnevi zvečer je Svetini parkiral avto v neposredni bližini domače hiše. Predvčerajšnjim zjutraj pa ga je čakalo presenečenje, ker avta ni bilo več. Skoda, ki jo je utrpel, znaša okoli 400 tisoč lir.
Liliani Clementini, 25-letnemu dekletu iz Ul. Scala Bonghi pa so uzmoviči ukradli iz avta tranzistorski sprejemnik znamke ((Sonjo). Clementinijeva je parkirala Fiat 500 v bližini svojega doma. Ko se je naslednjega dne hotela odpeljati, je ugotovila, da so tatovi prerezali platneno streho in odnesli sprejemnik. Tatvino je prijavila na komisariatu v Ulici Giulia..
Motorist v žensko
Včeraj ob 14,30 so v splošni bolnišnici nudili prvo pomoč 56-letni Carmeli Lapel por. Pregare s Stare istrske ceste, 3, ki jo je podrl neki motorist v bližini fi-lobusne postaje v Ul. Flavia. La-plova se je pobila po glavi, po prsih ter po desni rami in desnem komolcu. Na srečo bo ozdravela v 6 dneh.
Zenska je prečkala Ul. Flavia izven prehoda za pešce. Na tla jo je podrl z vespo Natale Arna-laro iz Ul. Orlandini 51, ki je bil namenjen v Naselje sv. Sergeja.
V bližini Milj se je včeraj ponoči omračil um dvema moškima srednjih let. Uslužbenci RK v Miljah so jima nudili prvo pomoč ter ju odpeljali v umobolnico. Posebno eden izmed njiju je bil ves iz sebe. Bolničarji so se precej spotili preden so ga ukrotili in naložili v rešilni avto.
Izbor filmov
za atomske fizike
Ko so se t> Trstu mudili atomski znanstveniki IAEA, ki so se udeležili mednarodnega seminarja teoretske fizike, je bil zanje prirejen tudi poseben pregled umetniških filmov, ki se je zaključil v torek zvečer. Pregled je organizirala revija «Umana», pripravil pa ga je kritik te revije Carla Venlura. Izmed sedmih filmov je vsak predstavljal določeno zgodovinsko periodo ali posebno e-stetsko tendenco. Izbrani so bili najbolj pomembni filmi svetovne kinematografije, od najbolj zrelih filmov iz časa nemega filma do danes. Tako so bili na sporedu Langov «M», Pabstova uTragediju rudnika», De Sicovt «Tatovi kolesu, Kazanova «Fronta v pristanišču», Chaplinova »Zlata mrzlica», Tatijev «Moj stricu in De Setovi «Banditi iz Orgosolau. Ciklus predstav se je pričel v dvorani filozofske fakultete na stari univerzi, nadaljeval pa se je v krožku S. Ser-gio v Ul. Franca. Atomski fiziki so z velikim zanimanjem gledali filme, od katerih so bili nekateri v originalnem — nemškem in angleškem jeziku.
Tretji koncert
operne glasbe v Miljah
Po velikem uspehu prvega večera,^ bo tudi ta teden na milj-skem trgu koncert operne glasbe
na pobudo pokrajinske turistične ustanove. Koncert bo jutri, 25. avg., ob 21.15 na Trgu Marconi. Nastopili bodo sopranistka Egli Poggiani, tenorist Giuseppe Botta in baritonist Claudio Ciombi, ki bodo ob klavirski spremljavi prof. Livie D’Andrea Romanelli izvajali skladbe Diaza, Donizettija. Giordana, Mozarta, Puccinija, Thomasa in Verdija, kakor tudi nekaj veselih melodij iz operet in slavne pesmi. Predstavljala bo Maria Loredana D’Andrea, ki bo tudi recitirala pesnitev Gozzana «La signorina Felicita«.
Isti večer bodo tudi ponovili vesel prizor v dialektu Danteja Cuttina.
V nedeljo 26. avg. pa bo orkester «Aristdn» izvajal program lahke glasbe s sodelovanjem pevke Silvane Millo.
Veliko pričakovanje za jutrišnje finalno pirotehnično tekmovanje
Jutri zvečer bo — kot smo že poročali — na starem valolomu in na dveh nalašč v ta namen zgrajenih plovnih bazah, zaključno pirotehnično tekmovanje, na katerem bodo nastopila tri znana specializirana italijanska podjetja, ki so se uvrstila v finale.
Avtonomna turistična ustanova, ki je organizirala to tekmovanje, predvideva, da bo sugestivnemu prizoru prisostvovalo najmanj 150 tisoč gledalcev.
Na izstreliščnih bazah so v teku zadnje priprave za uspešen potek tega finalnega tekmovanja, ki bo trajalo predvidoma od ene .u-re do ene ure in četrt v treh o-brokih z vsakokratnim presledkom po 10 minut.
Zmagovito podjetje, ki bo po o-ceni nepristranske žirije prikazalo najlepše in najizvirnejše umetne ognje, bo prejelo nagrado 1 milijon lir poleg povračila vseh stroškov. Za drugo mesto je določena nagrada 500.000 lir, za tretje pa nagrada 300.000 lir. Vse tri tvrdke bodo prejele tudi zlato spominsko kolajno.
Tekmovanje se bo začelo točno ob 21. uri po treh uvodnih strelih.
■1111111111111111111111111111111 umi iiiiiiiiiiiiii hi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiii mn ii m ii iiuiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiii,ini,,iiiliiij,i„,tlllllll|||l|ill|||iil||||||||||||
PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODISCCM
Potrjena obsodba Belullove Gortanu pa delno omiljena
Sodišče tudi tokrat ni hotelo upoštevati olajševalne okoliščine za obtoženko
Prizivno sodišče (predsednik Nardi, tožilec Santonastaso, zapisnikar Parigi, obramba Padovani in Girometta) je včeraj ponovno sodilo 32-letni Claudiji Belullo in 38-letnemu arhitektu Guidu Gortanu. Oba sta bila obtožena, da sta ogoljufala številne osebe katerim sta obljubljala stanovanja, toda obljub v številnih primerih nista izpolnila. Belullova je bila tudi obtožena navadnega in namernega stečaja svoje tvrdke (agencije za kupovanje in prodajanje nepremičnin), žalitve sodniškega zbora in klevetanja.
Kazensko sodišče je 21. marca letos spoznalo oba obtoženca za kriva ter je obsodilo Belullovo na 7 let in pol zapora ter na 100.000 lir globe, Gortanu pa je prisodilo 3 leta in pol zapora ter 100.000 lir globe. Prizivni sodni ki so za Belullovo potrdili razsodbo kazenskega sodišča, Gortanu. pa so znižali kazen na 2 leti in 8 mesecev zapora ter 80.000 lir globe.
Obravnava pred kazenskim sodiščem je pred nekaj meseci yzbudila veliko zanimanje v tr zaški javnosti. Številne so bile namreč osebe, ki so jih prizadele Belulline spletke in goljufije. Marsikdo je prišel ob težko prihranjen denar, ki ga je bil namenil za nakup stanovanja. Sodniki so tedaj zaslišali okoli 180 prič in Obravnava je trajala več kot mesec dni.
Postopek pred prizivnim sodiščem je bil včeraj zelo krate*. Najprej je neki sodnik podal poročilo, nakar je dobil besedo javni tožilec, ki je zahteval naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo. Tudi oba zagovornika sta govorila razmeroma • malo časa. Odv. Padovani je posebno nagl i-sil upravičenost zahteve, da se Belullovi priznajo olajševalne o-kcliščine zaradi njene delne umo-bolnosti. Sodniki te teze niso sprejeli ter so kratkomalo potrdili razsodbo kazenskega sodišča.
Tudi včeraj je Belullova pokazala svojo neuravnovešenost na tako izrazit način, da ji je predsednik Nardi zagrozil, da jo bo ukazal odpeljati iz dvorane, ženska pa se je opravičevala, da je nervozna, ker jo v zaporu nadlegujejo nune. Te namreč zahtevajo, da bi morala vedno moliti. ona pa se tem ukazom noče
pokoriti. Belullovo so pripeljali na obravnavo iz zapora v Benetkah.
!js sje *
Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 53-letni Guer-rino Gei iz Ul. G. Gozzi 5, ki je bil obtožen, da je ukradel uro Caterini Pasqualis iz Ul. Cesare dell’Acqua 62. Geia, ki je star znanec sodnih dvoran je kazensko sodišče spoznalo 22. maja letos za krivega ter ga je obsodilo na 1 leto zapora in 60.000 li globe. Prizivni sodniki so potrdili razsodbo sodišča prve stopnje.
Sam se je obdolžil neizvršcnc tatvine
Na področju občine S. Giorgio ji Nogaro je prišlo v juliju in avgustu lani do številnih tatvin. Kdo je tat, so se spraševali karabinjerji, k; so se nazadnje zatekli k stari metodi vseh policistov:	prijeli	so najbolj znanega
tatu v občini ter ga začeli temeljito zasliševati. Rezultat je bil po dolgih urah zasliševanja navidezno zelo dober: Osumljenec, 31-letni Vittorio Monte iz S. Gior-g,a di Nogaro, je priznal, da je kradel on sam skupaj z nekate-
rlrni drugimi osebiimj. Ena izmed teh ,ie bi! 34-letni Ferruccio Mian 'z P: ,,!,lor'!’Ia. di Nogaro. Ko so S8 k‘ b‘W hoteli aretirati na jomu, »Jim je uprl, a pri tem E?u. 3 t P-p |J®a*a sestra Ardemia. Iak e ušel	P°srefilo celo,
fe3 prijeli in tpr“adn'e so 6a
Kmiaient-eerjl. nato prijavili vse
osumljence sodišču. Javn, tožilec P	inskem	ert-
dišču je vso
em kazenskem so-zadevo znova te-
n&a^dfi1 ‘*"ie PHŠel do
z£jnlžil nek-ito6 ^onti P° krivem obdolži nekatere ljudi, ki jih je
p°Zneveda nbdnu-1ez' Po krivem se-Ve/, „KP1°'Z11 tudi sebe. Ta-

la	kolefniVi u^mišii po
rnalnih ' N_	cah, prerasla v či-
h8 sodi*,Proc.es- Montija
je°npo 8 Krivem	‘d, §e osebp' i" sebe,
Ob0 la sta sePd sta ’oila obtožena, da Sta se Upria karabinjer-
jem ter enega izmed teh tudi telesno poškodovala.
Videmsko kazensko sodišče je v maju letos obsodilo Montija (kateremu je priznalo delno slaboumnost) na 11 mesecev zapora. Ostala dva obtoženca pa je oprostilo.
Prizivni sodniki so včeraj potrdili prejšnjo razsodbo.
Vespa v avto
Sinoči ob 18,30 je prišlo na Nabrežju 3. novembra do precej hude prometne nezgode, katere žrtev je bil 29-letni Elio Zolli iz Ul. Paduino 61/A. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom' RK. Ker ga je bil zadel irtočan šok, ni mogel niti govoriti. Zdravnik mu je pri pregledu ugotovil razne rane in podplutbe na čelu. Močno je tudi, da mu je počila lobanja. Ozdravel bo v 8 do 20 dneh
Prireditve in objave
Slovenska prosvetna zveza
priredi
v četrtek, 30. avgusta ob 20.30
na sta'dionu «Prvi maj» na Vrdelsloi cesti 7
KONCERT
primorskega akademskega zbora »VINKO VODOPIVEC)! iz Ljubljane
Pevski zbor bo nastopil v Trstu ob povratku z mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu
Vstopnina- sedeži 200, stojišča 100 lir, prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli v ponedeljek 3. septembra 1962 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda.
Usposobi j e nost n 1 popravni izpiti se bodo začeli 14. septembra ob 8.30 s pismeno na-lo-go iz italijanščine.
Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
* * #
Ravnateljstvo državne industrijske šole v Dolini obvešča, da se bodo popravni izpiti vseh vrst pričeli v ponedeljek 3 septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Zainteresirani učenci si lahko ogledajo urnik in razpored izpitov na šolski oglasni deski.
Vsi učenci, ki so izdelali I. in II. r. ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, da se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto.
Ravno tako se vrši vpisovanje za I. razred.
Tajništvo šole je zato odprto vsak dan od 8.30 do 12. ure.
>1= * *
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično vsi popravni izpiti — sprejemni na licej, vstopni in razredni — v jesenskem roku 1961-1962 dne 3. septembra 1962 ob 8 30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
ik ils
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1961-1962 d-ne 14. septembra 1962 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
* * *
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan. Ul Montorsino št. 8-II1.) obvešča, da se vrši vpisovanje v 1.. 11. in III. raz. red za šolsko leto 1962-63 do vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine:
1.	šolsko spričevalo V. razreda o-snovne šole;
2.	rojstni list izdan od občinskega urada;
3.	potrdilo o precepljenju koz.
Obenem opozarja učence in učenke. KI so bili pri-puščen! k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni popravni izpiti v ponedeljek 3. septem. bra t.l. ob 8.30.
* * *
Na državnem znanstvenem liceju
s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko let0 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra.
GLASBENA MATICA V TRSTU
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 8. septembra v šolski pisarni v Ul. R. Manna 29/1, tel. 29779 od 10. do 12. ure.
Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali orkestralni - instrumenti.
Pričetek pouka v ponedeljek 10. septembra 1962.
Razna obvestila
Do nesreče je prišlo v bližini turističnega urada. Zolli se je pe-nf.i z YesP° v smeri proti Trgu uca degli Abruzzi. Nenadoma mu je presekal
pot avto znamke
Fiat 1100 KP 1250, ki ga je u-pravljai 37-letni Karel PekLrič
7nm°!nra Hr!a,° j® d° trčenja in Zolli je padel na tla ter se pobil.
Smrt zaradi padca
,pl°fni bolnišnici preminila 8b-letna Antonia Sodo-
Cumar iz Ul. Čampo
maco vd
Marzio 3. Priletna ženska je 12 t. m padla v notranjosti begun-' skega taborišča mr si verjetno
zlomila levo stegnenico. Kliub vsej negi je umrla zaradi poškodb, ki
jih je zadobila pri padcu in’ še posebej zaradi visoke starosti.
VALUTE V TRSTU
dolar
švicarski frank
funt šterling
francoski frank
marka
šiling
pezeta
dina-r
marengo
zlato
619.70 143.50 1796,— 126.— 155.20 24,— 10.27 —.78 4950,— 710,—
SKUD »Misel in delo« sporoča, da bo že najavljeno predavanje to-v. Stanetia Bidovca o temi »Socialistična ideja in Slovenci« v soboto 25. t.m. ob 20. uri v Kulturnem domu v Dolini.
Nazionale 16.00 «Pošfcar P0Z'T jf no... desetkrat« (II P0^1^ ^ sempre... dieci volte). i ga-n.	/y
Fenice 16.00 »Rop stoletja* -s pina del secolo). Tony Excelsior 16.00 ^Grozna j torja Hichcocka« (L’°rri®*‘ ( to del dr. Hiohcock). rtw mladini.	. iy
Grattacielo 16.00 »Bosi šel*/, riffo scaJzo). Technic<>lor' Preslej',	r|.
Arcobaleno 16.00 «Zmenek ^ (Appunta-mento in r|vler ’ w Renis.	»n ^ t -
Supercinema 16.00 »Avtobus'^ ji ja« (Fermata d'autobus)- jji lor. Marylin Monroe. gjlil '<i Alabarda 16.30 «Dvoboj (Duelio sulla Sila). prffi^ s
sulla Sila).
Fernando Lamas, Mo\r» - v nij Aurora 16.30 «Sest naboje'1	^
(Sei colpi in canna). v„j« , Cristallo 16.30 «Rešil bom ’ R bežen« (Salvero i] mjo^2
Tecihnicolor. Prepovedano laribaldi 16.30 »Bravados^ ^ co-lor. Gregorj( Pečk, apitol 16.30 »Trije tre moschettieri). Mil®" geot.
Impero 16.30 »Can-can«. y0rt ^ assimo 16.30 «FBI ^' k streže Stock)holm» (FBI ^ J
no mladini.	. ($1*1
Moderno 18.00 ((OsvojevaK^^ 1«.
vasori). Technicolor.
tchel, dvojčici Kessler. ^,(1 p,:. Astoria 17.30 »Ognjeni]j
(Mezzogiorno di
fuocol-
oper, Grace Kel!y.	|i(1
Astra 16.30 »Napad sto ™
(La carica dei 101). r ^!l Vittorio Veneto 17.00 Re' ‘	«'»
skih filmov: «Strah “	%
(Pa-ura senza perohč)-	.(
Bogart'	Hav^li,: Ii,'1
Abbazia 16.00 »Blue
■nicolor. Elvis presley. pF tj
<y £ J
(Whisky e gloria). Teen"
Marconi 16.30 «W'hišky
lec Guinness.	Š' .
Ideale 16.30 »Profesor	Ji,
(Um professore tra le	*
Skedenj 20.00 »Polžaste *	k,
(La soala a ohiocciola)-
Prosvetno društvo
Pr0S‘tft *),
sporoča, da je odhod na ,j, nico Franja ob 6. uri «
mo točnost.
# =!' *	S,r-
Prosvetno društvo **•	s*1
/•i s !'
r-r^avemu uiusivu	h 1
priredi za člane izlet v	'tj
nja i-n okolico dne ^1|Sfd(i|5t1'1|
1. Vpisovanje na sede,^11{n0 .'(Pl nedelje 26. t.m. do ''kUu^. |IF L
Mleli ah .	- . '
tembra t.l. ob -nedeljah	$	s
12. in ob delavnikih Od	--
ure.	,srf
SPDT priredi v nedelje
bra izlet na Mangart.	%	f	'!t
vpisovanje v Ul. Geppa	9	Al
nih urah.	<!;
* * *	Gf/, ''-'I
Prosvetno društvo	S
Nabrežine vabi vse jo propustnico ali po--- y ki bo
v nedeljo 26. t.m-in Brda z ogledom "L kleti, v Kobarid in 8°:-.»
»-"tj} S
»V, N
■- % s
skupno kosilo, ter v
r-/-;
Odhod v nedeljo 26- ^'lljijO-
eliilenl o Inrrn nrnH CC***. i
zjutraj s trga pred cet
Jeta Rudi in Slavko
* * *
‘ N
Prosvetno društvo	i,
priredi v nedeljo 9. sep' ^ ffli v Ljubljano, na Bled' covk* mu jezeru in k slapa^^el
vanje vsak večer v aiu-štorih.	JP Sl.
.... ■“»'
Sli
■S
'b
ROJSTVA, SMRTI »N i,®
Dne 2.3. avgusta se^Je ^ 9 ^
dilo 8 otrok, umrlo Pa UMRLI SO: 68-letna ^ por. Paoli, 49-1 etn a Ar*	,
dini, 7 l-l etn i Giovanm	V
letna Rosa Pelizzon V-
letna Antonia Sodoma^
78-letnl Giuseppe G,ui?*,«5J®5 stina Benci por. Cassjo» ^ c esc o Rodofiile, 88-letna gii vd. Tobell, __.
NOČNA SLUŽB*	!*
Alla Redenzione, Gar‘il; V 5; Benussi, Ul. Cavana j; nerva, Trg sv. Fran, /j ni, Trg Libertž 6; Al Cilino 36 (Sv. Ivan). ^
VČERAJŠNJE CENE l'J i v
"* mue"»i
(V prvem stolpe« f°	,W
v 2. najvišje. v 3- p ^ Fj K
pomaranče ••••,■' 20®	\
limone	83	id®
jabolka	47	jj!
melone ............  47	.(S
hruške ...........• ' 36 j-jš
Vstop prost vsem!
Istočasno javlja imena vodstva:
1.	Upravni odbor:
Du-ša-n Bu-fon, predsednik, Marij Grbec, podpredsednik, Karlo Berne-tič, tajnik, Pavel Leban, gospodar, Stane Bidovec, Anton Marega, Vincenc Pangerc.
2.	Nadzorni odbor:
Amton Abram, Ivan Ferfolja, Ludvik Semolič h.
Odbor
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Marije Pav-lič-Paoli darujeta prof. Josip in učiteljica Pavla Sancin 1500 luža Dijaško Matico.

••
:
.;
.: •
breskve • . grozdje . . . domača pesa pesa	. . •
kumarice čebula . . . stročji fižol stročje
solate	. . .
melancane krompir . . paprika paradižnik . zeleni radič zeleni radič II buak,‘ N------
Večina blaga s®,? s18 ceni
.M:
,: -
I. .
1
59	n
60	V
40	(5
2® j|)|
H? JJ’I
j4l S
SO V
51
37
41	V
7» 5^1 300 80 Ji 80 \

prevlad.

predvaja danes, dne 24. t. m. z začetkom ob 18- uf' T*C film:
CAFE EVROPA
,(Caff6 E u rop a)
Igrajo: ELWIS PRESLEY —
J
Veliko povpraševanje !
V’
v
S
S


\
.
K
$
'C
^H^Redsednik zda obišče grčijo
vlada in opozicija si veliko obetata
(jjL* .
,tev pomoči spravila vlado v precep: ali A'J Orožja, ali manj javnih del - Opozicija: r	se vmešavat v notranje zadeve
riS’a
j k»j£- 23- avgusta.
Irijo '*a Podpredsednika Johnson9'’ k' bo Pr>»pel v Atene Vnio»U tega a'' v	Pri*
Obisku
ki bo prispel v Atene
ejnunj * ‘
’* Nini, Meseca, je bilo v tu-
•	^ Br01 t's*tu dodeljenega toli-i« S,tora. kolikor ga ni bilo
liikiUj 1 Prej, celo ne pred tre-f' 'kisit ’ ko ie v Grčijo prišel na » 88rn tedanji predsednik rij 9||t j.’senh°wer. Brž bo je bil iz-VrUnike Bele hiše o John-j 1nSn|. obisku, je premier Ka-'J kij,j 8 izrazil «posebno zado-°bijltu ,svoje vlade, ker v tem jjt# 'bj, Vldim še en znak ameri-(iV	^oimanja za Grčijo«. Ta
' ‘Pou-TT Po "iegovih besedah 'ih Iv iskrenost medsebojni't n4 J. 'n nudil priložnost, da Pil *t,,UnV1t°lt' ravn' razpravlja o 'jt bhvt)lk akupnega interesa«. In
flj J' «niLyprašania. ter’ na sp'oS-
C/t itltnst m cil3 Johnsonovega
#	v - Va ,*o predmet obširnih DH*!), (i »cejšnji meri nasprotujo-
Kot ;°mentarjev. it'ikeo» °’ ko gre za obisk a-

, državnika,
i C iz Vis J atenski tisk pri-ri Sin , A vesti, po katerih da *" k s... ohnson v Atene na že-
f P0'ožaj problem pomoči *'i krat pa ne gre za ta ali (0® "vo jj p8č pa za nezadovoljiv So«, p . Prekinitve ameriške S jj ^oiji. Atenski tisk prilit
i™ Pted ”““50n v Atene na ze-,^nS0n!dnika Kennedyja. Iz S p. ^ac'j izhaja, da se ame-/ Sadnik želi neposredno v* Soči ° pos'edicah prekinitve r Si tij°*!rot][la o prenosu te poji 'kun 61anice Atlantske zveze LS i. **a evropskega tržišča. ,,6» DW. fKatimerini». ki je ze-j/t. L*1 veliuVladi. P>še, da Grčija Soči c*? .Potrebo po ameriški i 1 Sork*Jt’. "jo"! vojaški izdat-roijl S nOri.11'3-'0 45 odst. proraču-1,1 i VIW vlada nadaljuje -k! SatifPu’ ali nai °mei' voja-e' a‘i naj skrči na naj-er° financiranje notra-W tjSia v°jnega programa, kar
tik?a Posledico ošibitev po-
tujcem, da naj se vmešajo v naše notranje zadeve«. Ali »e bo in. v kolikšni meri se bo ameriški podpredsednik «mešal v notranje zadeve«, to za sedaj ni znano. Prav tako se ne ve, ali se bo Johnson, ki je tu prikazan kot Kennedyjev odposlanec, razen s premierom Karamanlisom in drugimi grškimi državniki, sestal tudi s posameznimi grškimi opozi-cionalnimi voditelji. Ni znan še niti dnevni red uradnih ameriško-grških razgovorov Toda že sedaj je očitno, da se temu obisku pripisuje izreden pomen. In še nekaj; sodeč po dosedanjih komentarjih, od poslanstva podpredsednika Johnsona pričakujeta določene koristi tako vlada kot opozicija. Čeprav se ta pričakovanja glede politične vsebine obiska povsem razlikujejo, so glede njegovega finančno - ekonomskega vidika v glavnem enotna, razen stališča opozicijske Združene demokratske levice, ki je proti vsakemu povezovanju grške politike s politiko ZDA.
e. s.
uuua-
[0 v°jnega programa, kar » -j« tj.?a Posledico ošibitev poji trŽišče	vstopom v Skup-
j'lti(, .’ bkrati pa tudi nevarne AtlS0l)ri Politične posledice«. j j1 Prouč.U. se pripisuje naloga,
Ultjl1 ,Umes'nost revizije skle-‘tvi pomoči in ” •'•"'»i
dkaritia grških
naj bi «druga meto-)(.' Cnč, r..*al> posebna ameriška 'F* iz . britje vojaških izdat-da NATO«. ((Amerika
luKL biia
1 I«-6**« vVa> «AIU». «ft« f.rf L%tj adni «Kiriks», —
■ sii bi^hjer,8rško problematiko v ■ 4 k 0i!m °bsegu, da bi poma-h.i. Hrčii netllu reševanju v ko-
C)' Po J ni'^ Vztraiaioč pri po" J kuj a0ne a°alievanju ameriške
V e Pomoči, vladni tisk
'..®u v deje?.g gospodarskih raz-irčij ■	zemljepisni po-
8Uv dodaja, da bo eden C—EHkik nih predmetov grško-) j si.,azg°vorov politična in *« 0°'iu aCija "a balkanskem
*■ bsjPoiicijsk.
V. J *'sb Pa uporno vz-

^ PU lem'61''"1"
c. O Parh,
'tk
rogov se bo John-'Pdi z notranjimi v Grčiji. Predvsem na po-nastalo po kate' . Par'amentarnih vo-rizn#v‘h Pravilnost opozici-'oi»a1 a’ s čimer ne prizna-
|tCrl*n»v pravi,nost opozicl
N lSk‘b i-de' Komentatorji o-J 'ern ' j°v namreč vztra-9 it Sit 1,1'Oho« , .b° vlada skuša-1* f Uev sv0;_ °b'sk izkoristiti za |jS«i Sa6ta'hi n ?a Položaja.
& R* d>
|C‘‘
etP1
> iS0aO’
Karamanlis Političnih in go-v	emov pričakuje
IL'0 v oh- , *1WV pntanujc
. ^>t'adalin'Sk’ da bi trasiral S*uioč	Politično smer«.
K’to glasuVe vladnega po-u meščanske opo-£Sm> ?aPir8l 0t. “elemente, ki C u bofv J° slepo ulico« na-N* tu^i Pp°zlcije, vključu-P«rlan, ožnos‘. da bi za-if N,;, v 2vlamen,e, nadalje še in 8 tujilni viri fi-il luS?^e»ih nazadovoljstvo raz-
,|l“ Muk“ l trdi/,* el° ostro nasto-opozicije, da linSi^Ptrani^ tenah razpravljal Političnem pro-0 bil; n tari‘ opozicijskih v “Penjeni kot «poziv
------------->
if5jS»VVercelli) *bil
S ^"‘nih t‘00 toti-Tu ^
S ?**»!»	‘“vam, ki Jim je
91	t-, Vse steklene strehe.
’X tramov bi‘a te*ka do 300 Nsl' v ka,.v.’ 50 razbila tudi
t biu n»r»*-r,h -le vdelana ko. SZ	^ekaj delavcev
Sva* So tnn*n^enih- Nekatere Št*1 deio °!?le za nekaj dni Slh>. (n, Sk°de j« za mili-^ ' Odsiraa ,s,‘ki: delavci po n *rn» ,nJuJeJ° razbito sle-
di
8
■S
i!
i
'S
1
ji
1
li
S koprskega mednarodnega mladinskega seminarja
Jugoslovanska socialistična praksa
pri reševanju problemov narodnih manjšin
Sam pod »lovinekimi č**mi
(Foto M. Magajna)
V času od osvoboditve do 1. 1958 so bile v Jugoslaviji klasične manjšinske šole, kjer je bil pouk v jeziku manjšine, jezik večine pa le učni predmet. Temeljile so te šole na posebnih navodilih iz leta 1945, ki jih je izdal Pri-vremeni prosvetni savez Ministrstva prosvete. Vendar se je s časom pokazala pomanjkljivost teh šol, ker se pripadniki manjšin niso zadosti naučili jezika dotič-ne republike. S tem se jim je otežkočilo, da bi se uveljavili izven domačega, kraja, težko so nadaljevali študij, zato so se raje vpisovali v večinske šole. Pa tudi sicer niso te šole posebej prispevale k zbliževanju mladine različnih narodnosti. Tako je že Splošni zakon o šolstvu poleg manjšinskih šol uvedel tako imenovane dvojezične šole, v katerih poteka pouk v obeh jezikih, t.j. v jeziku dotične republike in jeziku manjšine, in sicer na področjih, kjer žive pripadniki manjšin skupaj z večinskim narodom, Nekaj takih šol je pričelo s poukom 1. 1959 v Vojvodini m nekaj v Sloveniji (na področju kjer žive Madžari). Uspehi so bili dobri, tako v pogledu zoli-žanja obeh narodnosti, kot tudi
pedagoško, otroci so se hitro naučili obeh jezikov. Zlasti pripadniki manjšine so bili zadovoljni, število učencev v teh šolah iz vrst manjšine, ki je prej upadalo, je znova pričelo naraščati. Seveda je tudi s to novo obliko šole v FLRJ združena vrsta praktičnih težav, zlasti pomanjkanje učiteljev in primernih učbenikov.
Tudi že omenjeni sklepi IK CK ZKJ iz 1.	1959 poudarjajo, da
• tam, kjer so pogoji, je treba postopoma storiti še korak naprej pri organiziranju dvojezičnega šolstva, kar pozitivno vpliva na medsebojno spoznavanje in zbliževanje raziičmh narodov ter na vzgajanje kadrov, ki lahko govore vse jezike območja*. LR Slovenija je dvojezične šoie dosledno uveljavila v zakonu o dvojezičnih šolah in šolah narodnostnih manjšin z izjemo v okraju Koper (tam so manjšinske šole v skladu s Posebnim statutom), kjer je mednarodna pravno vezana. Tu nimamo možnosti za podrobnejšo analizo določb tega zanimivega zakona, omenimo naj le nekatere značilnosti: zakon zajema vse manjšine v LRS, manjšinske šole so del splošnega sistema, prispevajo naj k popolni enakopravnosti jezika manjšine z jeziki jugoslovanskih
narodov, k organskemu razvoju narodnostne manjšine in «k takim odnosom v šoli, da so narodnostne manjšine element prijateljskega zbliževanja med sosednimi narodi in državami in spodbude za tvorno mednarodno no sožitje*. Torej je tudi tu manjšina postavljena kot pozitiven faktor mednarodnih odnosov. V zakonu je določeno območje, kjer so dvojezične šole, vanje se vpišejo vsi učenci s tega jo-močja, torej Slovenci in Madžari ne glede na narodnost. To pomeni, da se mešano področje smatra kot dejanski most med sosednimi narodi, k čemur naj prispeva tudi slovensko prebivalstvo mešanega področja. Taka zakon tudi določa, naj bo pouk organiziran tako, da si učenci pridobijo »enakovredno znanje obeh jezikov in da se enakovredno seznanijo z glavnimi pridobitvami zgodovine in kulture obeh narodov*. Zakon tudi določa, da izdatke teh šol, ki presegajo raven izdatkov za ustrezno vrsto drugih šol na istem območju (redne izdatke krije občina oz. okraj), krije sklad za šolslvo LRS. V 1. 1961 n. pr. je samo svet za šolstva LRS odobril naslednje zneske: italijansko šolstvo v LRS: 32.421.000 dinarjev, madžarsko šolstvo v LRS:
.................n...IM........h.........mm.............» mm............mm........""""""""""".....um.
DROBNI PABERKI S POLETNIH TURISTIČNIH POPOTOVANJ
Francozinja, ki ne razločuje mostu od slikarja in bogat Američan, ki je plačal
Čemu tolikšno trpljenje vprav v največji vročini? - Pred Boschevim «Peklom» - Potrpežljiva Homerjeva potomka Niki - Nemec je užaljen, ker se njegov jezik ne spoštuje in gre v samostan, toda le na kosilo
Čeprav je veliki šmaren že mimo in se je «preseljevalna mrzlica* nekoliko unesla, Se vedno srečuješ po ulicah in zlasti na obrežju številne turiste z običajnim Baedekerjem ali kakim drugim vodičem v roki (Fedor, Nagel, Hachette Bleu in podobno literaturo). Seveda so tudi taki, ki se zadovoljijo S kako brošurico ali propagandnim letakom. Seveda, če primerjaš to klatenje turistov v Trstu z množicami drugod, je vse to zelo skromno, kajti poleg Mira-mara in Sv. Justa jih lahko le malo nudimo.
Toda če skočiš sedaj v Benetke, je tudi med tednom ogromen vrvež in gneča, cerkev sv. Marka je vedno polna, pred stolpom stojijo vrste, da bi jih za 200 liric in za borih pet minut potegnili gor z dvigalom. Gnetejo se ljudje tudi v doževi palači, na nabrežju, na Trgu sv. Marka in še posebno na malih parnikih.
Vse to se zdi človeku samo po sebi umevno. Toda nehote se vpraša, čemu to prerivanje in konec koncev trpljenje? V Benetke pridejo ljudje z vseh koncev in krajev najbrž zato, ker so nekaj posebnega, to je zgrajene na vodi. Ljubitelji umetnosti pridejo tu na svoj račun, saj so povsod nakopičeni zakladi beneškega slikarstva. Tudi ljubitelji zgodovine imajo tu o-bilno pašo. Vse to človek razume in se ne čudi, če vidi turista, ki moli kvišku nos in hkrati kuka v svojo dragoceno knjižico.
Drugačna pa je pesem s skupinami. Te gredo kot ovce za ciceronom, ki jim vedno po istem kopitu razlaga v več ali manj pokvečeni nemščini, angleščini in francoščini razne zanimivosti, pri čemer pa ti dodaja mnogo odvečne navlake, ki nima z zgodovinskimi spomeniki ali umetninami prav nobene zveze. Vendar ima ciceron le prav: on že pozna svoje kaline. Drugi jim ponujajo razne spominčke, malo vredne obeske, ogrlice, gondole v miniaturi, razglednice in podobno ropotijo, on pa jim nudi svojo veliko zgovornost.
In skupina se človeku pravzaprav smili. To je prava robota, hoditi od muzeja do muzeja, od cerkve do cerkve. In v mnoghi primerih služi to trpljenje mnogih ljudi le za to, da imajo po povratku z dopusta kaj povedati znancem in prijateljem. Ce se namreč pomešaš v skupino in poslušaš cicerona ter vprašanja ljudi, se često zelo zabavaš. Ciceron na primer razlaga v doževih osebnih sobanah, da je slike na steni naslikal na primer znani Bassano. Pa se ti oglasi Francozinja in pravi: — Ali je to tisti ponte di Bassano? — Ne, ne, gre le za slikarja iz Bassana, s katerim nima pesem alpincev nič opraviti, ji ciceron odvrne.
Skupina se premakne v drugo sobo. Nasproti ti zija na stojalu Boschev »Pekel*. Res nekaj grozotnega, kako ti je ta Holandec zmrcvaril grešnike, huje kot Dante. Vendar pri
\ Toča med stroji |
%
9
/
‘oče.)
HOROSKOP
vis ______
I	""""Milin...m...............milil.. .....Hill.   1.1...   .............................
ti pot k uspehu. Prijetno razumevanje v družini, ki vas ceni.
STRELEC (od 23.11. do 2012.) Skušajte sl pridobiti prijateljstvo oseb, ki bi vam mogle pomagati, ve.' čer preživite doma.	.»v,
RAK (od 21.12. do 20.1.) Ne trošite sredstev in časa zastonj, vsi na. pori bodo brez haska. Dobili boste obisk ali se z nekom srečah.
VODNAR (od 21 L d« l92-> Ysi vaši napori bodo poplačani, vendar pa le moralno Materialnih uspehov ne bo. Zelo prijeten v*"r-RIBI (oa 20 2 do 20 3 ) Tudi če vas Oi-vcl o tro kr*- m».u*. se vi na n ,,,, ,'»l 9e v ' "'vvh' « o os
L	n nesporazum, ki
ti («« . družinsko razpolo-
20.5, Pazite, da k	Pokvarite že
^N>..UkT> Vec svob°-
S ' nev (°d’2i	ne dajo.
S,0	?n‘n5r do 22.6.) Sode-
za" ca vam bo omo-
LC 'Vi E nalOl!0- Sku-
S2 int? 23.6 Y doma.
s1 v, ‘clk>.	22.7, Zanesite
Wv ' Stečn?1, Draksa še ne * 'og °5^"stvenp^°Ste prebredli
3'7- a» a,
22.8.) Včasih se
vaši poslovni načrti ne ujemajo z vašimi dejanskimi interesi. Več razumevanja do težav ljubljene osebe.
DEVICA od 23.8 do 22.9.) Prevzeli ste si nalogo in Jo morate Izvesti. Drugič prej premislite.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Primerno ozračje za načenjanje lovih poslovnih zvez Pismo ali vesi o človeku, ki ste ga imeli zelo rai1' ŠKORPIJON (od '/A 10 do 2 - 11 ) Samo 2 drzuo potezo bi si znali ulte-
šepajo Nekoliko v pie.epu s,e.
tem ne misliš na to, marveč si v strahu, da ti bo ta ali kaka druga Francozinja zopet kaj bleknila in vprašala, ali ni to isti Bosch, ki izdeluje hladilnike. Na srečo se le zgrozi nad sliko, pa jo ciceron potolaži: — Ne, ne, kar nas je tu, pojdemo vsi v nebesa! In v naslednji sobi jim pokaže ravno nebesa, ki )ih je naslikal ravno ta Bosch, čeprav so mu bolj »ležali* peklenščki, saj so mu njega dni dali tudi vzdevek slikarja hudičev.
No, pa pustimo Benetke in to revno rajo, ki se poti, trpi in troši denar, namesto da bi kje drugje počivala v senci in uživala zasluženi dopust.
Ce greš n. pr. v Grčijo, s,eveda ne v avgustu! —ker bi se utegnil speči kot na ražnju — si prisiljen, da se uvrstiš v tak trop, ako si hočeš na primer ogledati razne zanimivosti na Peloponezu. Ce namreč nimaš svojega vozila, si prisiljen izbrati krožno potovanje kakega turističnega urada. Tu te naložijo v avtobus z ljudmi, ki se natepejo z vseh vetrov: še največ pa je Francozov, Angležev in Američanov, le tu pa tam kak Nemec, kajti Nemci pridejo raje s svojimi volksvvagni in se ustavljajo daleč od glavnih cest ter prenočujejo in često tudi jedo zastonj v res gostoljubnih samostanih. V tem avtobusu se nato cizaš in premetavaš štiri ali pet dni, kakor pač izbereš. Pelješ se skozi Korint, Mikene, Argos, Navplijo, Epidavros, Olimpijo, ter še onstran Korintskega zaliva v Delfi, ki spada v to krožno popotovanje, čeprav ni na Peloponezu.
In kaj vse slišiš te štiri dni? Imaš srečo in naletiš, postavimo, na brihtno »ciceronko*, ki ti ne zdrdra razlage kakor kak rožni venec. Zamisli se, ko razlaga malce o zgodovini in malce o »razvalinah*. Ne zameriš ji, če je malce preponosna na svoj1 izvor, na stare Grke, ki menda niso preveč podobni novim, razen v neki stvari, o kateri pa se v spodobni družbi raje molči.
Predvsem razlaga samo p° francosko in angleško. Ubog' nemški par, je kar poparjen, ker mu ne postreže še z nemščino in takoj sklene, da ne bo dal napitnine. Stara Američanka, ki kar sama potuje po svetu, da se tolaži v svojem vdovstvu, vpraša kdo je bil Homer in s čim se je ukvarjal-Potrpežljiva Homerjeva potomka Niki ji razloži, da to ni bil kak farmer, marveč slaven pesnik. Drugi Američan hoče natančno vedeti, skozi katera vrata sta prihajala v mikensko palačo Agamemnon in Klitemna-stra. Niki je v zadregi, se zmede, kajti vrat pač ni, pa pokaže neko namišljeno smer, P°' tem drugo, Američan se razhudi in nahruli ubogo »ciceronko*, vso zaverovano v visoko in staro grško kulturo: — Vedeti hočem natančno: od tu ali od *u (from here or from here), 28 to sem tudi plačal!
Uboga Niki se človeku s01'1! ali je sploh važno, kod sta gamemnon in Klitemnestra h0' dila, ko pa gledaš tu mogočno zidovje izpred več kot 3000 le'
Nekje drugod je Niki priP0"1^ nila, da so odnesli slavno sku ‘ turo Romani. Pa slišiš Itsltj9"'
statua gliela abbiamo fregata noi!», kot da bi bil kak Cezarjev sin. Pa vse to še ni hudo. Niki mora skrbeti za nameščanje ljudi v hotelih, jih zbobnati skupaj za ogled razvalin in muzejev, poslušati pritožbe nad zajtrkom, razlagati, kje se dobe najbolj poceni spominčki; skratka, skrbeti za telesni in duševni blagor svojih »otrok*, kot jih zadnje dni zaupno imenuje. In vsi se nekoliko odtajajo. Le Američan je užaljen do kraja in Nemca ne odpustita, da se tako podcenjuje jezik Herrenvolka. Nad vso to človeško mizerijo pa se razpenja sinje grško nebo in Pitija se blagohotno smehlja ali pa se obrača v grobu: iz njenega preročišča so napravili turistično industrijo na traku,
Niki konča svoje delo v gledališču v Delfiju. Tu že vsa trudna razlaga svojim »otrokom* Nedaleč od nje se dere neka njena kolegica in iazlagn drugi skupini v francoščini. Niki jo prosi, naj govori bolj potiho, ona pa se dere še bolj. Zato Niki vzdihne: — Vedno je taka in je ne morem razumeti. Saj je dovolj dela za vse. Se pred dvema letoma je bil tu samo en hotel, seda.) pa rastejo kot gobe po dežju.
Skupina je opravila svoj truda polni »krog*. Na vrsto pride druga; tako iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Takšna je pač ta turistična »industrija*.
I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
I go de Casilister v «Rossonijevi»
Štiriindvajset oljnatih slik, ki vise v galeriji Rossoni, je kakor toliko malih oken v prosto naravo. Skoznje gledamo v sveže gorske krajine, na obrežja in morsko gladino, nad katero visoko lebae beli oblački ali pa se pode nevihte. Podrobnosti na slikah so izdelane ne samo v ospredjih, temveč posegajo enako nazorno v globino krajin, ustvarjajoč tako tridimenzionalni videz istih. Barve pa so take, da čutimo vonj zemlje in slanega zraka ter rahel spomin na naše detinstvo. Jasno je, torej, da stojimo tu pred podobami akademske izdelave kot je bi Id cil)llrfečine slikarjev, ki so rasli pred in po prhi svetovni vojni. Podpisi na podobah nam to potrjujejo, ko pravijo, da jih je naslikal v poslednjih treh letih sedaj ie petinsedemdesetletni Ugo de Casilister.
De Casilister, ki živi v Trstu, se je rodil v Gorici, a umetniško se je izšolal v Monakovem, kar se mu še ponekod pozna. Tako n. pr. v sliki vNevihta», ki po svoji sklenjeni kompoziciji in razgibanosti oblakov ter krošenj dreves spominja na zasnove Franza pon Stucka.
Ugo de Casilister je mnogostranska umetniška osebnost. Poznan je kot odličen organist, ki je nastopal na koncertih, zlasti med svojim šestnajstletnim bivanjem v Španiji in na Portugalskem. Iz teh popotovanj je odlična marina viharnega Atlantika «Onda das Furnosn, ki nosi letnico 1930. Je to, torej, delo iz slikarjeve dobe popolne dozorelosti in zanimivo je primerjati ga z letošnjo sličico «Barkovljanski vrtič». Čeprav je med obema podobama časovni raz-pon 32 let , pa vidimo, da umetnikova ustvarjalna moč še ne usiha, saj je to delce z barvnega vidika in sproščene obdelane z lopatico eno najboljših del te razstave.
Tehnika lopatice se v slikah menjuje z ono čopičev. Skoro bi dejali da Casilistru osebneje dopolnjuje njegovo izraznost. Omogoča mu uspešnejše slikarske dosežke, kot so to žiuo migotanje ozračja in žarenje barv. Najboljši s čopičem dodelani pokrajini pa sta gotovo kamniti predel iz Pietremurate in pa slika oljk. Prva ie nelahek motiv, poln razdrapanih skal, ki se vlečejo v globino. Toda slikan ob pravem času dneva v stransko padajoči razsvetljavi, postane slikovito uravnotežen. Slika oljk pa odkriva izredno drzen zamah čopiča a popolnoma obvladan tudi v podajanju drobnih posameznosti. Isto zasledimo v slikah sMarsejke čeri«, «Zaton št. 2», deloma v obeh slikah lagun itd..
Čeprav se v nekaterih podobah čutijo barvni odmeri slikarjeve mladosti, kot n. pr. v borovcih kriškega gozdiča, pa vendar Ugo de Casilister še vedno sveže ustvarja
MILKO BAMBIČ
\!7
2 mr/s/jZ h's/ssssA
iz Rima. ki pravi ponosne jemu sopotniku; »Vedi, 9'
uella
Radio Trst A
7.00; Koledar; 7.30: Jutranja glas-ba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45; Vrtiljak; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: An-
I’p|ek. 24. ti vgnšfii 1902
obale; 11.00: Omnibus; 12.00: Pojo Dallara, Valente itd.; 13.30; «Pahlja-ča»; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15; Filmske in gledališke novosti; 15 30: Glasbeni karnet; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00:	Pro.
sambel Carla Paechiorija; 17.20: Pe-	gram za najmlajše; 16.30: Operna
sem in ples; 18.15: Umetnost, knji-	glasba; 17.25: Slavni koncert; 18.00:
ževnost in prireditve; 18.30: Iz sim-	Lahka glasba; 19.00: Klavirska glas-
fonične glasbe devetnajstega sto-	ba; 20.45: Turgenjev- »Lovčevi za.
letja; 19.00- F. Schubert: Kvartet	piski« — peto nadaljevanje; 21.00:
op. 29; 19.30: Dolhar: «Avtomobi-	Simfonični koncert; 22.45: Ray Mar-
list ni motoriziran pešec«; 19.40:	ttn in njegov orkester
»Optimisti« in »Fantje na vasi«;
20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Duo Morghen-Mellier;
21.00; Koncert operne glasbe; 22,00:
II. program
8.00: Jutranja glasba: 8.35: Poje
Mario Abbate; 9.35: Varietejski pro-Srečanja s tržaškimi književniki:	gram; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba
„	-v,. ,*	- -■ za yas delate; 14.45: Za prija-
telje plošč; 15.00: Pevka Suzanne Danco. 15.35:	Pisan popoldanski
»Josip Tavčar«; 22.20: Koncert jazzu.
Trst
12.00- Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: 'Glasba za najmlajše; 13.15; Zborovsko petje; 13.50; Literarna oddaja; 14 00: Beethovnove skladbe; 14.30: Pesmi brez besed.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba Po željah: 12.40: Turistične beležke; 12.50: Nadaljevanje glasbe po že-
In od ondod; 11.00: Pri Mozartu: 11.20: Henry Cecti: Obe plati postave; 12.05:	v domačem ritmu;
12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila In zabavna glasba: 13.30. Arije Iz <>per ruskih mojstrov; 14 05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: Zbor RTV Beograd; 15.20: Napotki za turiste; 15.25: Lahka glasba; 15.29: Eduard Lalo:	Španska simfonija;
16.00: Vsak dan za vas; 17.05; Pianist Valentin Georghiu; 17.40; Plesni koktajl; 18.00: Aktualnosti do ma in v svetu; 18.10: Monteverdi in «Orfeo»; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.00: Obvestila; 19.05- G'as-bene razglednice:	20.00:	Vivaldi:
Preskušnja harmonije In inveucl-jc; 20.15. Zunanjepolitični pregled; 20.30; Zbori v folklornem tonu;
spored- 16.50: Dolores Paiumbo s 2100: Malo Instrumentov — veli
plošč; 17.35: Mala ljudska enciklo- “	~	“	‘ .......
pedija; 17.45: Zgodbe ameriških magnatov; 18.35:	Svetovno prven-
stvo v kolesarstvu; 20.35: Iz Verdijevega «OteHa»; 21.35: Potovanje na Antile 22.00: Večerna glasba;
22.35: Svetovno kolesarsko prvenstvo
III. program
18.30: Beethovnov Duet za violi-• a.*,: nadaljevanje ,»».	™	«■«: M.I peric-
!J.ah; 13 4°J Zb°!;_MO"pul^ -sani ln*6avalR!;	A« "ika
.r»,- 15 30- hvitura; 19.30; Vsakovečernl kon-
IJev; 14.00:	Vedro in
14 30; Iz Suppejevih operet; 15.30: Češka glasba; 16.00: Pevci in orkestri; 16.30: ’ Jugoslavija v svetu; 16.40: Operna glasba; 17.40: Orkester Hause- 18.00: Prenos RL; 19.00; Pianist Hlldtnger; 19.30: Prenos RL; 22.15: Kvartet Jackson; 22.35: Večerna glasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20; Omnibus; 10.30: Zgodovina Sinje
cert; 20 30:	Revija revij; 20.40:
Prokofjev: Koncert za violino 1" orkester; gi.30:	Aipulelo di Ma-
daura: «Processo per magla«.
Slovenija
5.00:	Dobro Jutro!; 8.05: Orke-
stralni odlomki iz oper Hectorja Berlioza; 8.35:	Zveneče kaskade;
8,56- Pionirski tednik; 9.25: Vodopivec:	Jesenski ognji; g.«:	Na-
rodne iz Hrvaške; 10.15: Od tod
ko glasbe; 21.15; Oddaja o molju: 22.15: Melodija ples In Jazz,; 22.50: Literarni nokturno; 23.05:	Barok
in Šostakovič.
Ital. televizija
18.30:	Program za najmlajše:
20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 2105: Dvodejanka »Simon in Lavra«; 23.05: Dnevnik.
DH1IG1 KANAL
21.10:	Lepa	ietna	doba:	32 00;
Dnevnik;	22.25:	»Jugoslavija	pleše
in poje«	— koprski	festival	jugo-
slovanskih plesov v Evrovlziji; 23.05: Glasbeni program
Jug. televizija
Evrovizlja 16 30: Evropsko prven-stvo v plavanju — prenos iz. Leipziga. J TV 20.00: TV dnevnik Zagreb 20.20: Kratki filmi Ljuolja-na 20.30: Gospod Hulot na počitnicah — francoski Igrani fUm. la-greb 20.30: Banket tihotapcev — belgijski	film.
14.077.000 dinarjev.
Iz načela, da naj bo mešano področje dejanski most med sosednimi narodi, izhaja tudi pouk italijanščine na slovenskih šolah v Kopru.
Kot že rečeno, se zakon, ko govori o šolstvu italijanske manjšine v koprskem okraju v glavnem drži določb Posebnega statuta. Ker je šolstvo v pristojnosti republik in zvezni splosni zakon o šolstvu daje le načelne smernice, je verjetno, da ostale republike ne bodo tako dosledno uvedle dvojezičnega šolstva, ker marsikje zanj niti ni pogojev. Tako je na pr, LR Srbija z zakonom o manjšinskem šolstvu (1. 1960) predvidela dvojezične šole in klasične manjšinske šole.
Po obsegu je manjšinsko šolstvo v FLRJ v primeri s staro Jugoslavijo silovito naraslo in je v šolskem letu 1958-1959 obsegalo:
lili Is 11
Siptarskih	852	n	119.750	3233
Madžarskih	277	8	49 466	2046
Slovaških	33	2	8.655	339
Romunskih	33	2	5.358	255
Italijanskih itd.	28	5	2.555	202
V	LR Sloveniji za 1. 1959-60:
|o I J o | S |«
O .M O M »S D S
italijanskih 9 31	2 336	50
madžarskih 4 46* — 1382** 42#4>*
* 36 je posebnih madžarskih manjšinskih oddelkov na slovenskih šolah.
**	1090 na manjšinskih od-
delkih.
*** 34 na manjšinskih oddelkih.
Naj omenimo, da številni pripadniki manjšin študirajo na visokih šolah. Tako je n. pr. r.a fakultetah beograjske univerze v času od 1945-1959 diplomira-J JI® pripadnikov manjšin, leta 1958-59 pa je bilo v Beogradu in Novem Sadu vpisanih 1494 študentov iz vrst manjšin. L. 1969 je bila v Prištini ustanovljena VPS in kasneje še filozofska fakulteta, na katerih pouk poteka v srbo-hrvaškem in šiptarskem jeziku.
številni študenti iz vr3t narodnostnih manjšin prejemajo štipendije. Prostor ne dopušča, da bi podrobneje govorili o učbenikih za manjšinske šole, založniški dejavnosti, tisku, radiu, kulturnemu življenju itd.
Omenimo naj le, da obstajajo posebna založniška podjetja, ki se ukvarjajo z izdajanjem uel v jezikih manjšin. Tako je n. pr. založniško podietje EDIT na Reki izdalo 37 učbenikov za osnovne šole italijanske manjšine n 21 za srednje. Samo v 1. 1960 je v LR Srbiji dotacija za izdajateljsko dejavnost manjšin znašala 69,5 milijona dinarjev. Leta 1959 je izhajajo v jezikih narodnostnih manjšin 33 časopisov (od tega trije dnevniki:	šiptarsk:,
madžarski in italijanski). Dotacije za to so v 1. 1960 samo i.a področju Srbije znašale 292 milijonov dinarjev.
V	1. 1960 je radio Novi Sad oddajal 95 odst. svojega govornega programa v jezikih narodnostnih manjšin, radio Priština pa 84 odst, (1. 1959) V povojnem času se je naučilo preko 200.0,l0 ljudi na Kosmetu pisali. V 1. 1959 je delovalo na ozemlju FLRJ 7 poklicnih gledališč z ansambli i i pripadnikov posameznih nacionalnih manjšin
Lahko bi še naštevali podatke o delu pripadnikov manjšin na vseh področjih človeškega udejstvovanja, ki bi še bolje poka-kali na eni strani ogromne napore, ki jih od vse jugoslovar,-ske skupnosti terja skrb za nemoten razvoj narodnostnih manjšin in na drugi kulturno bogastvo in pestrost, ki jo Jugoslaviji narodnostne manjšine dajejo. Prav to poudarjajo tudi sklepi IK CK ZKJ, ko govore, da je treba posvetiti več pozornosti »reševanju naraščajočih potreb manjšinskih kulturnih delavcev in manjšinske inteligence, ter si prizadevati, da bi se z njihovim ustvarjanjem seznanila širša jugoslovanska javnost*. Se več, tudi »na območjih, ki niso etnično mešana, ki pa imajo pripadnike narodnostnih manjšin v podjetjih, šolah in drugje, morajo (vodstva ZKJ) posvetiti vso pozots nost reševanju vprašanja njiho-vega življenja, njihovega političnega in strokovnega napredka*.
ERNEST PETRIČ (Konec ju tri)
«Dundo Maroje» na esperantskem odru v Kopenhagnu
Eden izmed klasikov hrvatske-ga slovstva, Marin Držič, je doživel novo priznanje v svetu. Njegovo delo »Dundo Marojee, ki je bilo uprizorjeno že na številnih odrih na svetu, je doživelo novo krstno predstavo tn sicer v Kopenhagnu na Danskem, kjer so na svetovnem kongresu esperantistov poleg nekega Sartrovega in nekega Cocteaujevega dela uprizorili tudi Marina Držita •Dunda Maroja», seveda v espe-rantskem prevodu. Gledališki predstavi, ki so jo uprizorili v moderni gledališki dvorani v Kopenhagnu, je prisostvovalo 2000 oseb.
Vloge v »Dundu Maro ju* so igrali člani Internacionalnega gle. dališča, v glavnem znani zagrebški umetniki in to v vlogah, ki jih sicer igrajo v »Dundu Maro-ji» na domačem odru v Zagrebu in v originalnem besedilu. •Dunda Maro ja* na primer je igral Mladen Sermen, ki je star član Internacionalnega gledališča in ki uživa med esperantisti velik sloves. V isti predstavi so nastopili še Mira Župan, Ljubica Jovič, Vanča Kljakovič, Zdenka Herče, Ljubica Genet, Ivo Rogulja in drugi.
fw»riško-l>encšhf dnevnik

ODGOVOR MINISTRA ZA JAVNO VZGOJO
------I----HI--P—-----———
Menični protesti
Z dekretom predsednika republike določen stalež slovenskih šol
Odgovor je rezultat zahteve levičarskih svetovalcev Marinčiča in Seličeve, ki sta med dvodnevno protestno stavko šolnikov poslala vprašanje pokrajinskemu predsedniku
Na zadevno vprašanje pokrajin, akih svetovalcev Ivana Marinčiča in Marije Selič o ureditvi sta-leža slovenskih šolnikov, je pokrajinski predsednik dr. Chienta-rolli odgovoril z naslednjim pi-imom od 22. avgusta:
«Sporočam, da je ministrstvo za javno vzgojo s pismom od 27, julija 1962, štev. 15109 takole odgovorilo na mojo poizvedbo glede rešitve vprašanja, na katero se je nanašala vajina resolucija od 7. junija:
,V zvezi z vašim pismom zagotavljam, da je bila z dekretom predsednika republike pokrenjena formalna ustanovitev šol j slovenskim poučevalnim jezikom v goriški pokrajini, kot predvideva zakon štev. 1012 od 19. julija 1961.
V omenjenih predsedniških dekretih je bilo določeno tudi število službenih mest vodilnega, učnega, upravnega in pomožnega osebja za vsako šolo'.v
Podobno viogo so na vlado naslovili tudi poslanci obeh levičarskih strank. V njej se sklicujejo na dvodnevno stavko, ki jo je po slovenskih šolah goriške pokrajine proglasil Sindikat slovenskih šolnikov, ker vlada v skladu s členov 9 zakona o slovenskih šolah ni v predpisanem roku, se pravi v šestih mesecih, določila staleža slovenskih šol. Rok za določitev staleža je zapadel 9, aprila, vendar zakonskega določila niso izvedli, niti do 7. junija, ko so slovenski šolniki stopili v dvodnevno stavko.
Protest slovenskih šolnikov je bil toliko bolj utemeljen, ker so s pomočjo poslanca prof. Maran-gona izvedeli, da so rimske šolske oblasti na namig iz Trsta namenoma zavlačevale izvajanje ti-stega dela zakona, ki se nanaša na ureditev staleža.
Po vlogi pokrajinskih svetovalcev in vprašanju poslancev, ki pa za sedaj še niso prejeli ni-katega odgovora, lahko upamo, upoštevajoč odgovor ministra pokrajinskemu predsedniku dr. Chientarolliju, da je bilo določeno število osebja, ki poučuje na slovenskih šolah. Hkrati smo pre-
pričani, da bi ministrstvo napravilo uslugo slovenskim šolnikom, če bi objavilo podrobnosti predsedniškega dekreta.
Začetek lova
Pokrajinska lovska zveza je objavila sporočilo, da bo lov na krilato divjačino odprt od 9. septembra do 15. decembra 1962, Ribolov bo odprt od 26. avgusta do 1. januarja leta 1963. V skladu z veljavnimi zakoni so zaščiteni v naših krajih zajci, srne ter visokogorske živali kakor tudi fazani, jerebice in drugi krilatci.
Gasilci na delu
Včeraj so poklicali gasilce, da so pogasili tri požare, ki so se pojavili v goriški okolici. Ob 8.30 se je vnela suha trava na občinskem zemljišču v Ločniku, Ul. Camposanto, na površini 1000 kv. metrov. V eni uri so požar pogasili. Skoda je malenkostna.
Ko so se vrnili v vojašnico, so se morali nemuSoma odpeljati na Tržaško cesto, kjer se je požar razvil na površini skoraj dveh njivi
Ob 13.20 so odšli v Ul. Cipria-ni, kfer storijo nove stanovanjske hiše. Vnela se je suha trava na površini enega ha.
Kratke iz bolnišnice
Ob 12.30 so obvezali levo nogo 3-letnemu Fabiu Staculu iz Ul. Cascino 18 v Gorici, ker si je med igranjem povzročil globoko rano na leVi nogi. Okreval bo v sedmih dneh.
Ker je v frenutku prehude razburjenosti zaužila preveliko količino pomirjevalnega sredstva, so včeraj bb 11*30 pridržali-na zdravljenju s prognozo okrevanja v dveh dneh 35-letno Mario Di Vin-cenzo iz Tržiča, Ul. 25. aprila 28. Po prihodu v bolnišnico so pacientki izprali želodec, tako da je bila takoj izven življenjske nevarnosti.
Na delu se je ob 16. uri ponesrečil 23-letni Attilio Rigonat iz Fiumieella. Zlomil si je mezinec leve noge. Zlomila mu ga je pri-
kolica tovornega avtomobila. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Ob istem času so nudili prvo pomoč 16-letnemu Adrianu Petroviču iz kraja Villanova pri Idrijci. Pri delu v mehanični delavnici Comollija v Ul. Rossini se je udaril v glavo. Okreval bo v 3 dneh.

V	prvi polovici meseca julija je bilo na Goriškem poleg že objavljenih še 300 meničnih protestov. Od teh jih je bilo 216 v Tržiču, 49 v Romkah, 9 v Staranca-nu, 8 v Skocijanu, 5 v Foglianu- j Redipuglii, 4 v Turjaku in Doberdobu, 3 v St. Petru ob Soči in 2 v Moraru.
V	drugi polovici meseca julija
pa je bilo v goriški pokrajini 650 meničnih protestov, in sicer:	v
Gorici 266, v Tržiču 188, v Grade-žu 35, Krminu 24, Gradiški 23, Ronkah 51, Skocijanu 13, Moši 10, Zagraju 9, Foglianu-Redipuglii 4, St. Petru ob Soči 4, Turjaku 4, Starancanu 4, Doberdobu, Roman, su in St. Lovrencu 3, Kaprivi 2, Sovodnjah, Vilessah, Steverjanu in Farri pa po 1.
EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
Svetovni in evropski rekord j nemške ženske štafet*
Kramerjeva (NDR) osvojila naslov tudi v skokih s stolpa - Kuzmin ($ prvak na 200 m metuljčka, Bontekoe (Hol.) pa na 400 m prosto za moš&
}
Finalne tekme
■iiiiiiiiifiHiiiiiHiiiitiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiitiiiinimiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiii
DANES V TRŽIČU SKUPŠČINA ZIDARJEV
Proučili bodo predlog za pričetek pogajanj v Rimu
Sestaviti nameravajo delegacijo, ki bi odšla v Rim - Še štiri podjetja so podpisala sporazum
liiiniiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiHiiiiililiillMltitiiiiiiMiiiMiiiiiiMiiiiiimmiiiiiitiiiii
ZANIMANJE ZA SLIKARSKO PRIREDITEV V STEVERJANU
Danes ob 15.30 bo v dvorani Roma v Tržiču skupščina gradbe-nih delavcev goriške pokrajine, da bi proučili predlog vsedržavne zveze gradbenikov, poslanim vsedržavnim sindikalnim kategorijam delavcev, da bi se začela pogajanja v Rimu v ponedeljek 27. avgusta. Na današnji skupščini bodo delavci mimo tega vprašanja razpravljali tudi o prekinitvi stavke in o sestavi delegacije delavcev, ki naj bi odšla v Rim, da bi tamkaj zagovarjala pravično in hitro rešitev spora.
Včeraj 'so nadaljnja štiri gradbena podjetja podpisala sporazum veljaven za vsako posamezno pod jetje, s katerim v celoti prizna vajo zahteve sindikatov po izpla Čilu proizvodne nagrade in pla Čilu za prvih treh dni odsotnosti na delovnem mestu zaradi bolezni ali nesreče. Omenjena podjetja so Luigi Zoff iz Kaprive, Mo-ratti iz Krmina, Rressan iz 'Gradiške in Ermacora iz Redipuglie. V skladu z zahtevami sindikatov, naj obrtniška podjetja uvedejo enak ekonomski in normativni postopek, kot velja v industrijskih podjetjih z enakim proizvodnim značajem, je Zveza industrijcev po telefonu sporočila, da bo sestanek, na katerem bodo razpravljali o tem vprašanju, v prihodnjem tednu.
Do 31. avgusta mora Zveza In-
dustrijcev odgovoriti na sindikalne zahteve, ki so enake kot za gradbene delavce sindikalnih strok delavcev goriške pokrajine, ki so zaposleni z izdelovanjem cementnih izdelkov. Ce odgovor ne bo zadovoljiv, bodo delavci te kategorije pričeli s stavkovnim gibanjem. -
VERDI. Zaprto.
CORSO. 17.00:	»Ganjenost In
smeh* (Emozdoni e risat«) C. Chaplin, S. Laurel, O. Hardy in D. Fairbanks.
VITTORIA. 17.00: »Poletje in dim* (Estate e fumo) L. Carv>ey in G. Page. Ameriški barvni film v el. nemascopu. Vstop prepovedan mladini pod 16. letom. CENTRALE. 17.00: »Ljubica bikoborca* (L’amante dei toreno), R. Stock in K. Jurado. Ameriški črnobelj film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od' prta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30,6 stopinje ob 13.30, najeiiijo 13 sotpinj ob 5.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 65 odst.
400 m prosto (moški)
BONTEKOE (Hol.)
1. JOHAN 4’25”6
2.	Hans Rosendahl (Švedska) 4’25”8
3.	Frank Wiegand (NDR) 4’26”8
4.	Petr Lohnicky (CSSR) 4’31”7
5.	Richard Campion (VB) 4’35’-3
6.	Giovanni Orlando (It.) 4’35”4
7.	Sven Jotanssen (Šved.) 4’41”2
8.	Pascal Curtillet (Fr.) 4’46”9
200 m metuljčka (moški)
1. VALENTIN 2’14”2
KUZMIN (SZ)
2.	Brian Jenkins (VB) 2’15"6
3.	VVolfgang Sieber (NDR) 2TI'
4.	Volker Nrischke (NDR) 2’21”5
5.	Per Arne Pedersson (Norv.) 2’2I"9
6.	Antonello Rastrelli (It.) 2’22”3
7.	Victor De Fonsecca (Port.) 2’22”9
8.	Jose Ciaret (Sp.) 2'23”3
štafeta 4x100 m v * slogih (ženske)
1.	NDR (I. Schmidt, Goebel, Noak, Pechstein) 4’40”1 (nov svet-, rekord)
2.	Holandska 4’42”9
3.	Vel. Britanija 4’46”2
4.	Madžarska 4’52"3
5.	Švedska 4’52”9 6 SZ 4’58”3
7. Italija (Saini, Marcellini, A. Beneck, D. Beneck) 5’05”2
LEIPZIG, 23. — Novi rekordi in nove kolajne danes 9» skem plavalnem prvenstvu. Dogodek dneva Je bilo fiinalno p vanje ženskih štafet 4x100 m v štirih slogih. Nemke so odl>c čele in še boljše končale. Casome rilci so štafeti prisodili uit ki je najboljši ne samo v Evropi temveč tudi na svetu. Pr*^ ^ kord Je pripadal ameriški štafeti, ki ga je s 4’41”1 dose*1* rimskimi olimpijskimi igrami.
Na prvi progi štafete v hrbt-.----------------T~
nem slogu je Ingrid Schmidtova metrov enakovreden dosegla celo nov vzhodnonemški rekord. V ostalih kategorijah je omembe vreden čas, ki ga je dosegel plavalec Sovjetske zveze Kuzmin na 200 m metuljčka. Rus je prišel na cilj pred Angležem Jenkinsom, ki mu je bil do 150
H.
Izločilna tekmovanja
4x100 m v štirih slogih (moški)
Prva skupina
1.	Francij* fMfline, Christophe, Grppaiz, Gottvalles) 3’48’’6
2.	Madžarska 3’49”9
3.	Holandska 3'50”8 (hol. rekord)
4.	CSSR 3’52” (češki rekor.d)
5.	Avstrija 3’59” (avstr, rekord)
Druga skupina
1. Vel. Britanija (Clark, Ken-drevv, Martin Dye, Mc Gregor)
3’45”8
					
DANES ZAČETEK V VIG0RELLIJU
Svetovno prvenstvo v dirkališčnih panogah
Italijani favoriti v zasledovalni in hitrostni vožnji
MILAN, 23. — Jutri se bo na dirkališču Vigorelli začelo svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih panogah. Za tekmovanje vlada izredno zanimanje, saj so v Milanu že kolesarji iz vseh delov sveta, všetvši Avstralijo in Japonsko. Prvenstvo bo tako za amaterje kot za profesionalce.
Na amaterskem polju je Italija
na zavidljivem mestu: v doseda- valni vožnji. V tej kategoriji so
njih desetih tekmovanjih za svetovni naslov, še Italija lahko ponaša z desetimi zmagami in z 12 drugimi mesti. Italija brani tudi rekord, ki bo brez dvomit vztrajal še precej let, v zasledo-
Doslej prijavljenih nad 50 slikarjev
V žiriji so priznani umetniški kritiki - Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 9.45
Doslej se je za letošnjo slikarsko tekmovanje v Steverjanu prijavilo nad 50 umetnikov iz vseh treh Benečij, število, ki daleč presega vse dosedanje. Zanimanje za umetniško srečanje v Brdih, ki lahko nudijo slikarju nešteto najmikavnejših motivov, se je razširilo daleč izven naše pokrajine in celo dalje v notranjost države. Kot smo izvedeli bo letošnji manifestaciji prisostvovala žirija, ki bo po svojem sestavu lahko kar najbolj zadovoljila udeležence slikarskega tekmovanja.
Dela, ki bodo prikazovala lepoto naših briških gričev in dolinic, čar poletnega dne in govorico podnebja, bodo sodili že priznani kritiki in umetniki. Žiriji bo predsedoval dr. Luciano Budi-gna, ki je sicer po rodu Tržačan, toda sedaj funkcionar RAI-TV in umetniški kritik iste ustanove ter «Settimane INCOM». Ostali člani
žirije so še slikar svetovnega slovesa prof. dr. Gino Morandi iz Benetk, umetniški kritik in priznani novinar dr. Silvio Branži, prav tako iz Benetk, kipar Mario Sartori, itd. Ena najpomembnejših kulturnih manifestacij našega mesta, se bo pričela v nedeljo po 10. uri v Formentinijevem parku v Steverjanu. Slikarji in vsi, ki bi se radi udeležili nagradnega tekmovanja, ali pa mu samo prisostvovali, so vabljeni, da se zberejo ob 9.45 pred kavarno De Nicolč na Korzu Italija, od koder bo posebni Ribijev avtobus peljal udeležence brezplačno do Stever-jana.
Na prireditvenem prostoru si bodo gostje lahko nalili dobrega briškega tokajca, na odprtem pa bodo pekli tudi piščance, tako da bo preskrbljeno tudi za tiste, ki bi želeli ves dan prebiti na prijetnem števerjanskem holmu.
Italijani ospojili šest naslovov, medtem ko se je šest
svetovnih
Med ulicama Nizza in Diaz Je nastalo obsežno gradbišče. Gradbeni podjetji Comolli in inž. Franzotti sta namreč imeli pred kratkim eiikofn na dveh velikih stanovanjskh blokih, v katerih bo blizu 80 stanovanj. Predvidevajo, da bo v selitev mogoča že prihodnje leto. Zaradi stavke zidarjev pa je delo na teh objektih ustavljeno že več kot tri tedne
kolesarjev uvrstilo na drugo mesto.
Kakšne možnosti pa imajo Italijani letos? Medtem ko so predvidevanja za cestne discipline skoraj nemogoča in tvegana, se za dirkališčne panoge lahko precej približujemo gotovosti. 'Tu namreč veljajo časi, ki so glavna in edina podlaga za primerjavo sil na tem polju. Pripomniti je treba, da so v italijanski reprezentanci soetooni in olimpijski prvaki, ki so tudi letos zabeležili odlične čase. V hitrostni vožnji bodo imeli Pettenella, Bianchet-to, Beghetto in Gonzato glavno besedo, kot jo bo imel Belloni v zasledovalni. To seveda v amaterski skupini.
V profesionalni je svetovni rekorder in petkratni svetovni prvak v hitrostni vožnji Maspes prav gotovo favorit št. 1, pa čeprav ne smemo pozabiti na borbenega Gaiardonija. V zasledovalni vožnji pa bi moral svetovni rekorder Faggin gotovo obleči mavrično majico.
Slabše pa je na srednjih progah. Italijani so le redkokdaj u-speli, v zadnjih letih pa niso mogli nikoli priti do boljših lovorik. Končno naj omenimo tekmovanje žensk. Napovedati zmago te ali one ni mogoče, če ne zaradi drugega, pa zaradi muha oosti njihovega značaja.
Prvenstvo se bo začelo v jutranji h urah in se bo nadaljevalo popoldne z izločilnimi tekmovanji in repesažami v zasledovalni, in hitrostni vožnji za amaterje in ženske. Proti večeru bodo izločilna tekmovanja amaterjev in profesionalcev v kategoriji • stagers-.
2. Švedska 3'46”4 (Šved rekord)
3 SZ 3’46”5
4.	NDR 3’49”3 (nemški rekord)
5.	- Italija (Boracci, Spangaro, Della Savia, Soliani) 3’53”5 (ital. rekord)
6.	Poljska 3’53”6
V finale so se uvrstili:
Vel. Britanija (3’45”8), Švedska (3’46’’4), SZ (3'46”5), Francija (3’ in 48”6), NDR (3’49"3), Madžarska (3’49”9), Holandska (3’50"8), CSSR (3’52”)
Nemcem Sieberjem s ^as0pfeijj ga evropskega rekorda, j) tv'
: _ _  J _ 1 ..	AfflU
je pripadaj zahodnem0,,.
Gerhardu Hetzu z z ‘“.'JU Tretjo današnjo zlato je osvojil Holandec B°?nSr H je zmagal na 400 m Prs, nja pa je pripadla v p stolpa Nemki Kramerjev'- r da skakalka si je že 0 ,eS'p vo mesto v skokih z 0. jj,
V jutranjih urah s0 -e jjil čilna tekmovanja. Da.. L cej skop z Italijani., oSeit 4x100 m za moške J* jo< enajstih ekip izboljša'0 ^ij rekorde. Med temi so k
Med temi so Italijani, ki pa se
100 m metuljčka (ženske)
Prva skupina
1.	Heemskerk (Hol.) 1’10”8
2.	Stenbock (Šved.) l’U”2
3.	Pyrhonen (Fin.) 1’12”7
4.	Green (VB) I’13”5
5.	Karin Werner (Polj.) 1’18”4
6.	Ruth Eggli (Švica) 1’21”5
Druga skupina
1.	Egervari (Madž.) 1’11”9
2.	Von Fircks (NDR) 1’12”5
3.	Belovetskaya (SZ) 1’15”5
4.	Anna Mana Cecchi (It.) 1’17”3
Tretja skupina
1.	Kok (Hol.) 1'11’T
2.	Egorova (SZ) 1T3”1
3.	Cedro (Polj.) 1T6”
4.	Janele (Av.) 1T9”2
5.	Meuter (Belg.) 1'21”
Četrta skupina
1.	Noack (NDR) 1’10”5
2.	Cotteril (VB) 1T2”2
3.	Lis Sundquist (Fin.) 1T3”3
4.	Anna Benneck (It.) 1’15”8
5.	Vrvbicka (CSSR) 1T9"1
6.	Korsvold (Norv.) 1’28”4
V finale so se uvrstile:
Noack (NDR) I'10”5, Heem.
skerk (Hol.) 1T0"8, Kok (Hol.) 1’11’T, Stenback (Šved.) l’U”2, Egervari (Madž.), 1’11"9, Cotterill (VB) 1’12”2, Von Fircks (NDR) IT2”5, Pyrhonen (Fin*) 1’12”7.
200 m prsno (moški)
Prva skupina
1.	Van Empel (Hol.) 2’35”5 (hol. rekord)
2.	Thormann (NDR) 2’43”1
3.	Svozil (CSSR) 2’46”3
4.	Martinez (Sp.) 2’46”5
5.	Kietbusievvivz (Polj.) 2’50”7
Druga skupina
1.	Karetnikov (SZ) 2’37”9
2.	Lenkei (Madž.) 2’41”5
3.	Sergio Contrada (It.) 2’46”7
4.	Kiehl (Fr.) 2’48”8
5.	Brack (Švica) 2’49”1 (švicarski rekord)
6.	Schiltz (Luks.) 2’59”1
Tretja skupina 1. Henninger (NDR) 2’40’T
2.	Wilkinson (VB) 2’44”2
3.	Skwario (Polj.) 2’46”4
4.	Finsson (Islandija) 2’47”5
5.	Meng (Švica) 2’52”
Četrta skupina
1.	Mensonides (Hol.) 2'37”8
2.	Prokopenko (SZ) 2’37”9
3.	Lulrich (Madž.) 2’44”8
4 Roberto Lazzari (It.) 2’44”9
5.	Flaque (Sp.) 2’45”7
6.	Desmit (Belg.) 2’46”7
V finale so se uvrstili:
Van Empel (Hol.) 2'35”5, Menso. nides (Hol.) 2’37”8, Karetnikov (SZ) 2’37”9, Prokopenko (SZ) 2’ in 37”9, Henninger (NDR) 2'40", Lenkei (Madž.) 2’41”5, Thormann (NDR) 2'41”5, VVilkinson (VB) 2’44”2.
niso uvrstili v finale. . s(i Contrada in Lazzari, * j,| stopila na 200 m izpadla, kot sta izpadi' g 5ta' neckova in Cecchijevk, Ja# 100 m metuljčka plaval' ki jima ni dovolil vstop8
Skoki v vodo ,
Finalna lestvica skokov
pa za ženske:
1. INGRID KRAEMEB
107.96 točk	/e7, 95-4
2.	Ninel Krutova (SA]0J)?
3.	Gabriele Schoepe
4.	Ingeborg Pertmaye‘
ja) 89.75	,yj) |
5.	Margaret Austen '
6.	Ulrike Sindler <AvS
Vaterpolo
V včerajšnjih pc mah je Jugoslavija \ Sovjetsko zvezo neod' W‘
h1i
4Š?

(0:1, 1:1, 0:1, 2:0).
ska in Belgija sta 8e odločenim izidom 6:6. Današnji izidi:	_ /tf
A skupina: Madžarska ■ 5:0 (2:0, 1:0, 2:0, 0:0) j.j F Nemčija - Romunija 0:0, 1:1, 2:2)
Končna lestvica:
1.	Madžarska 6 toč*
2.	Nemčija 3
3.	Romunija 2
4.	Italija 1	^
B skupina:	Sod;«*5".5
Belgija 9:3 (2:2, 2:1, ‘,-je Holandska - Jupos'
(4:1, 0:1, 0:1, 0:0)
Končna lestvica:
1. SZ 5 točk (lt0liČ»f ]1
7
2. Jugoslavija 3
3. Holandska 3 (k°
lični*
,1/

4. Belgija 1
Tolažilna skupina' " j Poljska 6 :4	. ti'ej Je
V finalno skupino 80 ‘ ^
Madžarska, Vzhod"* Sovjetska zveza in Ju* ^
VČERAJ V MONT***
F. Dennerlein odvzel Kuzmin1* evropski rekonj
segel * fj V
MONTECARLO, 23.
po evropskem re Rus Kuzmin dosegel
na 200 m
n ao»c» .g * y
metuljčk"’
!«
kvalifikacije niso P°
Dennerlein, katere^^j ^ I
ropsko prvenstvo, kord na 2T6”6 in »e g , žal svetovnemu, k' brani Američan Ro®'
■ m



Ut
v
“b
s
:'l I'ul
ll 'tl
S!9'
v"1
•t9
*
Si
$
S

DONALD HONIG
GOSPA NOČE LOČITVE
Jim je skrbno zaprl okna in vrata ln odprl vse štiri pipice za plin v kuhinji, štiri tenki piski so prišli iz pipic in brž mu je udaril v nos težak vonj po plinu.
Mraz ga je spreletel, ko je naglo zapuščal kuhinjo, ne da bi se še enkrat ozrl na ženo. Zaprl je za seboj vhod v stanovanje in se naslonil na podboje.
Storjeno je.
Zdaj pa otrok. Peljal ga bo k sestri im bo dejal, da se Claire ne počuti dobro Potem se bo vrnil in bo »odkril samomor*. Razvezal bo Claire in bo skrušen igral tužni prizor o nesrečni odločitvi pokojnice. Seveda bo prevzel nase del krivde za obupni korak svoje žene.... Zadeva bo popolnoma logična....
Jim je stopil iz hiše in s praga klical sina. Jamie je pritekel ves vesel ln srečen, da ima tako lepo čelado na glavi.
»Mama se ne počuti dobro, Jamie. Pojdi, greva v kino.*
Deček je brez ugovarjanja sledil očetu. Ko sta bila na vogalu, se je Jim obrnil in pogledal na okna stanovanja. Potem je naglo stopal s sinom dalje.
»Strašno, kaj?* je prva vzkliknila gospa Fairley. «žaloigra, nagnusna žaloigrai*
»Pa zakaj? Se ve vsaj, zakaj?»
«Ne,» je povedala gospa Tinny, «nihče ne ve, zakaj.*
»Kaj se je zgodilo?* je vprašal mesar izza prodajalne mize. »Vse Jutro poslušam neke novice. Kaj je bilo?*
«Niste slišali?*
»Ce bi bil slišal, ne bi spraševal, se vam ne zdi?*
»Zgodilo se Je, da je policija sinoči prijela gospoda Gressa Nihče ne ve, zakaj.*
«Kdor jo išče, ta jo najde. Tisti človek je bil že tak,* je razsodila gospa Duffy. »Jaz sem že naprej vedela.*
«Njegov sinček je pa iste baže,» je pristavila gospa Fah> ley. «Veste, kaj je napravil sinoči? šel se je igrat v klet in sti kal malo tu malo tam pa je vsej hiši zaprl glavni dovod za plin. še sreča, da 50 kmalu opazili im šli pregledat po stanovanjih.*
»Res?* se je začudila gospa Tinny. »To je strašno! Vsa hiša bi bila lahko zletela v zrak.*
HENRY SLESAR
LIS TNICA
Drugo Jutro so se vse tri najstrašnejše klepetulje iz Che-eter Streeta našle na živilskem trgu.
Toliko tihe jeze, toliko obupa se je nabralo v glavi Joeu Holmerju, da ni bilo v nji več prostora za pameten preudarek. Deset minut potem, ko je vstopil, je opazil, da je sedel na napačen avtobus in je tako zapravil zadnji cent in se strahotno oddaljil od mestne četrti, kjer je stanoval.
Vsega tega je bila kriva Irena, seveda. Telefoniral Ji je tisti popoldan in uspeh tega je bil še hujši prepir kakor se je bil vnel pri kosilu ln ki ga je spravljal v grozotno nemir nost. Tako Je še avtobus zamenjal.
Sicer Je še upal, da bodo upniki mirno počakali tiste slav ne priložnosti, s katero jih Je tolažil. Potem je nekega jutra Irena dala znak za preplah: lz hladilnika Je curljala voda ln
toka ni bilo. še Isti dan je utihnil telefon. Od hišnega gospodarja je prišlo pismo o odpovedi stanovanja. Joe se je spravil na posel. Iskal je in iskal. Službe z nizko plačo ni maral. V velikem podjetju marmorske industrije, kjer so ga sprejeli zelo dostojanstveno in prav tako hladno, je stisnil zobe. Tudi sedaj na avtobusu je stiskal zobe, ko Je pred seboj gledal tistega lepo oblečenega človeka.
Izstopil je na postajališču štiriindvajsete ceste, še zmeraj je preklinjal, samo malo tiše, ko je stopal za drugimi potniki po temačni cesti.
Znova je zagledal pred seboj tistega lepo oblečenega gospoda. Kar zoprn mu je bil s tistim finim blagom na sebi In s tistim neoporečnim krojem.
Mož je zavil v Enaindvajseto in Joe je nekako mehanično šel za njim. Sicer pa je hodil še zmeraj v svoji smeri.
Tako sta hodila še mimo nekaj hiš, potem se je lepo oblečeni mož nenadoma ustavil in tudi Joe se je, ker je bil radoveden. Videl je, kako je stisnil pesti in kako si je začel odpenjati ovratnik, kakor da ga duši. Približal se mu je. Mož se je zavrtel okoli svoje osi in tedaj sta se za trenutek ujela njuna pogleda: Joe je bral v tistem pogledu nemo prošnjo. A ni mogel ničesar več napraviti, mož se je že zvalil na tla. Joe je na mestu oledenel. Najbrž mu je slabo, si je mislil, morda je že celo mrtev, a njemu ni bilo do tega, da bi se mešal v to zadevo, saj je imel že sam dovolj sitnosti. Stopil je še korak dalje ln se ozrl naokoli: nikogar drugega ni bilo, ki bi utegnil nesrečnežu pomagati. Pristopil je m se sklonil do ležečega ter vprašal: «Ej, se počutite slabo?*
Vprašanje se mu je zazdelo takoj neumno, kajti človek, ki 1®žal na tleh, je bil nem in negiben. Sklonjen nadenj mu je Joe previdno dvignil roko, da bi otipal žilo. Ni bila. Na slonu je dlan na usta, a najmanjše toplote ni bilo in nobe neg® “'ha. Listnica je bila iz rdečega marokena. Čudovit prizor! Polna bankovcev. Kakšnih trideset modrih, lepo zloženih, po Pe‘> Po deset in po dvajset dolarjev. Eden je bil celo za petdeseti Pogledal je mrtveca. Nad zgornjo ustnico Je imel tanko črto brčic. Odprta usta so kazala miren izraz.
TaKo je Joe Holmer z narejeno neprisiljenostjo vtaknil
listnico v žep. Ritenski se je odmikal in neprf oči na možu na tleh. Potem mu je obrnil
ubral dalje, zmeraj hitreje hitreje, šele pred stan
jH
A K
je ustavil, da bi zajel sapo.	rj
Irena ga je čakala gotovo pripravljena na !, iH takšnega ali pa še hujšega, kakor je bil tisto JUjLjji v f \} stopil čez prag v vežo. Prav tako mirno je šel 1	■ 11
nadstropje. V stanovanje je stopil pa že kar nasn je prala edini par nogavic, ki jih je imela.
«Kako je bilo?* je vprašala, ne da bi se n*51??1 »Nič,* je odvrnil Joe raztreseno. Stopil da bi si poiskal steklenico hladnega piva. Hlan'1 p9 val in pivo je bilo mlačno, neokusno. Kljub temu zvrnil pol steklenice.	.
ted 9
žensK
ii
»Počasi gre. Obljubili so mi za prihodnji Stopila je k njemu. Bila je še preveč lepa način življenja.
»Kje si se toliko časa potepal?*
»Ves popoldan sem tekal iz urada v urad.* «Kdo ve, če res?*
«Mi lahko verjameš! Potem sem doživel v' čenje. Naletel sem na nekega znanca, s katerim
ell*f
g**Ji
cenje. ivaieiei sem na neaega znanca, s	,e
paj pri vojakih. Obujala sva spomine in nalleps' Jie ml je bil možakar dolžan precej denarja. Vse m*
*
V'
S'
11
in le nekaj V.„ W
J
so poštenjaki na svetu!*
Irena je nezaupno vprašala:
«Kaj se šališ?*
«Kje še! Poglej!*
Porinil je roko globoko v žep in je nen,"J njce. kel, dokler ni izbezal bankovcev iz rdeče denam je na mizo šop denarja.
«Sveta nebesa, koliko denarja, Joe!*	rtp!
»Preštej!*	... gij»ff/
»Sto, dvesto, tristo, tristošestdeset dolarjev. stv>' deset dava na račun za najemnino, sto trgovcu J e elektriko, za telefon...*	.. jr . ,,
<Nadalievan	S
Ž!/ $
S-

A
V
S
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-IZ. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna «400 Ur — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 8-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
94-838 — Poštni predal 65« — PUOHUZNICA GORICA: Ulica S. PeU'°° 1*11’ A®1''33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 U*
V«"
in »TUJO	pica a 1 VOU — rwunw#,nivn  -------- --»v« o.	...» ...	~  ------- ~ ~	--* — M	*..........—------— 
20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, P°,,et *nlnen ^ četrtletno 4B0 dl» “ Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 — Za FLRJ: ADI*. - ^ bljanl 600-14/5-375 - OGLASI: Cene ntlasov: Za vsak mm v širim eneg" ,7? : *rRwski 100, flnančno-upravnl 150, osmrtnice 120 Ur. rs Mali oglasi 80 Ut beseda. — Vsi oglasi se naroč«" Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO — Izdaja 'n ls 3 Založništvo tržaškega tiska, Trst