■f Največji slovenski dnevnik v Združenih državah fij Velja za vse leto • • • %6.00 | Za pol leta ..... $3.00 9 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n The largest Slovenian Daily in the United States. IJsfstovenskihdelavcev y AmerikL □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 - - — NO. 2. — ŠTEV. 2. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 3, 1935. — ČETRTEK, 3. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. FRANCOSKI MINISTER LAVAL BO ODPOTOVAL V RIMI Proces proti Hauptmanr HITLER JE REKEL TUJEZEMSKIM DIPLOMATOM, DA ZAHTEVA NEMČIJA EDINOLE ENAKOST Hitler je trdna prepričan, da bo Nemčija dobila Posaarje. — Nemčija težko čaka izida plebiscita, ki se bo vršil 13. januarja. — Francoska vlada je dala Lavaai neomejeno oblast, ki se je bo poslužil pri pogajanjih z Mussolini jem. PARIZ, Francija, 2. januarja. — Za evropski mir je velike važnosti, da so odstranjena vsa nesoglasja med francosko in italijansko vlado, vsled česar bodo dobile Avstrija in nekatere sosednje države jamstvo za nadaljni obstoj. Zadnje ovire so bile odstranjene danes in sicer na jako moderen način. Italijanski ministrski predsednik Mussolini in francoski zunanji minster Laval sta enostavno sedla k telefonskemu aparatu in se pričela pogovarjati. Bavila sta se v prvi vrsti z zadevo Avstrije. Značilne so bile besede, ki jih je baje izrekel Mussolini: — Naša pot iz Rima v Pariz ne vodi preko Beograda. Laval je že precej časa čakal prilike, da bi mogel 7, Mussolinijem osebno razpravljati. Sedaj se mu je uresničila želja, in jutri zjutraj bo odpotoval v Rim. Francoska vlada mu je poverila vso oblatit, da l^hko govori in se pogaja v njenem imenu. Obisk francoskega državnika v italijanskem glavnem mestu bo dalekosežnega pomena. Odnošaji med italijansko in francosko vlado, ki so bili izza konca svetovne vojne zelo napeti, postajajo od dne do dne bolj prijateljski, in sklenjena bo pogodba, ki bo odstranila zadnje sence nesporazuma. To bo omogočeno s tem, da je Avstrija v zadnji vri izjavila, da je pripravljena takoimenovanim na-sledstvenim državam—Jugoslaviji, Cehoslovaški in Romunski—zajamčiti neodvisnost. Prvotno ni hotela Avstrija ničesar slišati o tem. BERLIN, Nemčija, 2. januarja. — Pri novoletnem sprejemu diplomatičnega zbora je rekel Adolt Hitler, da bo Nemčija lojalno sodelovala z drugimi narodi za ohranitev miru. Kancler je izrazil svoje mnenje, da ni nobenega mednarodnega problema, ki ga tekom tekočega leta ne bi bilo mogoče rešiti,, toda samo pod pogojem, da druge države priznajo enako stališče Nemčije. V svoji poslanici na nazijsko stranko se je Hitlei posmehoval svojim sovražnikom, ki so napovedovali padec njegove vlade. Rekel je, da je za leto 1935 največja želja Nemčije, da se Saar vrne k Nemčiji, kar bo odločeno na plebiscitu 1 3. januarja. Velikanska množica je stala na Wilhelmstrasse, da vidi avtomobile, s katerimi so se pripeljali tuji diplomati v predsedniško palačo. V svojem odgovoru na pozdravni govor papeževega nuncija Cesare Oresenigo je Hitler odgovoril: "Izrazili ste gorko željo narodov za mir in ste po pravici omenili, da brez miru ni mogoče pričakovati napredka na kateremkoli polju človeškega delovanja. Morete biti prepričani, da se vaše želje popolnoma vjemajo z mnenjem celega nemškega naroda. Nobena dežela si tako ne želi miru kot Nem-i*. čija, ki je po dolgih letih sfiske in nadloge združila vse svoje moči za notranjo obnovo, in ki hoče to delo izvršiti v miru s popolnim priznanjem drugih narodov. "S tem načelom bo Nemčija vedno ostala porok za mir. Z ozisrom na vašo omenitev težkoč, ki so nastale vsled sedanjega položaja, se strinjam z va-n,i, da jih je mogoče prav lahko odstraniti, ako prevladuje medsebojna dobra volja. V odnošajih med narodi ne vidim nikakega problema, ki ne bi bil od- LEXINGTON" AGITACIJA SE JE POTOPILi V P0ŠAARJU Katastrofa se je zavrsila v osrčju New Yorka. Vseh dvesto potnikov je bilo mogoče rešiti. V sredo so je sredi East River skoro pod Manhattan mostom potopil parni k "Lexington", last Colonial Navigation Company. Na krovu se je nahajalo dvesto potnikov in GO mož posadke. Sprva se ni moglo dognati, koliko oseb je izgubilo življenje, toda pozneje je bilo rečeno, da so se vsi rešib Ker se je s parnikom vred potopil tudi seznam potnikov, ne bo mogoče tako kmalu dognati, če je pri katastrofi kdo izgubil življenje ali ne. V pa rn i k "Lexington" se je zadel parnik 'James Christ en-sonki je last Arrow paro-brodne družbe. Po izjavi nekaterih očividcev se je "Lexington" razklal na dvoje. Na East Riveru je nastalo veliko vrvenje. Parniške sire-! ne so začele tuliti in vsi parnik i so odhiteli na pomoo. V teku desetih minut se je "Lexington" potopil. Na o-nem mestu je reka približno štirideset čevljev globoka. Francoski inžinir in njegova žena sta bila ob-streljena. — Ligine čete so vedno pripravljene. Konvencija lažnivcev. Chicago, m., 2. januarja. — 5000 lažnjivccv je bilo izpuščenih med javnost, ko je bila za-j ključena konvencija "kluba lažnjivccv' v Burlington, Wis.1 Na konvenciji je moral vsak ! lažnjivec povedati kar najne-j verjetnejšo povest. Iz Califor-nije je prišlo največ lažnjiv-cev, toda niso odnesli nikakega odlikovanja. Razsodniki so dali drugo nagrado Miss Ester Anderson iz McKeesport, Pa., ki je povedala, da je na fotografiji njunega starega očeta, katero je našla na podstrešju, zrasla dolga brada. Prvo nagrado pa so podelili Verneju L. Osbornu iz Centra-lia, Wash., ki je povedal naslednjo povest: "Nekega dne sem bil na lovu z mulo, katero sem posebno. izvežbal na lov na zajce. Lov me je gnal do 1000 čevljev globokega prepada. Zajec je skočil v prepad. Moja mula je bila tako dobro naučena, da se ni prav nič zmenila za nevarnost in posledice ter je takoj skočila za zajcem. Jaz sem sedel na njej. Ko sva bila v zraku 10 čevljev od tal, je obstala v Saarbruecken, 2. januarja. Obhajanje Novega leta v Saa-ru, ki se je pričelo v veselem razpoloženju, je prineslo s seboj tudi več dogodkov, ki kažejo potrebo za večjo pazljivost oblasti, ko se bliža 13. januar, dan plebiscita. Nek mladenič je ustrelil skozi okno hiše, v kateri stanuje nek francoski inžinir, ki je bil ranjen, kakor tudi njegova žena. Z Novim letom se je pričela vsestranska agitacija po Po-saarju pod čuječimi oč,,»' mednarodne armade. Angleški, italijanski, lio-landski in švedski vojaki* katere je poslala Liga narodov, da vzdržujejo red pred plebiscitom in po plebiscitu 13. januarja, so vedno pripravljeni na kako povelje. Njihovi častniki so bili na svojih mestih celo novoletno noč. Nazi ji so razbili okna neke protinazijske gostilne, ker jim gostilničar ni hotel dati pijače. Proti večeru so na trgu komunisti zažgali swastika zastavo in imeli govore proti Hitlerju. Do plebiscita bodo po celem Posaarju vsak dan agitacijski shodi. Naziji so pozvali vse prebivalce Posaarja, da do 10. januarja vsi pristopijo k nemški fronti in da stariši do tega dne vzamejo svoje otroke i z francoskih šol. Hitlerjeva mladeniška organizacija se je zbrala v dvorani Wartburg ter poslušala Hitlerjev govor po radiju. Nemški voditelji nemške fronte so poslali svojemu voditelju v Berlin po brzojavu novoletna voščila, ter si mu zagotovili, da bodo tekom plebiscita skrbeli za mir in da bodo prinesli Saar Nemčiji nazaj. padcu. Tedaj sem jo razjahal in skočil zadnjih deset čevljev ter ustrelil zajca". Skoro bi bil dobil prvo darilo Robert Davidson iz Gales-burga, 111., ki je pripovedoval, da je imel njegov stari oče tako dolge noge, da je moral napraviti štirinajst korakov, predno se je enkrat premaknil. prt prijateljski poravnavi. Nikakor ne morem misliti, da možem, ki so na odgovornih mestih, manjka dobra volja. Nemški narod je odločen v tem, da prispeva k prijateljskim mednarodnim odnošajem, ki bodo jamčili pravičnost sodelovanja na podlagi enakosti vseh in ki bodo edini zagotovili napredek človeštva.** REŠENI LETALCI SE DOBRO POČUTIJO Aeroplan z dvema pilotoma in dvema potnikoma je padel v gozd. Drugi letalec jih je našel z letalom. Utica, N. Y., 2. januarja. — V bolnišnici je bilo prvič oznanjeno, da je samo prisotnost dulia pilota Ernesta Dryer-j a odvrnila veliko nesrečo, ko je moral v petek s svojim velikim Condor aeroplanom pristati v divji pokrajini Adiron-dacks gorovja. H. J. Brown iz Bostona, ki je sam pilot American Airways in ki se je z aeroplanom peljal kot potnik, je natančno popisa^.dogodek. Med drugim je povedal tudi naslednje: "I\o smo opazili da pri aero-planu nekaj ni prav, je Dryer pozvonil z zvoncem in rekel, da je levi motor mrtev in da tudi desni ni v redu. Ko je nato areoplan zadel ob drevo, je Ernest Drver obdržal prisotnost duha, da je ugasnil glavno gorilo. Se vrteči se motorji so delovali počasneje. To je imelo za posledico, da je aeroplan, mesto da bi z vso silo treščil na zemljo, polagoma zdr-čal po snegu". "Vsi smo splozaui iz aero-plana ter smo se nekoliko oddaljili od letala ter Čakali kakih pet minut, ako mogoče ne bi nastal ogenj. Nato gremo zopet nazaj v kabino ter smo skušali poslati poročilo po radiju, toda aparat je bil pokvarjen ni v temi ga nismo mogli popraviti. To je tudi vzrok, da smo poročilo mogli poslati naslednji dan. "Nato so bile razširjene govorice. da se je eden med nami hotel ustreliti. Tukaj moram povdariti, da nikdo ni obupal nad svojim življenjem. Ko smo videli, da je radio pokvarjen, smo si najprej oskrbeli ležišča. Ves čas nismo imeli nikakega strahu. Toda jasno nam je bilo, da smo se nahajali v fievarnosti in da nam more priti pomoč samo, ako se poslužimo svojega razuma. Platno kril smo raztrgali ter si ž njim ovili noge in z vejami smo si postavili šotor. Iz-prevideli smo tudi, da je potrebno, ako hočemo, da nas najdejo, da si napravimo o-genj in ravno ogenj je nam pri vedel rešilce". Pilot Drver leži v bolnišnici in ima pljučnico. EPIDEMIJA GRIPE Wilmington, DeL, 2. jan. — Šolski superintedent M. Stouf-fer je dal danes zapreti vse šole v okraju, ker se je pojavila epidemija gripe. Dozdaj je zbolelo že nad tri tisoč otrok. V FLEMINGT0NU MRGOLI C ASNIŠKIHPOROČEVALCEV FLEMINGTON, N. J., 2. januarja. — Navadno mirno mesto s 3000 prebivalci je naenkrat oživelo, kajti pričela se je sodnijska obravnava proti Bruno Richardu Hauptmannu, ki je obdolžen, da jf 1. marca I 932 odvedel in umoril sina slavnega letalca Charlesa A. Lindbergha. KONZUL JE ZAPLETEN V ZAROTO Letska vlada je odpokli-cala konzula Bissenek-sa. — Moskva je zahtevala njegov odpoklic. Moskva, Rusija, 2. januarja. Sedaj se je izvedelo, da je bil tajinstveni diplomatski zastopnik, ki je bi! v zvezi z zaroto, ki je imela svoj cilj strmoglaviti Josipa Stalina, letski generalni konzul Jurij Bissenieks. Na pritisk Moskve je letska vlada Bissenieksa tiho odpo-klicala. S svojo angleško ženo in dvema hčerama, ki sta bili v Londonu, je 1. januaija odpotoval v K i go. Bissenieks je bil prvi letski poslanik v Londonu, kjer je za časa svojega bivanja dobil mnogo prijateljev. Morilec Sergeja Kirova Leo-nik Nikolajev, je tekom preiskave priznal, da je Bissenieks podpiral zaroto, da je 1 >11 pogosto v nego ve m uradu in da mu je dal 5000 rabljev. Konzul mu je tudi obljubil, da bo stopil v stik z izgnanim Lenonom Trockim, ki je prvi nastopil proti Stalinu, vsled česar je bil izgnan, iz Rusije. Nikolajev je bil s 13 svojimi tovariši v soboto ustreljen. Bissenieks je bil pred vojno ruski podanik in je bil v zvezi z revolucijonarji in je nekaj časa tudi bil zaprt, ker je deloval proti carjevi vladi. Moskva, Rusija, 2. januarja. Sovjetski listi mnogo razpravljajo o tem, ali bo v letu 1935 prišlo do vojne v Evropi ali na Daljnem Iztoku. V japonski odpovedi washingtonske mornariške pogodbe vidijo dovolj vzroka za vojno. Urednik "Pravde", Karol Radek razpravlja o morebitni zvezi med Japonsko in Nemčijo ter pravi, da ima Anglija ključ do položaja v Evropi in Daljnem Iztoku. — Brez dvoma Anglija še vedno želi vzdržati mir, — piše Radek. — To je tudi vzrok, da je podpirala idejo vzhodno-locarnske pogodbe. Toda nevarnost za Anglijo tiči v tem, ako se spremeni ravnotežje sil in mogoče izgubi svoje zveze. V tem slučaju bi Anglija izpustila vojno silo, ki pa bi imela le eno posledico — razpad angleškega svetovnega cesarstva. V malo mesto je prišlo nenavadno veliko število časni-škili poročevalcev in mnogo radovednežev, ki so se večinoma nastanili po privatnih hišah, ker v hoteli Ji so bile vne sobe ž<* pred več tedni oddam*. Mrs Hauptmann je obiskala svojega moža ob 2 popoldne. Pri njem je bila pol ure. Pred svojim odhodom ga je prosila, da ji naravnost pove, ako je zakrivil zločin, ali ne. Hauptmann ji je odgovoril: "Prisegam, da nisem kriv!" Za odpošiljanje poročil je bilo postavljenih več brzojavnih uradov, ki bi zadostovali za milijonsko mesto. Vsak najmanjši prostor v sodnijskem poslopju je porabljen za odpošiljanje poročil. Na podstrešju je postavljenih skoro ena tona takih priprav, tako da je mestni inžinir bil v skrbeh, da stebri v dvorani ne bi mogli prenesti toliko teže. Natančno je pregledal stroj ter prepovedal prinesti še večjo težo v podstrešje. Associated Press ima priprave, po katerih je mogoče poslati v enem dnevu 50 do G0 tisoč besed. Western LTnion brzojavna družba je postavila 132 brzojavnih. žic. po katerih je mogoče v enem dnevu poslati 3,000,000 besed. Tekom obravnave bo v mestu okoli 300 časniških poročevalcev iz vseh delov sveta. Izbira porotnikov je šla naglo od rok. Že prvi dan jih je bilo izbranih deset, štiri ženske in šest moških. Porota bo najbrž že do jutri opoldne sestavljena. ODLIKOVANJE WALESKEGA PRINCA London, Anglija, 2. jan. — Angl. prestolonaslednik princ je za Novo leto prejel največje odlikovanje v svojem življenju, ko mu je kralj Jurij podelil naslove admirala angleške mornarice, generala vojske in maršala zračne sile. Podelitev treh najvišjih naslovov ob istem času in isti o-sebi je nekaj nenavadnega. Vsled tega so nastala različna ugibanja. Tako nekateri, ki se zanimajo za kraljevo roriovi-no. mislijo, da mu je kralj podelil te časti, ker mu je obljubil, da se bo ustanovil in poročil v tem letu. Drugi pa mislijo, da je kralj hotel nokazati samo svojo veliko naklonjenost svojemu najstarejšemu sinu, ki mu bo enkrat sledil na prestolu. V vsakem slučaju bo princ zasedel prestol z vsemi najvišjimi naslovi, katere more podeliti angleški kralj. _i "G LAS NAROD A" NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 3, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. <4 Glas Naroda" Owned and Published fry 4LOV1CNIC PUBLISHING COl COMPANY (A Corporation) L Beaedlk, Tzeas. Plaee of Mg. 1Kb BttMi of the corporation and addressee of above officer*: BeretiStk of Manhattan, New ¥«t City, N. X. "GLAS NARODA" (Voice ef the People) lamed Brery Day Except Sundays and Holidays Bs eeio leto velja m Ameriko In Kanado m•• $6.00 Is pol leta •••<(•>•««••••■(11(4 $3.00 le fletrt leta $1 JO Za New York ca opto leto......$7.00 Za pol leta ................... $3.00 Za Inosemetio sa celo leto.....$7.00 Za pol leta $3.00 SnbecriptioD Yearly $6.00 Advertisement on Agreement _"Qlas Naroda" lahaja Taaki dan lsrsemM nedelj in praznikov. _ Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli poSUjAtl po Moftey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndl prejgnje bivališče nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New Terit* N. I. Telepbsoe: CHe*sen S—$87$ NOVA VOJNA SE PRIPRAVLJA V AFRIKI... Iz Amsterdama poročajo, da je italijanska vlada naročila svojima veleposlanikoma v Parizu in v Loitloiiu. naj vpmaata francosko, oziroma angleško vlado, če bi ne kazalo sklieati nove mednarodne konference, da se znova uredi vprašanje Abesinije. FraiK'Owka in angleška vlada sta si izprosili nekaj čada, da vprašanje preštudirata. Po sedanjih vtLsili smemo soditi, da niti Francija, niti Anglija nista načelni nasprotnici nove ureditve abesin-akega problema- L. 1906 so namreč Anglija, Francija in Italija i>odpi--^ale pogodbo, v kateri se obvezujejo, Ida bodo skupaj čuvale neodvisnost abesinskega cesarstva. L. 1925 sta Italija in Anglija brez Francije, v kolikor se njiju tiče, v novi pogodbi sprejeli neka j sprememb, pro-rti katerim je abceinski cesar protestiral pri Ligi narodov, čLje članica je Abesinija od začetka 1925. L. 1928 sta Abesinija in Italija podpisali prijateljsko pogodbo, ki uvaja ti^di poseben način razsojevanja medsebojnih sporov. Italija je sedaj z nova sprožila svoje želje po Abesiniji in jili spravila v zvezo s sedanjimi poskus* približevanja Francii i. Italija zahteva od Francije, da pristane na to, da po-stane Aibtesinija izključno italijansko vplivno področje, na kar bi Italija ugddila vsem francoskim zahtevam na Balkanu in v Podonavju. Veliko napotje dela dejstvo, da se je med tem abe-sinska vlada za hrbtom evropskih velesil že pogodila z Japonci, s katerimi je sklenila silno obširno pogoiiibo o naseljevanju Japoncev in o oddajanju raznih koncesij japonski vladi, odnosno japonskemu kapitalu. Na podlagi te pogodbe je bil v Abesiniji ustanovljen ogromen japonski denarni shiiikat, ki si je pridobil obširna ozemlja za pridelovanje pavole. Baje obstoja tudi tajna pogodba, po ka(u*ri Jajnuiska sme uvažati orožje v Abesinijo. in da se ta pogodba sedaj že izvaja. Tako se zna z goliti, da se bo naenkrat pojavila tudi Japonska na kakšni bodoči konferenci, ki naj odločuje o Abesiniji in da bo Italija, topot naletela v Abesiniji na — japonske ovire. Ker se tega zaveda, lioče Italija z nalašč povzročenimi obmejnimi praskami izsiliti hifttre odločitve, predno da Japonska premoč ne postane preveč zasidrana in nepremagljiva. Pariški 44Le Journal" posveča daljši članek italijan-sko-abesiitskemu sponi ter pravi, da so spori sicer še malenkostnega značaja, a da pričajo o vznemirjenju, ki vlada na obeh straneh in ki je globljega zmačaja. Da želi Italija razvijati svoje delovanje na tej strani, ni nobena tajna več- Saj je od Anglije dobila že ozemlje v Džufoi (JubalaMd!) in saj zahteva sedaj celo gdt/ovo odškodnine v francoskih koloniji Džibuti ob Rdečem morju. Tudi nedavno- potovanje italijanskega kralja v Somalijo dokazuje, da Italija nekaj pripravljaj. Tiidi to vemo, da Italijani očitajo Abesincem, da so "se prodali Ja-jxfcicem' \ in da hočejo odpovefcLati pogodbo iz leta 1906. Zaenkrat še ne verjamemo prav radi, da bi Italija namerno izzivala te spore na abesinski meji, ker ima mnogo dragih možnosti, da razvija svoj vpliv po Albesiniji. Kjdio torej ima od tega koristi, da hoče loviti ribe v kalnem in delati nove težave -za itelij ansko-francosko zbli-žanje. . .1 Spor je zaenkrat še podtalen. Kdlo ve, če nam jutri ne bo ddkril inevarnega presenečenja! Broughton, Pa. Odstopite mi nekoliko prostora, da se zopet oglasim v našem priljubljenem listu. Staro leti je minilo, in moram reči, da za našo naselbino ni bilo nič kaj povoljno. Imeli smo šest slovenskih žrtev. Med te-mi so bili štirje, ki so se smrtno posrečili v avtomobilskih nezgodah. Dne 11. januarja bo v našem Domu zabava, ki jo bodo priredili naši rojaki prvemu slovenskemu odvetniku v državi Pennsvlvaniji, Ludviku Župančiču. Star je 23 let ter je pred enim mesecem završil svoje študije v Pittsburgh«. Lahko smo ponosni nanj. Nastopili bodo vsakovrstni govorniki, sodnik, odvetniki in njegovi sošolci. Ne zamudite te prilike. Pridite od blizu in daleč, da izkažemo čast in priznanje njemu in njegovi materi, ki je zanj toliko žrtvovala. Pričetek ob osmi uri zvečer. Pozdrav vsem rojakom. Glasu Naroda pa želim obilo uspehov v novem letu. A. 1 Leask, S ask., Canada. O delu ne morem nič kaj dobrega poročati. Tukaj smo na farmah. Snega smo malo dobili, no, pa saj je tukaj zima v splošnem vedno mehka. Društva nimamo nobenega, ker je tukaj le par slovenskih družin in nekoliko hrvatskih. Vsem rojakom želim veselo in srečno novo leto. Matt Zunicli. Posledice depresije eOtf'ASUjf £ V M G ti A Š NARQpA" To je vsakdanji prizor iz velikega New Yorka. Brez posel ni iščejo po posodah za odpadke, če bi se našlo kaj užitnega. POZIV! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mnogo jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. UPRAVA "G. N." Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA KRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — V Broughton, Pa. je bil dne 27. decembra ubit pri delu v premogovniku Frank Cvetan, star 57 let lii doma iz Celja pri Premu na Not ran j-sem. V Ameriki zapušča dva brata. — Malo čez polnoči med soboto in nedeljo je po leto dni trajajoči bolezni preminul v Clevelandu dobro poznani rojak Louis Rudmaii. Pokojni j«* bil doma iz vasi A nI rove, fara Raka na Dolenjskem, kjer za-pušča sestro Terezijo Šribar in druge polbrate in polsestre. V Ameriko je dospel pred 32 leli in sicer v Indianapolis, Ind., kjer se je oženil preti 27 leti z Frances Devjak. — Marija Trupaj, 79-letni vdova v Clinton, Ind., jo bila žrtev ognja v božični noči. Njen 40-letni sin John je bil drugi dan aretiran, ker je na sumu, la je on podtaknil o-genj. Mati in sin sta živela sama. Ko je izbruhnil ogenj v hiši, ni bilo Johna doma in sosedje so poklicali njenega dragega sina Rudolfa, ki stanuje v soseščini, da je šel iskat brata. Ko so ga našli, je bil tako pijan, da ni mogel govoriti. Mrliški ogleda je uvedel preiskavo. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo ENGLISH SLOVENE READER 8TANK SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST IStb STREEi DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO Za f 2.80 .......... I) in. 100 $ 5.35 .......... Din. 200 $ 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $1&25 .................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 509 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMB1 GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodisi v dinar]ta aH lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA ¥ AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 $10.— " " ..........$10.85 $15.— M M ...... $1«.— $20.— " " ..... ..... $21— $40.— - " ..........$41.25 $50.— - - .......... $51.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraja Izplačilo v dolarjih. Nujna nakatfla IzTrSnJeme po Cable Letter ia pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glas Naroda" WEST 1Mb STREET NEW IOBK. N. t Iz Slo Svojevrsten dentist. "Jutro*' piše 19. decembra: Pred dobrim tednom smo na kratko zabeležili, da je ljubljanska policija aretirala nekega zobotehnika iz Ljubljane pod sumom, da je zlorabljal nekatere svoje klientke in da je v svojem ateljeju in stanovanju prirejal pravcate orgije. Ker je bila preiskava takrat šele v začetku, smo se o-mejili samo na kratko poročilo. Razumljivo pa je, da so se po Ljubljani in tudi že izven nje razširjale o tem najrazličnejše, deloma prav fantastične govorice. Ljudje so hoteli celo vedeti, da so v afero zapleteni tudi mnogi ugledni Ljubljančani in marsikdo je te dni prav po nedolžnem in po nepotrebnem |H»stal žrtev zlobnih jezikov. Xa drugi strani so se o-glašali tudi zobotehniki, ker v prvotnih časopisnih poročilih ni bilo označeno ime nsiruljen-ca, pa je tako bil vsak uentist izpostavljen vsaj zbadanju, če ž«* ne 1m>1 j zlobnim opazkam. K««r j«* sedaj v glavnem že zaključena |mli<*ijska preiskava, ki >ta jo vodila policijska u-radnika Mila Jovanovič in B. Lovrečie. smo se obrnili na j«»-licijo s prošnjo, da nam da na razpolago glavne rezultate svojih ugotovitev. Razvoj ne-lepe afere je bil naslednji: Nedavno se j«' zglasila na policiji mlada gosj»odična. Predložila je potrdilo zobotehnika Joška Bevca z Gosposvet-ske ceste št. 4, da je bila pri njem v ordinaciji. Obenem je zobotehnika ovadila, da jo je, ko je bila v njegovem ateljeju, omamil in potem, ko ni več vedela, kaj se ž njo godi, zlorabil. Šele čez par dni je spoznala, kako je bilo z njo, doma pa si tega ni upala povedati. Policija je bila že poprej slišala o govoricah, ki so se širile po Ljubljani o sumljivih randevujih v Bevčem ateljeju. Zato je na osnovi dekletove prijave uvedla kazensko preiskavo in izvršla v ateljeju in stanovanju Joška Bevca tudi hišno preiskavo. Našla je pri tem materijal, ki ga je smatrala za dovolj obtežilnega, da je na njegovi osnovi Bevca takoj aretirala. Pri nadaljnji preiskavi se je prijavilo še več deklet, med njimi tudi nekatera pod 20 let, z ovadbami, da jih je Bevc zlorabil, ko so prihajala k njemu v ordinacijo zaradi popravila zob. Prijavila so, da jih je imel Bevc potem v svoji oblasti, ker jih je, ko so bile omamljene, fotografiral in jim nato grozil, da bo te nedostojne in k ompron i i t u j oče f o t ogra f i je pokazal staršem ali sorodnikom. Seveda se je večina prizadetih deklet ustrašila, in to tako zelo, da se ga nobena niti ni upala ovaditi policiji, dokler cela zadeva ni prišla na dan na gori omenjeni način. Pri zaslišanju so nekatera dekleta prijavila da so Bevcu dajala tudi večje vsote denar- ja. Ena med njimi je šla v tem tako daleč, da je poneverila denar v pisarni, kjer je bila u-službena, tako da je danes na cesti. Neko drugo dekle mu je izročilo hranilno knjižico za 20,000 Din, potem tretje je tožilo, da mu je dajalo toliko denarja, da je samo pri tem stradalo. Slo pa je v teh primerih očividno bolj za slepo zaljubljenost, ne pa za izsiljevanje. Iz izpovedi zaslišan i h prič je policija tudi ugotovila, da je aretirani Bevc prirejal v svojem ateljeju za "i>ovabljene goste'4 svoje družabne večere, na katerih so zabavale pohotne goste z likerji in drugimi o-pojnimi sredstvi opijanjene dame in damicc ob zvokih gramofonske godbe. V teku preiskave j«- bilo zaslišanih okrog TO oseb, poleg takih, ki so bile z Bevcem v Peter Zgaga TAJNE SILE. ■0 Večkrat čitam ali slišim o slučajih, ki jih ne more znanost pojasniti, in stoje pred njimi znanstveniki in učenjaki kot pred veliko in nerazrešljivo zagonetko. Copeniiki in vedeži me zanimajo, toda sleherno copemijo se da pojasniti na ta ali oni način. Naglica igra veliko vlogo in deloma tudi sugestija, s katero "coper-nik" pana gledalce in poslušalce. Kako se jim to posreči, je njihova stvar in skrivnost. Marsikatera napoved se je do pičice uresničila. Sam veni za par slučajev, ki si jih ne morem pojasniti, pa naj še tako temeljito razmišljam o njih in naj š«' tako iščem vzroke, ki so proizvedli čudno posledico. V Grapi j«« imel h »po hišico in kos vrta Lamp«*, veseljak in zabaven možak. OI> "dnar- kakršnihkoli stikih, tudi take, skali'* ("dnar>ka" so rekli ki so ^a samo slučajno pozna- Idrijčani dnevu. k»» so dobili le. Polieijska preiskava bo v j rudarji phn'-o) so ga bile \>e kratkem zaključena, nakar bodo vsi akti — lep sveženj jih bo. — izničeni sodišču. ki tudi že s svoje strani vodi preiskavo. Ko pride |»ot'-m do *odne razprave, bo na n jej dokončno u^oto\ ljeiio, kolika in kakšna j«* Bevč»-va krivda. Logaška kotlina — jezero. Iz Logatca poročajo 14. decembra: — Tako katastrofalne povodnji logaški kraj že kmalu ne pomni! Huda jc bila leta lf>22, ko je nad Logatcem besnel poleti strašen ciklon, ki je na kilometer široko podiral drevje, ruval visoke smreke po gozdovih, toda letošnja povo-vodenj je nekaj groznega. Katastrofalni nalivi so se vršili ponoči na četrtek. Lilo je, kakor da bi se bil nad Logatcem utrgal oblak. Pohlevni potoček Logaščica, ki poleti skoraj u-sahne, se je z bliskovito naglico spremenil v hudournik. Raz-lil se je daleč naokrog. Logaščica je zalila vso kotlino tja do Jačke, požiralnika blizu kolodvora, kamor se potok izteka v podzemlje. Most banovinske ceste, ki je vodi čez potok proti naselju Martinjhribu, je bil poplavljen. Najhuje je bilo t»rizadet<\. to miselje ter so ljudje včeraj zjutraj z grozo in strahom pričakodvali bližajoče se katastrofe. Vodu je včeraj ves dan naraščala. Narasla je tako visoko, da je dosegla objekte obmejne vojašnice, ki so jih morali izprazniti. Tudi vas Zajačka je bila v nevarnosti. Na Martinjhribu je bil snu-či zelo kritičen položaj. Poplavljeno je bilo posestvo Lo-vrčevega Franceta. Brod pri Dol. Logatcu je bil davi v veliki nevarnosti. V mnoge hiše in gospodarska poslopja je vdirala voda. Kako visoko je stala voda, najbolj kaže dejstvo, da je voda popolnoma zalila žago in mlin Purlana v Zelenici. Oba objekta sta davi iz vode molela le sredino strehe. Pod vodo je bilo vsega 14 hiš in poslopij. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled noie dolgoletne tkusnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnilu. Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ket predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TR. PERMIT, trpi najmanj eh mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zaaotavlja-mo Vam, da boste poceni t« udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Weat 18th Street New York, N. Y. gostilne | h »I ne. Ni zapravljal, toda svojo mero ua j«- moral imeti. Pil j • in pel in je bil za vse norčije pripravljen. Nekega Veeeni je prKedel k njemu original Žei*-k in za- : —Nihee v Grapi nima lep^e bajte kot jo imaš ti. I^impek. Sam si. malo prevelika j»- za te. Ali jo prodaš! — Ilohoho! — si- je zarezal — ga pa nimaš denarja, da bi jo kupil. — Pa bi jo vseeno rad imel. Ženil se bom. — No, v mojo hišo se ne boš priženil. Kar drugje si poišči kvartir. Čakaj — se je premislil — ti, Žebek, praviš, da vse veš in znaš in da -i s hudobo v zvezi Pa ti dam hišo, če boš nekaj uganil. — Kaj ? Dolgo je ugibal, slednjič pa skrivnostno rekel: — Jutri zvečer se bomo vsi, kar nas je tukaj, zopet sestali. (V boš ti dobil, boš ti dal za pijačo, čo ne, bom dal jaz. Ob devetih bom prišel. Ti, bodi pripravljen in imej pri sebi, kar bom zahteval za bajto. Nak, za denar te n«* bom vprašal. Malenkost, brezpomembno malenkost mi boš dal zanjo. Nekaj, kar lahko v žep spraviš in kar lahko dobiš pri svojem CXT.T>(> KRATKA DNEVNA ZGODBA O*--'Q<-><>-C=>0<=>0-^^>0< >o< 1. BUKOVINSKI, Pittsburgh , Pa.:' PRI PORODNI POSTELJI (Novoletna slika.) Bog ve, kdo je bil oni-le stari mož, ki je hitel po ulici tihega in mirnega provincijalnega mesta, nocoj na starega leta dan, ob pozni večerni urit Prav gotovo se mu je zelo mudilo, ker to je značila njego va nagla hoja kljub -njegovi zelo visoki starosti. In da je bil izvanredno star, smo lahko sodili po njegovi častitljivi sivo-srebrni, na sredi razpolovljeni bradi, ki je obrobljala njegov resen, dobrohoten ter nekoliko zamišljen obraz. Njegove velike, malce udrtc oči pod visokim, nagubanim čelom so blestele, kot bi hotele delati konkurenco zlatim zvezdam, katere so Božji angeljci posejali po nebesnem svodu — zadnjikrat v tem Gospodovem letu. Ako bi ga hotel komu pri-spodabljati. bi ga lahko primerjal staremu očaku Abrahamu kot ga slikajo v zgodba sv. Pisma, ali pa ti je lieliot" stopila pred oči podoba sv. Miklavža, preko hrbta koš, naložen z raznimi zavitki in vsa-kojakimi darovi za pridne o-troke, zlasti pa za otroke bogatih starišev. Razločeval se je od Abrahama le v tem, da ni imel zakrivljenega židovskega nosu, ampak raven in pravilen nos sta rogrškega tipa, in od sv. Miklavža, da ni nosil na hrbtu naloženega koša, temveč preko ramena mu je vi-ela — bridko nabrušena kosa. Oziral se na desno in levo, dokler se ni ustavil tik čedne, trinadstropne liiše, na čije vratih je bila pritrjena črna, steklena ploščica z zlatim napi som: "Ignaeius Bradacius", zdravnik". Prišedši do vrat, je pritisnil na gumb električnega zvonca, nakar se je prikazala po par trenotkih zdravnikova strežnica, suho ženšče sloke po stave in zaspanega obraza. — Česa pa želite, dobri mož? — ga je nagovorila z nekoliko presenečenim, toda mirnim glasom. — Ali je gospod zdravnik doma ? — Seveda je doma, ali prav kar se je odpravil k počitku, — saj je že pozno, in jaz ga po njegovem naročilu ne smem drugače poklicati nego v nujni zadevi. Kaj pa mu hočete? — Kako čudno vprašanje, žena! Zdravnika se vendar drugače ne kliče nego v bolezni aH nesreči. — Tisto vem, toda po noči ^amo, ako je bolezen resnega značaja, ali nesreča. Pa še en slučaj imamo, ki opravičuje klic po noči — žena na — — In žena na porodni po-\ stelji! — ji je stari mož z jezika snel besedo. — In natančno radi tega sem jaz tukaj. Strežnica ga je začudeno po gledala in izginila skozi stranska vrata kakor kafra. Po pe tih minutah pa je stal zdravnik pred njim oblečen za odhod. In po prvem pogledu na zdravnika je dejal stari mož sam pri sebi: — Ta doktor pa se po pravici imenuje Bradacius. Kajti nosil je brado kakor on sam, samo da zdravnikova Je bila krajša in pa črna, ne bela*tn na sredi ni bila razdvo-jena. Po kratkem pojasnilu sta oba zapustila hišo, in ko je zapazil zdravnik starega moža zadeti koso na ramo, je prestrašeno vzkliknil: pa - I za božjo voljo, mož, kaj • 1«* vendar deli na ramo? — (>, kosa je, nabrušena kosa, nič druzega. Ali ste mar kratkovidni t • — Kosa? Čemu pa vam je? lil zdaj po noči! In po zimi! Ob novem letu! — Kosa je znamenje in tudi edino orodje mojega pokli ca in moje obrti. — Ali košnja ni vendar ni-kak poseben poklic, in vsak kmetovalec je kosec, ki lastuje tiavnike in živino. — Toda jaz nisem kmetovalec, in izključno le košnja je moj posel. — Pa menda ja ne v zimskem času ? — Moje senožeti so večno — zelene, in trava vedno dozoreva. Dela imam dovolj 1<'-to in dan vsenaokrog. — Ali se vaši travniki razprostirajo v gorkih južnih deželah ? — Da, ali istotako v mrzlih severnih krajih, povsod. — Vi pa ste prav gotovo bolni, dobri mož. — In zdravnik je potegnil med tem z desnico preko čela, lioteč reči: — Na možganih. — Ako tako mislite, potem niste bistroumen zdravnik. — Jaz sem popolnoma zdrav na telesu in duhu (besedo 'na duhu ' je posebno poudaril) in še nikoli v svojem življenju nisem bil bolan. Doktor pa je na tihem dejal: Noben norec ne bo priznal, da je neumen. Po primeroma kratki hoji sta prispela do nizke, belo po barvane hišice, ki ni imela no benega okenca, in tudi ne ni- kakili vrat ali kakoršnegakoli vhoda — ne veliko preseneče nje zdravnikovo. Ali vhod z enokrilnimi vrati je bil na tleh, na zemlji zraven stene. Spustila sta se po stopnji; ali v temno klet, in iz kleti v izbo, ki seveda ni imela ni-kake i>redsobe, veže ali hodnika. Da so zdravnikovi lasje štrleli po konci kot ježeve bodice, ni potreba praviti, in od-pihal jo bi bil prav gotovo, da ga ni stari mož za podpazdulio trdno držal. In ko se je ozrl po izbici, ga je velika praznota neprijetno v oči udarila, kajti notri ni bilo nobenega pohištva: ne mize, ne stola, ne omare, niti peči, izvzemši preproste posteljice, stoječe zraven ene izmed štirih sten. Čez posteljo bila je r&zproštrena snežno bela o-deja, izpod katere je kukal napol speči obrazek mlade žene. skorajšne porodnice. In tudi stene so bile gole in prazne, ako ne prezremo velike salonske ure. ki je visela na nasprotni steni postelje, in pa male, črno pobarvane poličke, pritrjene nasproti ure nad bolničino posteljo. Mala polička pa ni bila morda založena --zdravili ali drugo koristno ropotijo, temveč je ležala na njej gola človeška lobanja, podprta s prekrižanimi kostmi. Zdravnik, dasiravno še bolj prestrašen ob pogledu na mrtvaške kosti, je pristopil k posteljici mlade žene, in ne se dovolj mogel načuditi njenemu o-troško — nežnemu obrazu. — Koliko je stara ? — se je zdravnik obrnil k staremu možu. — Njen čas se je skoro približal, glede njene starosti pa mi ne boste verjeli, da bo dopolnila nocoj o polnoči ravnokar — eno leto. — Kaj pravite? Eno leto da je stara? In že mati? Kako je to mogoče? Poslušajte me, božji človek: — V daljni Indiji, kjer ljudje radi tropičnega podnebja hitreje dozorevajo, imajo slučaje devet in celo o-semletnih materah. In še več! Kot smo čitali lansko leto, ie bil prvi in edini slučaj, zapisan v človeški zgodovini, da je šestletna indijska deklica porodila zdravega in krepkega dečka. Ali da bi enoletno otrok rodil otroka, to pa je malo preveč za moj razum. — Toda, ali ne vidite, da je ta otrok popolnoma razvita ženska — Da, vidim, ali stara mora biti mnogo več. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile poslane po pošti. — "Glas Naroda" jih ima v zalogi ter prodaja d knjige za $1.50 KNJIGE SO SLEDEČE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo (Martin Muc) 3. Dejanje (Vlad i m ir Le vst ik) 4. Solnčne pege (Vinko Bit ene ) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City — Kar sem rekel, sem rekel. — Kdo pa je njen mož in kje se nahaja? — Njen mož je pričujoč v sobi. — Tu v sobi? Saj vendar ni duh, »la bi ga ne videl. — Njen mož sem jaz sam. — Kaj slišim? Vi stoletni starec mož enoletnega otroka. To je vendar nesmiselno! Čemu me imate za norca? — Otrok ali ne otrok, saj vendar vidite, da je dozorela žena. — Da, to priznavam. — In potem ? — In potem — povejte mi, ali oče njen še živi, in kje biva in kdo je? — Njen oče še živi in je prisoten tu v izbi. — Tu v izbi ? Jaz ga nikjer ne vidim, saj menda ni šivan-ka. — Njen oče sem — jaz sam. — Vi sami ? Oče in mož v eni osebi ? To je nezaslišano in gorostasno! In zdravnik je bil utrjen v prepričanju, da ima pred seboj zmešanega človeka, pa naj si bo njegova izjava resnična ali pa samo skrajno neslana šala. In stari mož, uganeč njegove misli, ga je tako presuljivo pogledal, da je doktor koj prenehal s svojo sodbo. In glej, nenadoma so zadone-li krepki udarci velike stenske ure in oznanili —' polnočni čas. Med zvokom zamolklih u-darcev velike ure pa se je začul od postelje komaj slišni vzdih mlade žene, skorajšnje porodnice. In predno se je zdravnik za vedel, kaj se godi, je žena porodila zdravega in zalega o-troka, in to brez napora, truda ali bolečin in - tudi brez — zd ra vn i ko ve pomoči. Ko je Linenadeni zdravnik vzel od nje novorojenca, malo ki •asno deklico, se mu je mlada MORILCI PRED SODIŠČEM mati ljubko nasmehnila In vzdignila svojo belo desnico kot v pozdrav in ob enem tudi — v slovo. Potem se je obrnil k staremu možu z vzklikom: — Moj Bog! Ali se je zgodil tukaj čudež? Še nikoli v svoji dolgoletni zdravniški praksi nisem videl tako hitrega, lahkega in brez-napornega poroda nego je "ta. Obrnivši pa se nazaj k ženi, je z ^rozo zapazil, da so njene oči osteklenele, dihanje je prenehalo, obraz mrtvaško — bled, bila je v pravem pomenu bere-de — mrlič! — Ali je ta hiša zakleta ? Ali začarana? Same skrivnosti t— Enoletna mati, čudovito lahak porod, in potem nenadna njena smrt — pri cvetočem zdravju 1 Tako je vzklikal zdravnik, obrnjen proti staremu možu. — Tu se ne vrše nikaki čudeži, in ta hiša tudi ni zakleta niti začarana, ampak vse se vrši po naravnem razvoju. — Ravnokar umrla žena, porodiv-ša prvo in edino hčerko, je s tem dopolnila svojo nalogo in nikdo več je ne rabi, morala se je umakniti. — Ali povejte mi vendar, božji človek, kdo ste vi, kdo u-mrla žena in kdo njena novoro-jenka ? Stari mož ga je skrivnostno pogledal, sklonil se k njemu in mu zašepetal na uho: — Moje ime je Čas. Moji pravkar preminuli hčerki se pravi Staro Leto. In njena ravnokar rojena edinka in moja vnukinja pa ni nikdo drugi nego Novo Leto, ki naj bi prineslo srečo vsem in — mir ljudem na zemlji! In glej, zdajci so zapiskale parne piščalke po tovarnah in železnicah, avtomobilni rogovi so zatulili, trobente so zatrobile, zvonovi po stolpih zazvonili. — In nastal je tak šum in hram, hrušč in trušč, da bi ne bilo prav nič Čudnega, ako bi se pokojni v gomilah iz večnega spanja zbudili. Še mnogo man.) pa je bilo čudno, ko se je iz sladkega sna predramil zdravnik Ignacius Bradacius, si po-raencal zaspane oči in zamr-mral: — Kaj pa je to? Ali je že sodnji dan ? Aha, že vem, Nov > leto se je pričelo! In moje sa-nje, kako čudne, in vendar tako resnične! IŠČEM GOSPODINJO za domača dela, tudi ženitba ni izključena; sem srednje starosti in dobro delo imam. Pišite na: John F., cio U. S. R., Box 823, Pittsburgh, Pa. t Naznanilo. Naznanjamo žalostno vest, ila nam jo v stari domovini umrl i>o dolgi mučni bolezni naš iskreno ljubljeni oče — Johan Verbič Pokojni je bi! rojen na Vrhniki ter je živel z družino dolgo vrsto let v Doljnem Logatcu kot mesar in gostilničar. Dočakal je starost 70 let. Fnirl je decembra 1!»:'.4 ter počiva na pokopališču v Dolenjem Logatcu. Zapušča v stari domovini žalujoče: soprogo, tri sinove in dve hčeri. Priporočamo pokojnega prijateljem in znancem v blng spomin. Žalujoči otroci v Ameriki: F ANY in MARY v Waukegan, III., ADOLF v New Yorku. Waukegan. HI.. decembra 1JW4. RAZŽAGANA PLESALKA Kakor smo te dni poroča li. stoji pred angleškim porotnim sodiščem v Lewe.su slaboten mlad mož, ki ga smatrajo za najbolj svojevrstnega zlo činca, s katerim je imela angleška justica opravka v zadnjih letih. Tega moža, natakarja in barskega plesalca To-nvja Mancinija, ki je obtožen umora plesalke, katero >o iiiK'-li vsi za njegovo ljubico, je izdala malenkostna reč — nekaj ženskih las, ki jih je morilec mimogrede izpulil svoji žrtvi. Citatelji našega lista se gotovo še spominjajo poročil o grozoviti najdbi letos poleti mi postaji v Briglitonu. V črnem kovčegu, ovitem v ovojni papir, so nekega dne odkrili razrezano truplo mlade ženske brez glave in udov. Kmalu nato so v drugem kovčegu odkrili plesalkine noge. Ugotovitev, kdo je prav za prav žrtev, je bila zelo težka. To je povzročilo, da je postal ta zločin ena najbolj zamotanih letošnjih kriminalnih afer v Angliji. — Kakšnih deset dni po prvotni najdbi so v Briglitonu odkrili še drugi kovčeg z žensko glavo in roko, skoro ob istem času pa so v garderobi neke restavracije odprli zavoj, v katerem sta bili še dve ženski nogi in žensko truplo. Senzacija se je s tem še povečala. Ugotovljeni sta bili dv? žrtvi, o morilcu pa nikjer duha ne sluha! Toda kriminalni a-parat,-ki je bil alarmiran, je z največjo opreznostjo iskal krivica. Slednjič se je izkazalo, da že več dni pogrešajo plesalko, katere dober znanec je bil nr. takar in v sili tudi barski plesalec Tony Mancini. Mancini je imel z izginilo plesalko že štiri mesece ljubavno razmerje. To je potrdilo sum, da je on zločinec, ki ima na vesti na jdeno žrtev. Scotland Yard je imel polne roke dela. Vsa policijska ravnateljstva v Angliji so bila o-pozorjena, da je Mancini na begu. Samo v okolici Londona je iskalo morilca 500 detektivov. In zgodilo se je skoro čudež. Policijski avto, ki je brzel po cesti proti Etthaniu, bi kmalu povozil človeka. Vozač je v zadnjem trenutku zavrl, potnik pa se je ustavil. V svitu žarometov, ki so vrgli stožče svoje svetlobe po čudnem pasantu, pa se je nenadoma razgalil o braz moža, ki so ga iskali - tiralico. Bil je Tony Mancini. Prijeli >o ga. Pri njem so našli dva ko ve e o'a ovojnega papirja, v kakršnega je bil ovit rjavi kovčeg v Briglitonu. Med tem papirjem je bilo nekaj ženskih las.. . Z mikroskopsko preiskavo ho ugotovili, da so lasje, ki so jih našli pri Manciniju, istovetni z lasmi plesalko in Mancini je bil izročen sodišču, ki ga bo zaradi umora skoro gotovo obsodilo na smrt. Advertise in 'Glas Naroda" Slika nam nudi pogled v sodno dvorano, v kateri se je vršil proces proti štirinajstim čla nom "Japonskega Krvnega Bratstva", ki so leta 1932 umorili finančnega ministra Inoueya. Člani te fašistične orga nizacije 'so bili obsojeni samo na tri leta ječe. SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 Wert 18th Street New York, N. Y. K t p 'GLAS NARODA" NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 3, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. GORA LEZE.,. ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "SEZONA" ZA PLJUČNICO SE PRIČENJA 60 Premikajoči se hrib jeseni več tednov ni kazal toliko nemira, kot samo ta edini dan. Že ponoči so se pričela tresti tla in premikati zemlja. Od jutra je že štirikrat votlo bobnelo v notranjosti liriba. Okoli Simmerauerjevega posestva je bilo pobočje izločeno in v tleh so zijale razpoke. Tam gori, kjer so drugače visoka zelena drevesa Purčelerjevega gozda pokrivala pobočje, je bilo videti le še malo vrhov. Ali so se tam pogreznila tla, ki so nosila ona drevesa, ki so bila obvarovana pred sekiro lesnega trgovca? Ali pa se je ograja med Sim-merauerjevo zemljo in med gozdom tako dvignila, da ni bilo čez njo več mogoče videti še stoječega drevesa? Pri Simmerauerjevih niso imeli časa, da bi iskali odgo-; vor na to vpršaonje. Brigati so se morali 7i\ svojo lastno nevarnost. Samo Matej včasih skrivaj vrže skrben pogled k iz-gi na joči m vrhovom Purčelerjevega gozda. Kakor okoli Simmerauerjevega posestva, tako so se pričela pomikati tla tudi okoli hiše. Del ograje se je podrl, prst je pokrila polovico vrta in kamenje se je privalilo do hišnega zidnu. Obodi pri vratih so se razmaknili, na dvorišču so zazijale razpoke. Vodnjak je bi zasut in cev je bila tako zadelana, da droga sesalke ni bilo vče mogoče premakniti. Proti poldnevu je od belega zidu padel prvi omet. Ko si Mihci ogleduje škodo, so čez bližnji travnik prihajali ljudje, ki so nosili velike cule in vlekli s posodo in pohištvom nalo-eni voz. To je bil Bunntaler z ženo in otroci, edini kmet, ki je še ostal na premikajočih se tleh hriba in se je kot Sim-merauer do skrajne nevarnosti držal svojega zidovja. Sedaj je tudi zadnji iskal zavetja v dolini in je rešil od svojega premožeuja, kar je še bilo mogoče rešiti. Mihel s pojemajočim glasom pravi svoji ženi: — Mati, kaj meniš? Ali naj pošljemo otroke doli v dolino? Samo čez noč, veš? — Da ga je pričelo zapuščati upanje, tega ni spravil v besede. Reče samo: — Vsi paramo delati celo noč. In otroci ležijo brez varstva. Ko se posvetujeta, komu v vasi bi izročili otroka, pravi Matej sestri: — Najboljše bi bilo, ako neseš otroka k pekovki. Rada j jih bo vzela v hišo. In Zorž še rajši, mislim. j Vrona zmaje z glavo. j — Naša botra bi bila užaljena. Z botro sta bila tudi oče in mati zadovoljna. Pokličejo otroka, ki sta se med petjem in smejanjem igrala na travniku, zavijejo nekaj perila in obleke, nato pa ju oba vesela, pelje Vrona doli v dolino. — Vrona, bodi tako dobra, in mi prinesi od kovača precej dolge žeblje. — Da, oče Dve uri pozneje je bila Vrona že zopet nazaj z pozdravi od botre in z žeblji, po katere ni šla h kovaču, temveč h ključavničarju. Za nje je plačala petdeset vinarjev. — Toda — pravi oče. — Zakaj pa nisi Šla h kovaču ? Zorž bi ti jih dal cenejše. Oni drugi cel lekarnar. Fro za uro so delali, izvlekli sa iz vsake minute vse. kar je mogla dati. Z deskami in latami so obili razpokane obode in trame in ko še ni bilo dovolj desak, razbije Mihel vrata pri skednju. — Samo da bi mogle obdržati hišo! Samo hišo! Potem sem zadovoljen in se bom zahvalil gospodu Bogu. — Deske soj 7. dolgimi žeblji zabili na obode in trame. Mihel je dobro vedel, da bi vsak najmanjši premik tal uničil vse zasilno de-1 lo. — Malo bo še vseeno pomagalo! — Kadar človek izgubi! upanje, tedaj se tudi Bogu ne ljubi več držati. Ali nam ni že pokazal svojo dobroto? Poglejte, okoli, ljudje! Vse hiše so zapuščene, ali pa leže zakopane pod zemljo. Naša pa še vedno stoji! Ob mraku so skončali svoje delo pri obodih in trainili ter so mogli na vrtu pričeti z novim plotom. Bil je že četrti, ki so ga postavili. Ko Mihel od bakelj, da bi tem svetlejše gorele, otrne oglje, pravi Mateju: — Tako mirna je noč, brez vsakega vetra! Saj bi se vendar moralo vse slišati iz vasi. Pa ničesar več ne slišim! Matej je razumel, kaj je mislil oče. Že tudi njemu se je zdelo čudno, da je šumenje vode, ki je pritekala v dolino izpod hriba, nekoliko ponehalo. In ko sedaj posluša v mirno noč, ne sliši nikakcga šumenja. — Matej, kaj misliš k temu? Ali misliš, da je to slabo znamenje? — Ne, oče! Prav gotovo ne! — odvrne Matej. V njem je vstala skrb, ako se v notronjosti hriba ni utrgala velika plast zemlje, in je zajezila vodo. In ne ve takoj, kaj naj bi očetu v tolažbo rekel. — Noč je hladna. Vsled tega tam gori več ne kopni sneg in je manj vode. To je dobro za nas, oče. — Daj ljubi Bog, da bi imel prav! — Z vzdihom prične starec zopet delati in dela, da mu lije pot po razoranih licih. Ko doli v dolini bije ura enajst, pravi mati Katrica: — Mihel, sedaj pa moramo iti spat. Saj si že tako truden, da ne moreš več delati. — Samo še malo, mati, da baklje pogore. Četrt ure se gore baklje, nato pa prično ugaševati. — V božjem imenu, — pravi Mihel, — pustimo za danes! Orodje postavijo v hišno vežo. Tedaj pa se začuje ropot pod tlemi, kot bi zaječala zemlja — tako, kot ječi truden človek, predno hoče zatisniti oči v spanec] Počasi se premikajo novo zabiti koli ob plotu ter nagnejo na stran. Pri vratih se nagne tramovje. S lireščanjem, razpoči obiti les, in ko od zidu pada omet, zadoni od skednja votel ropot, šklepetanje s strehe padajočega škriljevca in ro-potanje padajočih desak. — Jezus! — zastoka mati Katrica. In Mihel pravi z zadušenim glasom: — Tukaj! Sedaj zopet leze! (Dalje prihodnjič.^ Spisal Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. S prihodom mrzlega vremena se navadno pomnožujcjo slučaji pljučnice (pneumonia), kakor tudi smrti radi nje. Ta bolezen nastane, ker neke posebne klice so napadle pljuča, ali tudi drugi vzroki prispevajo k razvoju pljučnice. Izmed činjenic, ki pospešujejo razvoj bolezni, naj navedemo alkoholizem, prehlade, telesne poškodbe, zlasti one vdihanja prahu ali žgoče pare. Slabost starosti je dostikrat odgovorna za pljučnico. Pri otrocih pa pljučnica dostikrat sledi za osepnicami. Da se pomaga telesu razvijati odporno silo proti pljučnici, treba paziti na zdravo prehrano, zadostno spanje, primerno oblačilo in pravilo prezračen je, kakor tudi na mnogo svežega zraka in solnčne svetlobe. Preveč dela in premalo počitka in spanja izpodkopa-va odpornost telesa, tako da klice bolezni najdejo ugodno polje za svoj razvoj. Prehlaje-nje telesa utegne imeti iste posledice. Radi tega mora biti oblačilo zadosti gorko, da se telo ne prehladi. Bolje je zaščititi telo z dodatnim oblačilom zunaj hiše kot nositi vedno težko spodnje perilo. Kar se tiče prezračevanja hiše, naj bo notranja temperatura po dnevi med 66 in 70 stopinj Fahrenheit; po noči pa paj bodo okna spalnice vsaj deloma odprta. Nekateri strokovnjaki trdijo, da vsakdanje kopanje prispeva k razvoju telesne odpornosti proti bolezni. Ker pljučnica je nalezljiva bolezen, treba primerno čuvati se, ako je kdo doma zbolel na pljučnici. Ako bolnik nima na razpolaga svoje posebne spalnice naj se pošlje v bolnišnico, kjerkoli je to lahko. Ako pa bolnik mora ostati doma, naj se oni, ki mu strežejo, ravnajo natančno po naročilih domačega zdravnika. Primerna bolničarska postrežba je v slučaju pljučnice ogromna važna in radi tega je najboljše biti v rokah izvežba-no bolničarke. Ta postrežba ni danes tako draga kakor nekdaj. Ako pa ni mogoče imeti stalno bolničarko, naj se najame obiskujočo bolničarko, ki je toliko plačana za obisk, in to mnogo ne stane. To poudarjamo, ker pravilna bolničarska postrežba je pri tej bolezni dejanski ravno toliko važna kolikor zdravniška oskrba, kajti pri zdravljenju te bolezni ne daje se mnogo lekov. Ako je slučaj pljučnice tak, da zahteva lečenje s pneumonijskim serumom, je prisotnost izurjene bolničarke takorekoč neizogibna. Ako morete sami streči bolniku, pazite na to, da držite stran od bolnikove sobe vse druge člane družine, kajti pljučnica je nalezljiva. Za rjuhe in blazine rabite materijal. ki se lahko kulia v vreli vodi, Vajti vse rjulie, brisače in robci, uporabljeni od bolnika, morajo biti vsaj 15 minut v vroči vodi, predno je varno priključiti jih k družinskemu perilu. Rabite v bolnikovi sobi kak predpasnik ali kimono, ki ga odložite, ko stopite jz sobe. Umijte si dobro roke, predno strežete bolniku, in tudi potem. Kljuke na vratih, ki vedejo v bolnikovo sobo, naj se desinficirajo z navadnih hišnim razkužilom. Previdnost v vsom naj bo geslo, kakor tudi snaga. Končno naj se uboga, karkoli zdravnik odredi. ali ste zavarovan; ZA SLiiČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI, kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00__Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte ?a pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J S. K. J., ELY, MINNESOTA SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU U« WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PlAlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE POLICIJA PRED ZAGO-NETKO Pariški bulvami tisk je v posebni izdaji pod debelim naslovom "Zvezana in zadavljena žena v Rue de Lappe" poročal, da so našli te dni v pr-I vem nadstropju neke hiše v o-, menjam ulici, kjer je v pritličju plesna dvorana, umorjeno I žensko. Takoj na prvi pogled so spoznali, da je bila zadavljena. Njeno truplo je odkril | brez j lose I n i til »ogra f Lu c i en . Molitor, ko se i«1 vračal proti J jutru/lomov. Preiskava je dognala, «la gre za Veroniko Le-clantovo, ki je živela Šest let v skupnem gospodinjstvu z Lucielom Laguetom, zadnje čase se je ta preživljala na trgu Bast i le s prostitucijo. Pogrešali so jo že dva dni. Rue de Lappe je najnevarnejši okraj pariškega podzemlja in Veronika Leclantova se ga je bala prav tako, kakor njene tovarišice, češ, da bi za vse na svetu ne prestopila praga zakotnih nočnih lakolov v tem okraju. To so bile tudi zadnje besede, ki jih je slišala njena prijateljica »Tosetta. < >b-dukcija je pokazala, da je bila nesrečna prostitutka zadavljena že pred dvema dnevoma in tako stoji pariška policija pred zagouetko, zakaj je morilec, ki je imel najbrž dva dni truplo svoje žrtve pri sebi, odvlekel umorjeno prostitutko baš v dotično hišo, ko bi jo bil lahko skril kam drugam. Vznemirjeno je pa tudi pariško podzemlje, kajti to je v kratkem času že tretji primer, da so našli zadavljeno žrtev j sadističnega morilca, ki se 1 spretno izmika roki pravice, j Edino, kar so doslej ugotovili, je, da je fantom trga Bastille mož visoke postave in dokaj lepega obraza, oblečen vedno v dolg suknjič. Gorje mu, če ga zasačijo apaši, ker bodo obračunali z njim kruto. Harry Hopkins Hf||jmill«IHIHIWIUIWj administrator zveznega reliefa, je priporočil predsedniku program javnih gradenj, za katere naj bi se potrošilo devet tisoč milijonov dolarjev. t. Januarja: Europa v Bremen 5. januarja: Lafayette v Havre Hex v (Jetioa 9. Januarja: Mijjestie v Cherbourg 11. Januarja: Ureinen v Iiremen 12. januarja: t 'ha.rtip ;iiii v llavre Yul> iiia v Trst 16. januarja: Washington v llavre 18. januarja: Olympic v Cherbourg 19. Januarja: lie de France v llavre Con ti- tli Suvuia. v Gt noa £5. Januarja: Eiirijtit v Bremen Berengaria v Cherbourg 26. januarja: I^afayette v llavre 30. januarja: .Manhattan v llavre 2. februarja- Ch;uiiplain v llavre lie* v Genoa 6. februarja: Olympic v Chrbourg 9. februarja: Bremen v Bremen lie de France v Havre 13. februarja: Coiste a v Bremen Olympic: v Cherbourg 23. februarja: Champi.tin v llavre j 27. februarja: Manhattan v Ili«vre Bex v Genoa JAPONSKE TELEFONISTKE fV dvigneš na Japonskem slušalko, zaslišiš takoj na drugem koncu melodičen dekliški glas: <4Moši-moši'\ Japonski "moši-moši" odgovarja naše- BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. aanaaraiaiara^^ i | mu "Hallo". Ker v deželi j vzhajajočega solnca nimajo i avtomatičnih telefonskih cen-| tral, bi tujec mislil, da mu ho | težko dobiti telefonsko zvezo. | Tujcu pa ni treba znati nobe-j ne japonske besede, a vendar se bo japonska telefonitska potrudila, da mu ustreže. Japonske telefonistke so najbolj potrpežljive in ustrežljive na svetu. In za svojo uslužnost ne pričakujejo nobene besede hvale, nasprotno, vedno imajo pripravljenih nekaj prijaznih besed, vedno rade postrežejo tujcu, da se mu ni treba mučiti z japonščino. Napačnih zvez ali drugih preglavic h telefonom na Japonskem ne poznajo in zato ni čuda, da so japonske telefonistke ali kakor jim splošno pravijo "moši-moši girls*' izredno popularne. Vse nosijo enake obleke, ki pa niso uniforme, temveč tvorijo nekakšen prehod med japonskim kimonom in evropsko modo. Vsako jutro jih vidiš, kako se izprehajajo pred velikim poslopjem tokijske telefonske centrale, ki jim je nekakšna vojašnica, kajti v nji ima stnovanje in hrano nad 1000 telefonistk. Tajna japonskih telefonistk je v tem. da morajo dovršiti nešteto tečajev in položiti mnogo strogih izpitov, predno jih sprejmejo v službo. Telefonistk je v Tok i ju okrog 1000, toda vsak teden sprejemajo na preizkušnjo nove, ki jih pa lahko že po treh ali štirih letih študija brez vsake odpravnine takoj odpuste. Zato ni čuda, da vzorno delajo, ko so po petih letili prakse definitivno nameščene. Na Japonskem ne poznajo pritožb čez telefonistke. Tudi ni čuda, da se japonske telefonistke tako lahko omože, saj so marljive in solidne, da postanejo iz njih naj ideal ne j še zakonske žene. Z možitvijo japonska telefonistka izgubi svoje mesto, pa tudi svojo nezmotljivost, ker postane navadna boljša polovica, ki ji je dovoljeno na marsikaj tudi pozabiti. t U GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to l«hko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista nfs pošiljamo. /A Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pil Tokah svetr vzgoje in zabave. ' KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru ineri globus 6 lnčev. — Visok Je 10 lnčer. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — . si. "GLAS NARODA" 75 ali ste 2e naročili sl0vensk0-amerkanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naročite ga še danes