112100 P6VABA M BOTRINO KATOLŠKIM NATISNIL JANEZ LEON. 1850 . 112100 $Vh 3L.3SOPC1&B, . prosi Boga za nas ! žetuv. KATOLIKA BOTRINA Resnično vam povem, kar sle storili ktciimu mojih naj inanjšeh bratov, sle meni storili. Mat. 2.">, 4(1. S&eršanske tluse! Lepo prošnjo imam do vas. — Skoraj si vas ne upam nagovoriti, ter se zamere bojim; pa vsmileni Jezus mi veli prositi, rekoč: Prosite, in hote prijeli; jisite in bole nujilli; ter- kajte, in se vam bo odperlo.“ Ako pa Boga slobodno prosimo, zakaj bi se bali ljudi poprositi, posebno pa vas, ki ste dobrega, vsmile- tiiga serca. Gotovo bom vslišan, ker prosim v imeni Jezusa, kteri nas zaresniči: „Kar ste storili kterimu mojih naj manjših bratov, ste meni storili.“ Kaj bi pa radi? me hote vprašali, ('lijte, miljonov ljudi čaka na svet kerst. Kerstna voda je že pripravlena. mašniki so kredi jih kerstiti; le enih še pomankuje, kerstnih botrov in boter. Za to pri¬ dem vas za botre (kumeje) vabit in prosit. Kerstjani! ali me ne bote vbogali? mi mojo prošnjo odrekli? — Kako bi vam bilo pri serci, ako bi vi svojemu novorojenimi! detetu botrov naprositi ne mogli? — Oh ljube duše! hitite in pristopite, de veliko starih in mladih brez svetiga kersfa ne pomerje, dosti odrašenih krivovernim, za- pelivim pastirjem v roke ne pride. Yi jim lehko pomagate priti v božje kraljestvo. Kaj pa imamo storiti? Kaj za botrino deliti? me bote barali. Le kaj malega prosijo, kar jim vsaka vboga dekla lehko da. Ni potrebo v dalne kraje h kerstu hoditi; to sveto delo vsakdo opravi lehko doma, ako le hoče. 1 * 4 I, Kdo so otu'ljudje, koji čakajo svetega kersta? Hočem vam jih pokazati. II. Kaj imamo k njihovemu ker »tu storiti? Hočem vam danes povedati. „Gospod! odpri moje usta, in moj jezik bo oznanoval tvojo hvalo. * I. LJUDJE SVETIGA KERSTA POTREBNI. Veliko veljajo bogatini na svetu; jim se odkrivajo in priklanjajo, pa ne toljko njim, marveč njihovimi! premoženju. Alj premoženje zgine kakor pena na vodi; s premoženjem mine tudi bogatih veljava. Bogastvo pod soncam stanovitne sreče ne da. — Veliko premorejo hrabri vojsaki po svetu; cele kraljestva se tresejo prednjimi. Pa kakor senea memo gre človek; v kratkem se mesto njegovo ne pozna. — Visoko češeni so učeni možje; njih ime se v zlate bukve zapiše, v kamen zariše njih spomin. Pa vsa posvetna učenost brez spoznanja božjega je temni luči podobna. Veter pihne, luč vgasne, in v černi temi človeka pusti. Le samo eno je človeku pred vsim potrebno, viši od bogastva, hrabrosti in učenosti: Boga prav spo¬ znati, njemu lepo služiti in zveiičanimu biti. Emi duši v božje kra¬ ljestvo pomagati pred Rogam več velja, kakor si cel svet z orožjem osvojiti; zakaj ena ne%'merjoča duša večo ceno ima, kakor vsa zemlja, sonce, mesene in zvezde; za njo je vsmileni Jezus terpei in vmerl, ne pa za stvarjen svet. Kako veliko dobro delo je torej sv. Andrej storil, kteri je svo¬ jega bratra sv. Petra — sv. Filip, kteri je svetiga Jarrseja (Bartola) Jezusu, in po njem k Očetu nebeškimu pripeljal! Koljko zasluženja so pervi verni imeli, ki so vodili svoje prijatele, znance in sosede k Jezusu in k njegovim apostolom! —• Zato je vkazal Jezus pri svojem odhodu apostolam in učencom: ,,Pojdite po vsem sveti in oznanujte evangelj vsej (človeški) stvari. Kdor veruje in bo kersen, bo izveliean. Kdor p a ne veruje, bo pogublen. u Na to je hitel sveti apostol Peter po Judovskem, Sirskem in Laškem do Rima; sveti Pavl po Greškem, Ilirskem, blizo naših krajev; sv. Andrej na Skitje proti Severju, sv. Jakob na špansko proti jugu, sv. Tomaž v Indijo proti sončnemu izhodu, in drugi apostoli po drugih krajih, dušam v nebesa pomagat. ,,Po vsej zemlji je izisel njih glas, in do konca sveta njih besede,“ Kar jih niso apostoli kerstili, so jih apostolski nastopmki preobernili; v pervih štirih stoletjah Gerke, Rimljane, Egipčane inPerzjane—v pefim in seštim stoletji Angleže in Irce — v sedmim in osmim stoletji po Kristusu Nemce in tudi Slo¬ vence. Bi ne bilo sveliga Ruperta, sv. Virgilja in Modesta v naše kraje, ne svetih bratov Kirila in Metuda med Cehe in Moravce, ostali bi bili naši stari očetje neverni divjaki, naši veseli kraji bi bili divje pusave, in mi njih otroci bi bili še srovi neznabogi. — Sveti, bogoljubni možje bi pa ne bili začem imeli v naših krajih cerkve zidati, ne postavljati šol in drugih potrebnih prebivalis, ako bi jim ne bili verni kristjani drugih srečnih krajev pomogli. Tako so se celi narodi pokristjanili, tako miljonov duš pridobilo za božjo kraljestvo; ovako je došlo izveličanje tudi nam. ,,Oh kako častitljive so njih stopinje , kleri mir oznanujejo, hoji prinesi dobro kakor so ga apostoli in misjonarji nam prinesli! Alj svet je še velik in širok , veliko še nevednih in nevernih ljudi. Kcdar je krivoverc Martin Luter svoje krive nauke po Nemškem zasjal, in veliko jezerov ljudi sveti materi katolški cerkvi odpeljal, je najdel pred nekimi tristo letini Krištof Kolumbus nov svet, veliko Ameriko , drugi so najdli jutono Indijo. Razprostrilo se je novo veliko polje za seme božje besede , začela v novih krajih, pri ne¬ znanih nerodah velika žetva Gospodova za nebeško kraljestvo. Pre¬ peljal seje sv. Frančiško Saveri v juterno samorje, prehodil pešec pn trideset kraljestuv, je pridigval okolj sto narodam, in kersfil s svojoj lastnoj rokoj zamorcov nad en miljen. 'Ls njim so hodili in Še hodijo serčni misjonarji v neznane kraje in med kervoželjne ljudi, koji v lemah smerti sede. V Kitajskim, v Siami, v Kohinkini, v Koreji in po drugih juternih krajih še neprenehama nad dvakrat sto jezerov pravovernih kristjanov živi, de so jih ravno grozovito pre¬ ganjali, in kervolog Minh Menh eniga. škofa, šestnajst mašriikov in veliko jezerov kristjanov pomoril, petdeset samostanov in štirnajst sto cerkuv pred nckemi letini podori. Kako lepo se sira naša sveta vera po prostornih Amerikanskih deržavah! Pred nekoljkimi petdesctmi letmi je bila v severni Ame¬ riki ena sama škoiija, ne ene pridne katolške cerkve; zdaj imajo katoličani šest in dvajset škofov, nad šest sto mašnikov, okolj pet sto in petdeset lepih cerkuv, in pravernih je nad poldrug miljon. — Kder je poprej divja zverina rjula, zdaj mili zvoni pojo; kder so divjaki pred nekoljko letmi na kervave vojske zvali, se zdaj po¬ božne pesmi razlegajo. — V petim delu sveta, kojimu se Oceanija pravi, so pred nekemi letmi še pesjani po človeškim mesu stregli; 6 zdaj živi nad dva jezcrov bogaboječih kristjanov', • ki vsako nedelo k božji mizi gredo! Njih kralj je svoje kraljestvo Marii izročil. V stari Alji, v imenitnih deželah, v kterih je katolska vera naj poprej cvetela, so Mahomedani pravo vero zaterli. Zopet so se bogoljnbni misjonarji v tiste kraje povernili, kdor je svoje dni Ba¬ bilon stal, kder so velike Ninive bile, in veselo zberajo pridni pa¬ stirji po tistih pustih krajih razkroplene ovčice Jezusove. V pekoči Afriki, po deželah Egipta, v krajih, kder je sveti Ciprian svojo kerv prelil, sv. Avguštin učil, je Turška vera katoli- čanstvo clo zadušila. Alj glej čudo! zopet se Turške molivnicc v keršanske cerkve preobračajo, in v kraljestvi Senaar, globoko pod jugom, imeniten misjonar Ignaci Knoblahur, rojen Krajnc, zago¬ relim zamorcam sv. evangelj oznanuje. Tudi po naši blizni Evropejski Tin eti, v Bulgarii in Vlahii sveta katolska vera oživlja, ter je Turški cesar katoličanom dovolil cerkve zidati, in bašetom vkazal, jim radovoljno pomagati. — Tako veselo dela po katolških misjonah v ptujih krajih nad stoinštirdeset škofov, štir jezer sedem sto mašnikov, in se nad pet miljonov pravernih kristjanov po svojih misjonih veseli, ktere so pridni delavci v žetvi Gospodovi kerstili in pridobili za nebeško kraljestvo. „Alj želva je velika, pravi Jezus, in delavcov je še premalo Veliko še najdeš po svetu krajev, v katerih ni svetiga križa najti; najdeš miljonov ljudi, kteri Očeta nebeškiga ne poznajo, Je¬ zusa ne ljubijo in po divjaško žive. „Kako pa bi vervali v njega, od kteriga še niso slišali? In kako bojo slišali brez oznanovavca? In kako bojo oznanovali ako niso poslani?“ — Divjani prosijo berž ko od svete vere kaj zazvedo, za duhovske pastirje, kterim černo- suknarji pravijo l j. Po veliko sto mil daleč pošlejo prošnike, in na ’) Lepo piše misjonar J)e Smel. Iti. Avgusta (841 iz Amerikanskili mis- jonov : ,,Aia dan velike Gospojnice smo došli k divjanonf, koje Plauo- g la v ve imenujejo. Ajili veselje sc ne da popisati, pa se jim po obličji pozna, kako so v serci zadovoljni. Celili dvajset let so neprenchama molili, naj jim Oče vsmilenja to srečo da, in so se po nauku nekih katolških Irokezov, kteri so med njimi živeli, naše svete vere, naših pobožnih šeg in molituv vadili. Sveto nedelo so loljko ojstro obhajali, de težko v kteri kalolški srenji tako. Trikrat so v poslednili keršanskih letali prošnikov iz naj dalnej kraja, po imeni grenek Koren v Sl. Loiz nad 3000 mil daleč poslali inisjonarja izprosit. Pervih poslancov so trije na težavnem poti smert storili; drugih poslanih so vsili pet sovražniki gredoč pobili; pa vse nasprolnosli niso mogle svetoželj tih 7 skorjo napisano prošnjo; rekoč: j\Ji gladujemo po velikem Duhu, po Bogu. —• Po dve, po tri leta, tudi po deset let ni duhovnika v tiste zapušcne kraje, de bi otroke kerstil, učil in delil vernim svete zakramente, ker so širjave velike, premalo pa duhovnikov. ,,Mno¬ žica mi se v srni ti, je djal Jezus v pu.šavi, ker nimajo kaj jesti.“ Ravno tak izdihujejo vsi bogaboječi misjonarji v tistih neznanih krajih ne po telesnem, marveč po duhovskem živeži za tiste zapu- šene ljudi. Veliko je v tistih krajih katolških kristjanov, kteri po petnajst let k spovedi ne morejo; otroci po šestnajst let stari grejo s svojimi materami pervokrat k svetimu obhajilu; po ednajst let stari otroci prosijo za svet kerst, ker ni poprej mašnika bilo jih- kerslit. (Tako piše misjonar Jožef Kundck iz Novo-Orleana 15. Fe¬ bruarja 1844.) ,,Otroci prosijo kruha (duhov,skega), pa ga ni, kter bi ga jim lomil. u ,,Poglejte, veli Jezus, romeno polje za želvo. Želva je velika , delavcov pa malo. Prosite Gospoda žetve, naj pošle de- lavcov v svojo želvo. Lepo število čerstvih delavcov se je iz mnogih naših krajev, iz Krajnskega, iz Tirola, iz Češkega in sploh Avstrianskcga podalo, daljni vinograd Gospodov obdelovat; šliso tudi iz našega kraja v leti 1850 častivredni gospod Juri Gostenčnik na veliko polje severne Amerike delat; pa še več jih je potreba. Kdo bo za njih drago bro- dnino (okolj 800 gl.) plačal? bogoljubtiih ljudi zadušiti. Posledilič pošlejo dva Irokeza Petra in pa malega Načelna po imeni še bolj lepo prosit, naj jim pošlejo eiiiga čer- nosukiiarja (misjonarja), ki jih bo, kakor so djali, v nebesa vodil. Njih prošnje so bile velikane; en černosuknar jim je bil obljublen, pa tudi več, kedar bo jim k izveliennju potrebno. Peter je hitel jim veselo novico povedat, mali Načel je pa hotel počakati in misjonarja spremiti. .Slišali de pridemo, so nam pri 300 mil na prot prišli, in ko nas vgle- dajo, nas veselo pozdravijo rekoč: .Ali vas ljubimo; v serce nas veseli! Ljubimo vas!-‘ — Poglavarje besedo vzel, in svoje rojake nagovoril, rekoč: ,Aloji otroci! jaz sim neveden, grešen človek, pa vender velikega Doba (Boga) zahvalim za vse, kar je nam storil. Ako sim ravno slab človek, vender na božjo milost zaupam. Hočem v pri- hodno le za molilvo (to je za sveto vero) živeti, in do smerli nje ne za¬ pustiti. In ko bode mi vnireli, se hočem Gospodu živletija izročiti. Ako me nevredniga sodi za nebesa, kajti sim vse svoje žive dni greš¬ nik bil, se bom njegovi volji vdal. Če me pa izveličati lioče, ga bom častil in hvalil vekomaj/* — Bog nam daj s tem divjanom večpo luč gledati! 8 Odpravljajo se v dalne merzle dežele serčui duhovni svet evan- geJj (Vesel izveličanski glas) ljude'm oznanoval, koji v žalostni temi neznabožtva sede; alj kdo jim bo apostolsko suknjo za hudo zimo omislil —- kdo jim pripravil mašno srajco in plajš , v kterim bi v tistih pustih krajih sveto mašo služili, tam kjer še ljudji srove kože nosijo in se s perjem prazno opletajo ? Radi bi iz plohov lesene cerkve stavili, jih s skorjami pokrili, pa nimajo sekire ne svedra, in si pomagati nemo. Radi bi misjonarji podučene divjane kerstili, jih omili v kopeli svetiga kersfa vseh dušnih madežev, pa botrov ni, ki bi jim križnik kupili, gole sroteje spodobno oblekli in jim po¬ dali kako sveto podobo (pildek) alj pa molek (paternošter) s čed¬ nim križcom v dar. Glejte, za te vboge otroke Amerikanskih gošav vas misjonarji lepo prosijo, naj bi jim hotli vi botri biti. — Vsmilite se njih v imeni Jezusa, ki obljubi vse dobrote, ktere njih naj manj¬ šemu storite, tako sprijeti, kakor bi jih njemu storili. ,.Oh! koljki tolažje, koljko neizrečeno veselje Jezusu Kristusu eno nevmerjočo dušo pridobiti!" piše misjonar Baraga. „Izveličanje ene same ne- vmerjoče duše več velja ko vsi miljoni tega Sveta." Kaj pa imamo storiti za botrino ? — Kaj clo malega imamo po¬ deliti. Le poslušajte! II. DARILO KATOLŠKE BOTRINE. Mala stvar je drobna bučelica, pa več bučelic nanese veliko kepo voska za sveče, ki v cerkvi k božji časti gorijo. Se slabši stvar je mala mravlica, pa njih kardelo nanese grude žlahnega ka¬ dila, ktero se s svojim žlahnim duhom pri božji službi k viško vali. Tako nanosijo bratje in sestre društva svetiga Leopolda po krajcarji tudi lepo milošno, po kteri se božje kraljestvo po sveti sira, in neznabogam v nebesa pomaga. Tako je vsmileni Jezus od milošne na sveti živel, in je svojo sveto cerkvo na vsmilenje vernih dobrot¬ nikov vtemelil, ter svojim poslanim apostolom djal: „Na pol ne jemlite ne zlata ne srebra, ne dnarjev v svojih mosnah, ne torbe, ne dveh sukenj, ne 'čevljev} saj je vsak delavc vreden svojega živeža. Kamor pridete, jejte in pijte, kar pred vas položijo. Kdor vas sprejme, mene sprejme. Kdor sprejme preroka, bo plačilo preroka dobil, in kdor prejme pravičnega, bo plačilo pravičnega prejel. In kdorkolj da piti komu zmed teh naj manjših le kupico merzle vode c imenu učenca, resnično vam povem, ne bo zgubil svojega plačila / 1 — Kako lepo plačilo po tem tiste čaka, ki misjonarjem, sedajmm 9 poslancom Kristusovim pomagajo, de neverno hajde učijo in kerste! Resnično vam povem, svojega plačila ne bodo zgubili; plačilo misjonarja bodo prejeli. Te vesele obljube gotovi so peni kristjani svoje zemljiša pro¬ dajali apostolom Kristusovim pomagat. Sv. apostol Pavl hvali svoje ljube Filipane posebno zato , de ga tudi v ječi pozabili niso, ter mu obilno darov poslali, ko je za svete vere del v Rimi v železji bil. Tako so pomagali verni Gerških in Laških dežel apostolskim možem na Nemškem in Slovenskem, poslali so dobri kristjani iz Solnograda svctimu škofu Modestu in drugim mašnikom, nja pomočnikom, dnarjev in delavcov, de so po naših tistokraf divjih krajih cerkve zidali, altarje stavili, in napravili kar je bilo za službo božjo in za omiko ljudi potrebno. Oni so bili vsmileni botri naših predstarišev; njih botrine se še mi veselimo, oni pa vživajo svoje povcrnilo v nebesih. Kar so oni svoje dni storili našim sprednikom in po njih tudi nam, to smo dolžni mi poverniti divjanom, ki naše pomoči željno čakajo. To so zgodi po katoiških bratovšinah alj družbah, ktere misjonam v pfujih krajih pomagajo. Naj imenitnej naprava kafolškim misjonam pomagat, je v Rimi Propaganda, razširavka vere imenovana, slovita šola, v kteri se iz vsih znanih krajev, narodov in jezikov mladenči učijo, in izučeni na vse kraje sveta razpošiljajo oznanovat sveto katolško vdro. Prava apostolska šola je ova-, ktera neprenehama misjonarje pošilja, jih podpera, in razširanje kraljestva božjiga po sveti ravna. Druga slovita naprava je velika misjonska bratovhina v Lienu, imenitnem mesti na Francozkem. Pobožna ženka je to apostolsko družbo v leti 1822 začela; in izrastila je (oljko drevo, de nad en milj on bratov m sester ima, ki apostolske misjone z molitvami in danni tako krepko podperajo, de na tri dele sveta misjonarje po¬ šilja, jih z vsem potrebnim preskerbi, in veliko marternikov šteje, koji so za sveto vero prelili svojo kerv. Enako družbo misjonam pomagati tudi na Nemškem imajo in Ljudevitovo imenujejo. Pred nekoljko letami se je začela in posebno misjonam v svetih deželah pomaga. Kdo nas pa katolške družbe ne pozna, ktera se je na Dunaji (v Beči) leta 1829 začela, in kojo braterno svetiga Leopolda ime¬ nujemo? Koljko lepih cerkuv je po širokih dohrovah severne Ame¬ rike pozidala, koljko hiš Gospodovih okinčila in z mašno oprnvm preskerbela! Koljko šol je divjanom postavila, napravila.streho 10 apostolskim delavcom v (isti veliki žetvi Gospodovi! Veliko sto inisjonarjem je brodninočrez široko morje plačala! Njeni bratje in sestre so vsmileni botri jezerom Indjanov, kteri so skoz njih pripo- mogo prejeli svet kerst, in zadobili pravico božjih otrok. Lepa veja bratovšine svetiga Leopolda je tudi katolška družba v naši fari. — Kako se je začela, lehko pomnite; kako raste, in kaj dobrega stori, sami veste. Ob naj bi nikdar ne onemogla, de bi vaše serce ne vmerlo pomagati katolškim misjonam in dopolniti prošnjo svetiga Očenaša, ktero vsak dan molimo: ,,0'ce nas, kteri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo ! Pervo sveto opravilo bratov in sester katolške družbe svetiga Leopolda je pobožna molitva. En 0'ce naš in Cešena si Marija, pa dostavek: Sv. Leopold prosi Boga za nas ! vsak dan vsakdo lehko opravi; in če opusti, mu greh ni, dokler te dolžnosti prostovoljno zadete pod smerinim grehom ne vežejo, pa dopolnjene veliko veliko pomagajo, misjonam in tudi nam. Molitva katolške družbe pomaga misjonarjem, de prejmejo od Boga serce in moč vse zapustiti, se podati v pluje kraje in med divje ljudi, polerpeti glad in žejo, vro¬ čino in mraz, obhoditi težavne pote jiskaje zgublenc ovce drago od- kuplene črede Jezusove. Kakor svoje dni sv. apostol Pavl sc pripo¬ ročajo sedajni misjonarji molitvi družbe svetiga Leopolda '). — Molitva katolške družbe pomaga nevernikom, de jim gnada božja serce pripravi, kajti beseda božja na dobro zemljo pade *) Imenitni misjonar Baraga pišejo 18. Oktobra 18i/ : ,,l)ve serčne proš¬ nje imam. kojili pvijatelom naših misjonov na terce položim. Pervič ponižno prosim prav globoko i/. svojega žalostnega serca, naj bi ven- der nekoljko častitih slnžavnikov Gospodovih sklenilo priti, in nam pomagati v preohernitvi teh toljko vsmiienja vrednih neznabožcov fhajdov); naj hi se nobenih težav ne vstrašili, dokler je rešiti eno samo nevmerjočo dušo, ktera bo vekomaj živela, zadosti vredno, st vse žive dni za njo prizadevati. — Drugič vse ljube dobrotnike naših misjonov prav lepo prosim, naj molijo, in pa prav gostoma v imeni Jezusa prosijo Gospoda žetve, de pošle saj nekoljko več delavcev v la zaptišeu kraj svojega vinograda. Terdno zaupam, de bo taka molitva združena dober pospeh dala. 'J Častit misjonar Franc Pirc, že sedemdeset let star mož, pišejo 28. De¬ cembra 18tfi: ,,Povedati imam z veseljem preobernitvo terdovralnega neznaboga (hajda), kteri je očitno le skoz vsemogočno gnado previd¬ nosti božje v keršanstvo došel. Tabasa mu je ime. Hudobno je živet, kakor ysi drugi hajdje, kteri vsako letno plačo za prodano zemljo v 11 Molitva družbe pomaga kristjanom vKohinkini in v drugih hudih krajih, kdcr še kristjane grozovito preganjajo, jim klado na vrat naklepajo, jih z gorečimi klešami šiplejo, jih z vcrvami davijo in jim z mečem glave sekajo, vse toljke in take muke (martre) stano- vito za sveto vero prestati. Oh kako lepo, izveličansko je vsak dan moliti en Oče naš in eno Cešeno Marijo za vse tiste naše brate in sestre, ki za naše svete vere del po temnih ječali ječijo, alj se po divjih berlogih skrivajo! Taka molitva je pravo živo znamnje občestva (gmajne) svetnikov. Makimaki na en dan zapijejo im zapravijo, po tem pa v zanikarnosti stradajo in slabo oblečeni zimo ogrebejo. Kristjani pa prav čedno in tresno žive, so pribranljivi in pridni, ter dobro izhajajo. Ko šiiti se predzadno jesen, ravno po lndjanom odštetim letnim plačilu, iz Maki- maka v Detroa k svojemu škofu na parabrodu (barki) podal, sim peno jutro nevernika Tabasa t gledal, ki si je na kraji barke oči žulil in žalostno ogledaval. Prašam ga kaj tukaj dela in pa kalno popotuje? ,,Oh jaz nesrečen človek , je djal: snoei sim ves pijan v to barko pri¬ šel, misleč de je velika, razsvctlcna gostilnica (ošterija), ter sim se i legel in zaspal. Zdaj sim se izdramil in iztrezil, pa ne najdem Maki- maka ne suite zemlje." Dopovem mu, de se črez jezero Huron (170 mil daleč v mesto Detroa pelja, in de bo moral osem tolarjev brodnine plačati; alj on ni imel več tul kakih osem grošev v žepi. _\a to se po glavi vdari, in začne svojo pjanšino objokovati. Pri tej priložnosti sim ,nn neumnost njegove nevere, in pa nesrečo hudobne pijanosti prav živo pred oči postavil, pa tudi veliko srečo pravili kristjanov sim mu pokazal, in pa vse srečne nasledke. Moč gnade božje ga je ganila, ves ginjen mi roko poda rekoč: „Oee! vzemi me med svoje kristjane; odpovem se hajdovski neveri, in nočem vse svoje žive dni ne kapliee kaj laeega piti, kar vpijani, in bom živel prav po keršansko, kakor me boš nčil.“ Mož beseda je. Izprosil sim mn od gospodarja prosto vožnjo in živež, in sim nabral pri vsmilenib popotnikab število dnar- eov za njega, de si je zamogel v mesti Detroa oblačila in pa živeža nakupiti. Piišel je že šterli dan vesel domu k svojim ljudem, in se je /. njimi za svet kerst pripravljal. Tako pridno in pospešilo se je učil ne le keršanskega nauka, ampak tudi brati in pisati, de po tern druge uči, in v naši kapeli prav pobožno poje slavo božjo. Kar se je preober- niI. je prav priden delave, si je že liišo iu zemljo kupil. Kog mu očitno srečo da, in on prav srečno živi vsem drugim v lep izgled za posnemati. On je meni zdaj prav ljuba ovčica; on je zlata igla mišjima. Tako zna dober Bog iz nesreče srečo narediti, iu iz lerdega kamrija storit* Abrahamu pobožne otroke," 12 Drugo dobro delo bratov in sester svetiga Leopolda je milosnja, vsako nedeljo en krajcar in i sj o n a m vbogaime dati, ako premoremo, de se za misjonarje brodnina plača, jim potrebna obleka omisli, mašne oblačila in druga ce'rkvena priprava kupi in za njim v tiste kraje pošle, V kterih so cerkve še s skorjami krite, kder se ljudje še v perje oblačijo , si ne znajo žgankov skuhati, ne suknje nare¬ diti. Molitve keršenih Indjanov, onih novo opravičenih otrok, oblake za nas predero, in vsmileni Jezus, kije obljubil vse kar naj manj¬ šemu teh storimo , tako poplačati, kakor bi bili njemu storili, hoče nam naše milo darovane krajcarje stotero poverniti, in verh vsega tega večno živlenje dati. Naši krajcarji misjonam dani so dari bo¬ trov in boter, koje angeli varni novo keršenih Indjanov v zlate bukve živlenja večnega zapišejo; in kdar enkrat u večnost pridemo, jih tamkaj veselo najdli bodemo. Na to opominja vsmileni Jezus rekoč: ,, Delajte si prijglele s krivičnim (kasnim) blagom, de vas kedar onemagate, n tekne prebivatjsa vzemejo Ne rekajmo, de imamo doma potrebne šole in vboge cerkve, za kfere mormo sker- beti. ,.Euo je potrebno storiti, pa tudi druzega ne opustiti veh Jezus. Ne izgovarjajmo se kakor bi ne imeli začem misjonam z milošnjo pomagati l ). Tudi vboga vdova prinese svoje peneze za božjo čast in izveličanje duš; in taki darovi Bogu naj več dopadejo. Ene poliče vina pomanj, in tudi hlapec boš lehko na leto svojih dva in petdeset krajcerjev kakor boter novokeršemm Indjanom dal; le ene prače manj Židanih trakov (bandeicov), in tudi dekla boš lehko vsmilena botra sinom in hčeram vbogih zamoreov, kterim boš pomogla v božje kraljestvo. Ali te ne bo to veselilo 2 )? —■ Bog ') V Celovei na Koroškem je prinesiI duhovniku vbogi težak 52 krajcar¬ jev milošrij* za celo leto. Duhovnik ga barajo, ati mu ne hodi pretežko ee'o braterno plačati. On odgovori: ,,Močno me je skerbeto ko sim se lani zapisati dal, kako bom te krajcarje pospravil. Rog mi je na misel dal, naj se tobaka odvadim, in dnar tobaški za misjone obernem. Sklenil in storil sim, in pa prav lehko siin se odvadil tobak kaditi. Za to rad, in pa prav z veselim sereom za bralerno svetiga Leopolda svoj del odrajtam.“ Zveličani so vbogi v duhu; kajti njih je nebeško kraljestvo. z ) Na Nemškem je devica duhovniku osemnajst rajnišev za misjone pri¬ nesla. Duhovnik se začudijo, rekoč: ,,Ti si vboga deklica, in pa slepa; kako boš osemnajst goldinarjev misjonam dala?“ Slepa devica odgo¬ vori : ,,S!epa sim, pa ne toljko vboga ko vi mislite. Korbice (jerbaš- čike) pletem, in slepa ravno tak lehko v temi kakor pri luči, po dnevi 13 naše milošnje scer ne potrebuje, lehko bi potrebnim misjonarjem obiln kup dnarjev nasipal; alj nase ljubezni do bližnega on želi, našo katolško občino hoče. Kakor mi drugim pomagamo, tako po¬ magal bode Bog nam: kukoj meroj merimo, s takoj se bo nam merilo. Dajte veli Jezus, in se vam bo dulo.“ Kaj pa se nam bo dalo? me bote vprašali. Tako je vprašal sv. Peter Kristusa, rekoč: „Glej vse smo zapustili, in za tebo sli; kaj pa borno za to imelil“ Jezus jim je rekel: „ Resnično ram povem, de vsakdo, ki zapusti hišo, alj brate, alj sestre, a/j očeta a/j mater, ulj ženo, alj otroke, alj njive zavoij mojega imena, bo stokrat t oljko za to prijel, in večno živlenje dosegel Kedar so apostoli to slišali, niso višej vprašali, kaj bomo za to imeli? marveč so vse zapustivši za Ivristusam šli; in od njega poslani so šli po vsem sveti učit in kerstit, ter ljudem v nebeško kraljestvo pomagat. Koljko lepih cerkev zdaj njih ime časti, koljko miljonov izvolenih se zdaj v nebesih veseli, kterim so pot v nebesa pokazali; v sredi njih se zdaj oni vesele. Oh koljko veličastno sto¬ tero plačilo! — Za njimi gredo vsi svetoželjni misjonarji; in z njimi bomo tud mi svoj del imeli, ki jim pomagamo; saj je nam Jezus obljubil, de kdorkolj da piti kozarc merzle vode komu iz med teh nar manjših v imenu učenca, ne bo zgubil plačila svojega. Vsako leto se lehko odpustkov vdeležimo, kojih sveta mati katolika cer¬ kev bratom in sestram družbe svetega Leopolda obilno deli, ter z njimi lehko božji pravici zadostimo, dokler še na tim sveti živimo. Tudi na časnim premoženji hoče nam dober Bog poverniti, nam blagosloviti naše žitno polje in naše vinske gore, če je njemu v čast, in nam v izveličanje služi. Saj je Kristus obljubil, de bomo stotero prijeli, in se nam dalo, ako mi damo. In posjedno uro ua smertni posteli, kedar nam ne bo jesti ne piti dišalo, nobeno vračtvo višej pomagalo — tisti posledni čas nas ne bodo veselile polne mošne dnarjev, ne hlevi polni žlahne živine, ne hrami polni dragega blaga; veselili nas bodo Očenaši, ktere smo zmolili, in pa kraj¬ carji, ktere smo vložili katolškim misjonam pomagati. Oni pojdejo kakor po noči delam. Moje tovaršice so lansko zimo več ko osemnajst rajnišev za svetilo izdajale. In če verli tega prerajtam, koljko druge dekleta na lepe oblačila , kinč in dobre volje zapravijo, k svoji škodi in nesreči, kar mene ne veseli, tako prav lehko te goldinarje na dobro delo obernem." — Blagor slepi, ki tako lepo vidi svojo nesrečo sebi in bližnemu v srečo oberniti! 14 u večnost z nami, in bralo se bo na našem grobu : ,,Blagor mertvim, ki v Gospodi vrne rjo; od zdaj, reče Duh, naj pobirajo od svojega truda; zakaj njih dela gredo zu njimi.“ Preljubi bratje in sestre katolške braterne svetega Leopolda! lepšega dela ni, kakor dušam v nebesa pomagati. — Misjone pod- perati z molitvami in milošnoj je apostolsko opravilo — ima ob- Ijubleno tudi apostolsko povernilo. — Že je izveličanska kopel svetiga kersta za Indjane pripravlena, zapušeni zamorci željno ča¬ kajo, bogoljubni misjonarji milo prosijo vsmilenih botrov (golejev), kterih pomankuje. O ne odrecite jim te dobrote; — ker so zamorci revne srofe vašega vsmilenja potrebni. In kedar bomo od smerti vstali, se vsi narodi od vsih krajev sveta na sodbo zbrali, veselo vam bodo zamorci roke podajali, vas pozdravljali in vam hvalo da¬ jali, de ste vi jim v nebesa pomagali. Veselo bote tistokrat pravič¬ nega sodnika zaslišali, ki vam poreče: Kar ste vi klerimu tih mojih naj manjših bratov storili, to ste meni storili. Posedite kraljestvo, k/ero vam je pripravlena od začetka sveta. Amen. limfi, 15 Ljubi Oče nebeški, ki si poslal svojiga Sina nas vse izveličat; pridi k nam tvoje kralestvo, naj Tebe vsi ljudje prav spoznajo, in čestijo! — Posebno vsmili se vbogih divjakov, zamoreov, ki v dalnili krajih za morjem prebivajo, ino so tudi naši brali ino sestre. — Daj jim spoznati pravo luč svete keršanske lcatolške vere, daj jihovim učenikom dobro srečo tvoje kraljestvo med jimi razširati. — Daj pa tudi nam pravo skerb za večno izveličanje, naj en drugi mu v nebesa pomagamo; ker nas boš enkrat vse svoje dobre otroke združil, po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našim skuz priprošno Marije device, sve- tiga Leopolda, in Asih ljubih SAetnikov. Amen. Oče naš i. t. d. Češe n a Marija i. t. d. Sveti Leopold, prosi Boga za nas! 0FO1II bratoišnc srcliga Lcojsolda, pomagat katoliškim misjonam v Ameriki. Sv. oče, papež Leo XII. so bratam in sestram te bratovšne popolnoma odpustili, dodelili: 1. na dan, kadar v bratovšno stopijo; 2 . osmiga grudna, na dan čistiga spočetja Marije device; 16 3. na dan sv. Leopolda, ino 4. enkrat vsakiga mesenca, ako mesene dni popred bratovske molitve vsak dan opravijo, vredno k spovedi in k sv. obhajilu grejo, ino v kaki žegnani cerkvi za lepo zastopnost ker- sanskih kraljev in cesarjev, za pokončanje kri¬ vo vere, in za razširanje sv. katolške cerkve molijo. Ta odpustile se tud na posledno uro prejme.