POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI V Ljubljani, dne 21. decembra 1935. Leto VIII. — štev. 48. Pravica Glasilo UrščansUe' sprejel s pomilovanjem, pismouki s prezirom, polnim napuha, a obla«! z mečem — in padlo so nedolžne žrtve. Pa se je vendarle rodit samo delavčev sin, ki pa je bil tudi Sin božji — prišel jo Siromak, da nas obogati, prišel Delavec, da nam pove, da ne delamo samo za želodec in za žep kapitalista, ampak da delauio v slavo božjo: Delo je služba božja! Prišel je in oznanil Resnico, Pravico in Ljubezen, a sprejelo ga je samo zatirano delovno ljudstvo — vsi drugi so ga odliili. — In vendar je zmagal! In danes?... Tudi danes se ponavlja pred nami zgodba svete noči. V delavske hišice in barake prihaja Kristus, v delavske duše sije luč Resnice, Pravice in Ljubezni; iz delavskih duš prihaja klic, naj ta Luč sveti človeški družbi — — Meščanstvo s pomilovanjem posluša ta klic; oni za zeleno mizo s prezirom povprašujejo, zakaj niso k nam prišli po dovoljenje, da smejo klicati za Lučjo, a v palačah se dostojanstveno premetavajo akti; »Boljševiki so...c Boje se luči, luči božje Resnice, ki razgali vsako laž, vsako krivico in vsako sovraštvo. Kristusa so odbili, a zmagal je; zmagali bomo tudi mi, če bomo ostali Kristusovi, če bomo hodili v luči liesnice, Pravice in Ljubezni. Vse za Krista — Kralja! Bog hoče, da zopet delavec ponese Kristusa iz delavskih barak v družboI Bog tako hoče in slovenski delavec ga bo ponesel; padale so in še bodo padale nedolžne žrtve, a Kristus bo zmagal in z njim bo zmagal tudi slovenski krščanski delavec! Janjevo, 16. decembra 1035. Zakrajšek Viktor. Načelstvo, širše načelstvo in vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze« je letos imelo mnogo poslu. Tik pred Božičem, v nedeljo 22. t. m., so bili odposlanci vseli s) rokovnih skupin zopet pozvani v Ljubljano, da zaslišijo funkcionarje svojega vodstva in krščanska delavska organizacija , predvidena vsa zadnja leta, organizacija, ki je sad zakulisnega boja izvestnih inteligenčnih katoliških krogov in ki naj bi ua razvalinah trdnih krščansko-socialističnih delavskih organizacij, predvsem Jugoslovanske strokovne zveze, zgradila novo delavsko strokovno centralo, ki naj bi bila. kot smo pred kratkim eitali v Slovencu . integral n o k atoli-š k a.. Pa tudi sicer se je po zadnji seji vodstva JSZ dogodilo toliko važnih stvari, zii katere ne ve ne naša delavska, ne širša slovenska katoliška javnost, da je bilo nujno potrebno, pozvati svoje delavske zaupnike na sejo. na kateri so izvedeli vse podrobnosti, kar jim bo služilo v popolno orientacijo pri delu prihodnjega leta, ku-tero se bo vršilo pod parolo enot n ost i k r š č. s o c. d e I n v s k i k or g a n i z a e i j p o d v o d s t v o m o rg a nizi ra n e g a delavstva s a m e g a. Ko smo pred par tedni eitali v Slovencu - tisti pasus o »integralnem katoličan-stvu ', nam je postalo pri srcu hudo. Spomnili smo se tisočov vrst. ki so bile napisane v našem dnevnem časopisju o jugoslovanstvu in o integralnem jugoslovanstvu«. Nič ne bo preveč, a ko povemo, da smo sc smatrali vedno za Jugoslovane, zato tistega o integralnem jugoslovanstvu nismo mogli, pa (udi sr danes ne razumemo. Mislili smo. da je v pojmu »jugoslovanstvo« zapopaden tudi že »integral«. Lani smo ob praznovanju 40 letnice obstoja kršč. soc. delavskih organizacij v jubilejni številki »Delavske pravice« v uvodui-ku »O čemer ni debate« jasno in točno opredelili svoje stališče. K njemu nam je čestital sam prevzvišeni nadškof Jeglič. »Slovenec« je uvodnik deloma citiral in pripomnil, da veje iz njega pravi Krekov duh. Zares smo s tem uvodnikom, s katerim se je identificiralo vodstvo in članstvo Jugoslovanske strokovne zveze«, povedali in izpovedali v glavnih obrisih svoje celo pristno in prisrčno krščanstvo in katoličanstvo. Kdor pa je cel katoličan, cel v svojem javnem in privatnem delovanju, povejte nam ljudje božji, kak naj potem še postane, da bo »integralen katoličan«? —Močno, močno se nam zdi, da je to »integralno katoličan-stvo slabo uspel posnetek »integralnega jugoslovanstva« iz vrsta slovenske liberal-no-svobodomiselne struje ... Jugoslovanska strokovna zveza je sindikat, ki se na temelju idej krščanskega socializma, na temelju resolucij katoliških shodov, na temelju okrožnic svetih očetov in na temelju večnoveljavnih načel krščanstva bori za osnovne delavske pravice na terenu. Ta teren je vroč. Boj neenak. Hud. D rlavstvo je večinoma zagrenjeno. Razburjeno Največkrat upravičeno. Zato ni čudno, ako se v tem boju pripeti včasih kaj takega, kar je kritikastru dobrodošel povod za vseobčo kritiko. Ja, ali nismo drugod nikdar v ničemer grešili? Postavimo: v politiki, v gospodarstvu, v presveti itd. itd.? Ali dalje: ali ni žalostno dejstvo, da so šle resolucije (to je edinega povojnega) katoliškega shoda mimo slovenskih katoličanov in predvsem mimo našega razumništva? Osobito one socialno-politične vsebini', za katere se je v pododseku pod vodstvom ilr. Andreja Gosarja bil tako vroč Božjega blagoslova polne božične praznike in srečno novo teto želi vsem članom, članicam, sodelavcem, prijateljem in pobornikom našegfi pokreta načelstvo Jugoslovanske siro-hovne zveze V Med tednom je bila občinska seja. Prš' na raju so prišli na vrsto reveži. Eni prosijo na ovo za podporo, drugi pa, da se jim poviša. — ; Inemu se odobri 20 Din mesefno, drugemu ^e viša od 20 na 30 Din. Kdor ima posebno sreni, obi 50 Din mesečno. Oglasi se tudi posestnik, "ri prometni cesti je. Hlapci vozijo s konji ter pa dobri gospod ravnatelj potem izrazil svojo ubezen do revežev. No in stanujejo naj tako kot .ii? Takole meni visoka gospoda. Potem sem šel med kmečkimi domovi in dc-ivskimi bajtami proti domu. šele večer je. pa 'toraj povsod tema. .škoda za petrolej, težko se upi. Mnogokrat sem že prehodil to pot. tudi ponči. A ta večer mi je bilo tako neprijetno. Misli so mi bežno letele mimo brezposelnih, brezdomcev (er neznanih otrok. Od teh. ki varčujejo pri soli in petroleju, tja do onih, ki v razsvetljenih sobanah kujejo velike načrte. Videl sem prepad, ki loči ene od drugih. Zdi se mi, da je silno velik, večji kot kdajkoli. In zato mi je bilo tako tesno pri srcu. V takem razpoloženju sem prišel domov. — Otroci so že spali, žena pa je v postelji bedela in bila zatopljena v neke misli. Tudi njo je objela neka bol. Uganil sem. kaj jo teži. Kot druge delavske žene. jo skrbi bodočnost otrok. Pa kaj bi razlagal. Hog ve kako dolgo bi bila še vsak v svojih mislih, da nisem rekel: »(»lej, velik praznik se bliža, tako lep in za nas tolažilen. Kojstvo Krista. Hlev. v njem pa božjo dete, mati Marija, skromni Jožef, ki hoče s svojim ročnim delom preživljati Dete in mater. Pa še pastirci so prišli. Tako skromno in vendar radost. Jožef ni našel prenočišča med premožnimi, med visokimi. Že skromni Jožef jim ni ugajal; pa še žena, ki bo skoraj rodila. Povsod so rekli, ne moremo, ni prostora. O. ko bi pris;el bogat ali mogočen človek. >si bi ponujali prenočišče. A za revnega, ponižnega Jožefa nobeden ne mara. — Oni so imeli opravka z visokimi mislimi. Sanjali so o mogoč- nem kralju, v katerega kraljestvu bodo tudi oni vplivni, mogočni veljaki. Oh, saj je bilo takrat menda tako kot jo danes. Ako bi danes prišel skromni Jožef in iskal prenočišče, bi ga bogatini tudi odpravili, češ. ne moremo, ni prostora, fn šele v revni bajti na slami bi dobil mesto. O. Krist, kaka tolažba je za nas revne in od velikih pozabljene, da si nam Ti tako blizu! O, Krist, prosim Te, obišči vse one revne in trpečo, ki obupavajo v brezposelnosti, v pomanjkanju. Kevni smo in vendar smo veseli Tvojega prihoda. Koliko pa je revnih, ki Te ne poznajo. Pridi tudi k tem in jih tolaži. Da zaupamo vsi v Tebe, ki ponižuješ ošabne in dvigaš slabotne. In da zavlada med vsemi trpini ljubezen, katero si Ti prinesel na svet. Da bo tudi nam zadonel klic: »Mir vam. ki ste dobre volje!« Kočica pri Laškem, 18. decembra 15HJ5. Lojze Lešnik. Vsem, ki so nam poslali gradivo za članke, nabirali inserate in tako omogočili, da smo mogli to Številko DELAVSKE PRAVICE« izdati v luko povečanem obsegu, naj bo s lega mest« izrečena iskrena zalivala. Bog plačaj! Uredništvo in upravo. I Kdo z nami? Sumi .si klijemo zarjo bodočih dni! Kolikor borcev, kolikor klenih ljudi, toliko sonc ne j šili, lepših, srečnejših dni — •—' ■— Tedaj draga sestra in brat: vedi, da smo kot ogromno kolo, ki ga vrtimo z lastno kr o jo in močjo. Ali mnogo jih je, ki jim tega ni mar; /ato pa prešibek njihov je udar. Pristopi! Išči nam borcev, da mu pospešimo tek, zdrobimo krivico, nasilje, da ustvarimo novi vek pravice, miru in ljubezni. ,/• Rozman. oj? in še predvsem tiste, ki poziva katoli-'co inteligenco, naj se posveti intenzivnemu tudi ju ustroja kapitalizma iti kapitulistič-ega gospodarstva? Česa hi laliko še ne na-Leli! Ako pa je vse to odpadlo, so temu '.rivi gotovi vzroki. Zato mora bili morebitna kritika mirna, dostojna, zlasti pa pi* ina iz ljubezni do stvari same in do judi, ki se jih tiče. To jc tisto: LJUBEZEN! Te nismo vi-'eli kršč. socialisti nikjer. Le s kolom po 'ias! Ali pa še hujše: zadaj za hrbtom z in-rigami, z odjedanjem kruha organizaciji in osameznikom. Kloniti moraš. Če nočeš, te >ritisnem k tlom s politično močjo. Če no-eš, te bom briskiral, na javna mesta pa ostavljal stremuhe. Saj jih je bilo vedno ovolj. In če ne drugače, bom ustanovil roti tebi novo organizacijo, tebe pa pro-, lasil, da si sicer katoličan, a ne »integralen atoličan«. Ali je to prav? Ali more to 10-iti dober sad. Ne, to je morala Erlkoniga: 'nd wenn du nicht vvillst, so brauche icli 'ewalt! Ob zatonu starega in ob nastopu novega ta pojdimo vase. Vsi: s tega in onega bre- ga. Pa si priznajmo: ljubezni ni med nami. Kdo bi pozabil letošnjo noč od 29. na 50. junija, ko je 40 bataljonov mož in fantov s plamenicami, s pesmijo in molitvijo na ustnicah korakalo po ljubljanskih ulicah na stadion, da pred sv. Rešnjim Telesom javno in na ves glas izpove: VERUJEM, DA Sf TI KRISTUS, SIN ŽIVEGA BOGA! Kdor pa je javno izpovedal to, v tem mora biti vera, upanje in ljubezen, predvsem ljubezen, ker ta je prava. Ako pa je v nas ljubezen, mora biti med nami tudi edinost. Zakaj ljubezen je nedeljiva. Prosimo in prizadevajmo si, da bi v nas vseh vzplamtela prava božja ljubezen do resnice in pravice. Saj je najžarkejši odsev večne Resnice in Pravice. V luči te se bodo vsa težka vprašanja odmotala mirno, dobro in socialno koristno. In ne bo dolgo, ko bo v naši hiši, v kateri že danes tako lepo stanujejo bratje skupaj, kakor je bilo na večerjah prvih kristjanov, o katerih se je moglo v resnici reči: Po tem pa so se spoznali, da so se LJUBILI med seboj. Bog daj, da bi se čimprej tudi o vseh nas moglo reči tako! Prepričani smo in vsi priznavajo, da jc treba najubožnejiemu stanu ljudi hitro in smotrno pomagati, ker večina teh ljudi živi v tako žalostnih in bednih razmerah, da niso človeka vredne. — (Leon XIII. Rerum Novarum.) Kakor učinki slede vzroku, od katerega so povzročeni, Inko jc pravično, da sad dela spada tistim, ki so delali. (Leon XIII. Rerum Novarum.) 'Žalostno je, da so bili in so Se, ki se imajo za katoličane, a se komaj spominjajo tiste vzvišene zapovedi pravičnosti in ljubezni, ki nam jie veleva samo, dajali vsakemu, kar je njegovega, temveč tudi, pomagati potrebnim bratom, ktikor samemu Gospodu Kristusu, in kar je hujše, ki se ne boje iz pohlepa po dobičku pritiskati delavce. Da, so celo talci, ki zlorabijo vero samo iv skušajo z njenim imenom pokriti svoje krivice, da bi sc ubranili popolnoma upravičenih delavskih zahtev. Njih ravnanja ne bomo nikoli nehali resno obsojati. Oni so namreč krivi, da se je moglo (etudi, neupravičeno o Cerkvi sumiti in da se ji očita, kakor da se zavzema za bogate, a ne meni za ic-iave in potrebe tistih, ki so tako rekoč oropani naravne dediščine. (Pij XJ. tjundragesimo Anno.) Ali bi hoteli vedno, ali vsaj enkrat na mcsec dobiti »DELAVSKO PRAVICO« o večjem obsegu? Dobilo nam novih naročnikov pa inseralov, s tem nam omogočite, da bomo mogli izdajati tak list, ki vam bo tudi v veselje in ponos. Tedaj na delo, da to čimprej uresničimo. Jz starega v nune teto Delavec ne sme nikoli počivati. Boriti se mora za svoj vsakdanji kruli, nič manj pa tudi za svojo bodočnost. Pravi delavec je pravi borec. Ta pa ostane vedno buden in na straži. Iz preteklih dogodkov si kuje sani smer za bodoče delo. i L- PFetek,° leto je bilo za JSZ plodonosno, "kruti pa tudi leto težkih in neprestanih borb. rojaceno ni bilo namreč le delovanje organiza--je.ampak so postali bojevitejši tudi podjetniki. Delavstvo se je hotelo organizirati zaradi te-Ra, da bi v obratih uredilo svoje delovno razmerje kot celota, ne pa lcot poedinee. Pri teni svojem stremljenju je moralo ugotoviti, da je skoraj vsepovsod naletelo na odločilen odpor od strani podjetnikov. Centrala pa je ugotovila, da sc je ta odpor izvajal po natanko določenem na-Jjftu, da je torej ta odpor organiziran. ■ °rej delavstvo je moralo najprvo izvojevati pravico do svobodne organizacije. Ponekod je ih boj zavzel milejše oblike, ponekod se je moralo delavstvo poslužiti skrajnih sredstev, to je, •1» je_ zapustilo delo. Razen v škofjeloški predil-»ici je organizacija zaključila te boje več ali manj ugodno. V škofjeloški predilnici je bila akcija brezuspešna, ker je tovarniškemu delavstvu padlo v hrbet deloma brezposelno, deloma l'a kmečko delavstvo. Ko je pričela tovarna zopet obratovati, je delavstvo po nekaj mesecih 'zopel izvedlo organiziranje. In zopet je nastal konflikt, ki sicer še ni končan, jc pa upati, da bo prišlo do sporazuma. Nadaljnji boj podjetnikov je veljal kolektivni« pogodbam. V tein pogledu jc bil odpor še hujši. Delavstvo je večinoma dob>'0 držalo in tudi uspelo. V preteklem letu se je pogodbenim potom uredilo službeno razmerje v tovarni O r n i g & Mitrovič v Otiškem vrhu. v tovarni »Štor a c v št. Vidu nad Ljubljano, v predilnici v Litiji, v tovarni »Peko;: v ir/ičn. v papirnici Bon a č na Količevem, razen delovnega reda, ki še čaku na razpravo, v -i n -«!<• Sklenitev kolektivne pogodbe v podjetju Hcjnec & Co. je tuko rekoč tik pred durmi. V nekaterih podjetjih, n. pr. v šeširju, v jMirnici podpetnikov % Gračnici in jeseniško delavstvo, je moralo poseči po stavki, da je prišlo zboljšanja v nekaterih točkah obstoječih po-”o-i!t. v Gračnici je delavstvo uspelo, dočim ni Hionlo delavstvo v šeširju doseči svojega cilja, 'fitdar pa je s svojim nastopom preprečilo zni-^nuje plač, s katerim predlogom je hotelo priti podjetje pred delavstvo. Tudi na Jesenicah se .je boj končal deloma ugodno V težkim položaju živi zlasti delavstvo v lekslilni industriji. Sedaj gre akcija za tem, da st> sklene za vsa podjetja enotna kolektivna pogodba. Te/je boje so morali bojevati tudi grafični delavci. V večini podjetij so uspeli, le nekaj podjetij dela brez tarifne pogodbe Preteklo leto moramo imenovati črno leto "i rudarje. Njihov položaj se je poslabšal s teni, da so se državne nabave iz premogovnikov ' dravski banovini zelo občutno znižale. S tem se jc že itak nadvse slab položaj rudarjev še bolj poslabšal. V splošnem je šla tendenca od strani pod-i«tij, da se plače delavstva znižajo. V tej tendenci so našli zlasti oporo v dejstvu, da so bile mezde pri javnih delili občutno pod do takrat •‘bieajno višino znižane. Precej boja je bilo treba tudi proti i% dokladi na uslužbenski davek. Dasi je upravno sodišče razsodilo, da ni ta doklada v skladu s finančnim zakonom, vendar je zahtevala finanč-' uprava od podjetij, da jo odtegujejo. Tam. •jler so imeli podjetniki razumevanje in branili delavstvo, jc isto uspelo, kjer pa tega ni bilo, Je moralo plačevati tudi to doklado. Preteklo leto ni bilo ugodno za delavstvo "‘i* v ‘em. da se je izvrševala obstoječa socialna ;S7°rr’ v *cm'- k* se ista izpopolnila, j. /, je sestavila o tem en vlado znano spomenico m zahtevala izboljšanje. Da bi dvignila zavest delavstva in ga tudi duhovno okrepil«, je priredila JSZ več taborov, ki so vsi dobro izpadli in tudi rodili pričakovane sadove. Preteklo leto nas uči: 1. Vpliv delavstva na javnost :n odločujoče faktorje v javnosti je minimalen. Zato se je zgodilo skoraj vedno, da so bile zahteve delavstva premalo ali pa nič upoštevane. 2. Da še ni v vse obrate prodrla zavest, da je le organizirano delavstvo pravo delavstvo in sposobno boja proti raznim krivicam. 3. Da še ni prišlo v delavstvo spoznanje, da bo le delavec sam mogel najuspešnejše rešiti svoje zadeve, da se mora torej sam lotiti vseh problemov, ki se ga tičejo. 4. Da je delavec brez strokovne organizacije moderen suženj. Veliko dela bo še v bodočem letu Tam, kjer je dovolj poguma in sloge, se bo gotovo veliko napravilo. Mogoče bo odpor še hujši toda preteklo leto nas uči, da se mora vsak odpor zlomiti, kjer je enotna in disciplinirana volja delavstva. Program naš bodi za bodoče leto: V vsako podjetje Jugoslovansko strokovno zvezo in se z njo ramo ob rami boriti za pravice in osvoboditev delavstva. Baiderpiiu m mm tete Eno leto stisk in težav za rudarja bo zatonilo v večnost. Celo leto v borbi za vsakdanji kruh si so telesno in duševno izčrpal. — Drugim koplješ zaklade, da morejo udobneje živeti, a sebi koplješ grob. Pri petdesetih letih si že onemogel starec. Zakaj? Pač zato, ker garaš za dva! Čim večja storitev, tem višji zaslužek — toda za koliko časa? — Morda boš V7.Irajal 10, 15, 20 ali več let, a potem... Nekdaj so vzdržali 40 let pri težkem rudarskem delu, ker pač ni bilo priganjaškega sistema in raznih ino- dernih naprav, ki sesajo človeku kri, kakor danes. S trnjem je posuta tvoja pot, le malo je luči, kakor v svetilki, ki jo nosiš s seboj v temne, globoke rove. Nesreča in smrt te stalno spremljata ob vsakem koraku, a ti greš, ker moraš in te priganja skrb za kruh dragim svojcem. Trd in grenak je tvoj kruh, a še tega ti hoče nenasitni lnamon večkrat prikrajšati. V njegovih očeh si samo številka, blago, stroj, ki se poljubno zamenjajo. Za njega nisi človek z neumrljivo dušo, ki čuti in ljubi! Ni čuda, da večkrat obupuješ in meniš, da vsi tako kruto mislimo in delamo. Toda ne, samo spomni se na zadnjo gladovno stavko! Našli so se dobri ljudje, ki so čutili s teboj in ti pomagali. Sprejeli so te, kakor nisi pričakoval. Kadar je sila na vrhuncu, je božja pomoč najbližja, pravi star slovenski pregovor. Kakor te Bog ni dosedaj zapustil, tako te tudi v bodoče ne bo, seveda, ako ga ti ne boš! Vedi, rudar, da nisi lako zapuščen in osamljen, kakor misliš. Eden je nad nami, ki plačuje dobro in kaznuje krivico. Z močno vero v novo leto! Belnuksi in božtt Ko bo utihnil glas siren, ko se bodo zaprla tovarniška vrata, ko bomo stopile proste vsaj za nekaj dni. bo zapel v naših dušah glas nebeške glorije... Lepo bo, lepo saj ta čas, ko bomo tudi me začutile, da smo ljudje, da smo deležne one svete časti, ko je prišel Gospod, da nas je odrešil. Ali ne hrepenimo ravno me, moderne sužnje, najbolj po rešitvi? Saj je ravno delavka tisto nesrečno bitje, ki se mora ukvarjati dan /a dnevom /a svoj vsakdanji kruli Kdo pre-šteje solze, kdo znojne kaplje. k: padajo in zidajo spomenike našega trpljenja, naše vztrajnosti. Kdo vidi vso to našo ljubezen, vsa naša čustva? Ali ne Gospod, oni Bog, ki =e je rodil v božični noči za vse trpeče. Gotovo jc, da nobena izmed nas tovarišic no bo preživela svetega večera v razkošnih dvoranah, ob bogato obloženih mižali ne ob blesku božičnega drevesca. Marsikatera bo s skrbjo v očeh gledala v bodočnost, tavala po cesti lačna, promražena in iskala tistega miru. ki ji ga današnja družba neče dati. In tudi za lo dušo se je rodil Bog, tudi za n jo se je žrtvoval. Zadovoljiti se bomo morale z mirno vestjo z ono duševno harmonijo, z nežno pesmijo odpuščanja in sprave. In kje dobiva delavka oporo, da more prenašati vse duševno in telesno trpljenje? Alf ne v veri, v organizaciji, katera jasno’ in odločno izpoveduje krščanska načela. Želim, da bi občutila sleherna izmed tovarišic v božični noči poleg svetega miru tudi zavest, da je njena sotrpinka njej enaka. T. S, CtikosMUio plsm Brno, decembra 193'». Kakor sanje so minili prijazni dnevi, v katerih sta nas obiskali o binkoštih vi, jugoslovanski kršč. soc. strokovničarji. Lt ko je Vaša pot bila od nas Bručanov že preko Macohe, Prage in sle se že vozili preko meje so se oglašali prijatelji, ki so zvedeli, da se nahaja v Brnu skupina Slovencev. Žalostno so odhajali in obžalovali, da niso prej zvedeli za vaš obisk. Leto, katero bomo kmalu zaključili, je bilo za naš kršč. soc. strokovni kakor tudi politični pokret zelo borbeno. Strokovna organizacija še vedno ne dobiva zo svoje člane od države podpore za brezposelne člane, kai se vrši pri nas po znanem Gentskem sistemu lako smo v tem oziru navezani na strokovno organizacijo agrarne stranke, ki nam poningi nr; podeljevanju podpor brezposelnim. Direktno podeljevanje podpore nam ie ukinila vlada, v njej pa tudi veste, kdo so. Naša strokovna organizacija se pa kljub tem borbam utrjuje i: raste. Naj vam tu navedeni, da obstojajo v naši republiki štiri strokovno organizacije, katere stoje na krščanskem svetovnem nazoru Te so: na Moravskem naš« strokovna organizacija krščanskega soc. delavstva in nuiueščenstvo, in Del. strok, organizacija, ki je pod političnim vodstvom l judske stranke, od nje financirana in vodena. Na Slovaškem Strokovno združenje slovaških krsč. soc delavcev, ki |e v sklopu gibanja, katerega vodi voditelj Slovakov msgr. Andrej lili uku. Četrta organizacija ima teritorij svojega delovanja med nemškim kršč. soc. delavstvom v republiki ter je 'clo močna. V državnem socialnem zavodu so bila zadnji čas predavanja o strokovnih organizacijah. O posameznih referatih ne morem poročati, iz njih p« posnemam, da je v naši državi organiziranih ~i~% delavstva ali 1.600.000 članov. To organizirano delavstvo se del i na 12 osrednjih strokovnih /vez, v katerih je včlanjenih 286 strokovnih organizacij. Veliko razcepljenost na strokovne centrale je pa iskati v še večjem številu političnih strank, ta pa izvira zopet iz vrste narodov, kateri tvorijo republiko. Problemi, bi peetusulo suel Neko) besed v papeških delavskih okrožnicah Ob priliki mladinskega tečaja Jugoslovanske strokovne zveze sem bil naprošen, naj spregovorim par besed o papeških delavskih okrožnicah Rerum novarum in Quad rages imo an no. Samo po sobi je umljivo, da v teku pol ure, ki je bila določena za govor, ni mogoče obravnavati vseh globokih misli obeh delavskih okrožnic. Samo če lji jih človek hotel le prebrati, bo to komaj mogel storiti v par dneh. Zato nuj tu poudarim le glavne misli, katere sc mi zde za mladino Jugoslovanske strokovne zvezo v obeh papeških orožnicah najbolj važne. Predvsem pa bodi poudarjeno, da k rščanski socializem z enako s p o š 11 j i v o s t j o in 1 j n b e z n i j o p r i z n a va v e 1 j a v n o s t obe li p a p e-š k i h o k r o ž n i e. A ko je prva delavska okrožnica že dosegla to, da je bila izdana v posebni knjigi s potrebno razlago, druga okrožnica pa še ne, temu nikakor ni vzrok to, da morda Jugoslovanska strokovna zveza ali krščanski socializem sploh ne upošteva dovolj ali kakor nekateri pravijo, da ignorira drugo delavsko okrožnico Quadra-gesimo aimo, ampak so vzrok temu finančne težkoče, katere so v času krize in velike brezposelnosti v delavski organizaciji pač vsakomur razumljive; •' " Glavna misel, katero moram predvsem poudariti in ki se mi zdi za sedanji čas najbolj važna, je predvsem načelo, da nikakor ni naša dolžnost kot kristjanov, da enostavno rečemo, da je treba pač potrpeti, pa če tudi pri tem stoteri in tisočeri st radajo. Res je sicer, da moramo kot kristjani marsikaj potrpeti, toda Bog človeku ni dal možnosti, da samo potrpi, ampak tudi, da si pomaga sam. Med krščanske čednosti ne prištevamo samo potrpežljivosti, ampak tudi pravičnosti; in boj za pravičnost je v vsakem oziru, zlasti pa pri razdelitvi zemeljskih dobrin, prav za prav bistvo vsega delavskega vprašanja. Bog je ustvaril za vse ljudi brez izjeme dovolj zemeljskih dobrin, da se morejo prehraniti, da se morejo oblačiti, da morejo človeku primerno stanovati in da morejo živeti družinsko življenje. Kjer tega ni, tam je gotovo nekje napaka. Le tisti, kateri delati ne morejo zaradi mladosti, bolezni ali starosti, le tisti imajo pravico, da jih preživljajo drugi, vsi drugi pa imajo dolžnost delati in tudi pravico delati. Kakor ima človek pravico do svojega življenja, katerega mu je Bog dal, in ga edino Bog sme zopet vzeti, prav tako ima tudi pravico do vseh zemeljskih dobrin, ki so potrebne, da si človek to življenje ohrani. Ker je pa zlasti pri delavcih in delavkah očividno, da je edino njihova delovna moč, s katero si morejo pridobiti to, kar je za človeka vredno življenje potrebno, zato je jasno, da ima delavstvo pravico do dela. Ker ima pravico do dela, ima prav tako pravico do plačila, in sicer do plačila, ki mu omogočuje človeka vredno življenje. To se pravi, delavci imajo pravico do dela, da pa morejo delati, imajo tudi pravico do počitka, pravico do življenja in do svojega zdravja, z drugimi besedami, plača delavcev mora biti človeka vredna in plača delavcev mora biti tildi družinska. Ako pravim, da mora biti plača delavca človeka vredna, hočem s tem povedati, da mora biti plača taka, da omogočuje človeka vredno življenje, torej ne samo plača, ki mu omogočuje življenje sploh, kakor n. pr. kmet gleda na to, da svoji živini daje dovolj hrane in počitka, ker mu drugače živina obnemore. Človek ima tudi nekaj drugih potreb, kakor jih ima delovna živina. Ako pravim, da mora biti plača tudi družinska, to pomeni, da mora biti vsaj tolika, da lahko vzdržuje sebe in svojo družino, to sc pravi ženo in otroke. Drugo načelo, katero prav tako povzamemo iz prve delavske okrožnice, je načelo, da mora biti delavstvo strokovno organizirano. Ako namreč vzamemo življenje kakršno je, ne moremo čakati, da bi se tisti, kateri so v posesti kapitala, šele polagoma spreobrnili in bi potem sami od sebe dali delavstvu to, kar mn gre. Ako hoče delavstvo doseči svoje pravice po krščansko socialnih nazorih, more to doseči edinole s spremembo zakonodaje v prid delavstva. To pa more doseči edinole potom močne organizacije. Zato tisti, ki hočejo delavstvo razcepiti, ne delajo prav, ker s tem krščansko socialnemu delavstvu samo jemljejo pravico in možnost, da bi se postavnim potom moglo boriti za svoje pravice. Kar se tiče druge delavske okrožnice Q li a d r a g e s i m o a n n o. sta predvsem dve načeli, kateri mora imeti delavstvo vedno pred očmi. Prvo načelo obstoja v tem, da se delavstvo zaveda, kakšne so pravice dela. Napačno je načelo, ki dandanes vlada v razmerju delodajalca do delavstva, če ne povsod, pa vsaj v veliki večini, da se delavstvu daje le toliko, kolikor je neizogibno potrebno, da se ga še ohrani pri moči, cla more delati. To načelo daje delodajalcu vse. delavcu nič. Prav tako napačno načelo pa je tudi, ako bi kdo zahteval, da mora delavec dobiti vse dohodke od svojega dela, delodajalec pa nič. Iz enega ekstrema bi tako padli v drugega. Zato papež v svoji drugi okrožnici (Juadragesimo anno čislo pravilno poudarja, da mora tudi tukaj biti neka srednja pot, ki daje enemu, kakor drugemu to, kar mu gre. Razumljivo je, da je delavstvo, ko je videlo, da hoče imeti delodajalec zase vse, karkoli mu prihaja dohodkov od dela, na drugi strani zahtevalo, da se mora ta napačni gospodarski red preobrniti in da pritiče delavstvu vse, karkoli prihaja dohodkov od dela. Papež v svoji okrožnici skuša določiti pravo sredino, da je tako pravičen na obe strani. Da bi pa to dosegel, poudarja zato potrebo stanovskih organizacij. To je nekaj sličnega kakor so bili srednjeveški cehi. Kakor so že v srednjem veku posamezne vrste delavcev in obrtnikov imele svoja udruženja, po katerih je vsakdo izmed njihovih članov imel pravico do svojega dela, do svojega človeka vrednega plačila, ki je bilo zanj tako stalno, kakor je za kmeta n. pr. stalen dohodek iz njegovega posestva. Nekaj podobnega bi morala ustanoviti človeška družba s tem, da bi skusala gospodarsko življenje postaviti na stanovsko podlago ter tako omogočiti vsem delavcem brez izjeme pravico do dela in prav tako tudi pravico do človeka vrednega plačila. To so glavne misli, katere hočem predvsem mladini Jugoslovanske strokovne zveze položiti na srce. jasno je, da v teh par besedah ni mogoče na dolgo in široko obeh na idejah tako bogatih okrožnic izčrpno obravnavati, poudaril sem le glavne misli. Obcdve okrožnici poudarjata, da vsa še tako lepa načela in vsi zakoni države navsezadnje ne morejo predrugačiti človeške družbe, ako se ona samo ne bo vedno stalno in trajno prenavljala po Kristusovih načelih. Naj bodo zakoni še tako popolni in pravičnost še tako zajamčena, kljub temu bo še vedno veljalo načelo pravice in ljubezni in načelo, da mora ljubezen^izpopolniti pravico. Kajti prva in najvažnejša zapoved je ljubezen, katere prvi začetek je pravičnost. Dr. A. Tominec, 0. I*.M. JoXe Oo?u,,far: Istesrol® spsramiiBifs Za delavskc-kmečkc iizniimnost Delavski stati .je izmed vseh stanov danes najbolj zapostavljen. Njegova vrednost obstoji še vedno v spekulaciji dobička za podjetnika. Delavec nima mesta in besede v gospodarsko odločilnih zborih. Od delavcev se še dandanes zahteva ponižno klanjanje pred raznimi voditelji, bodisi političnih a]j pa drugih korporacij. I’o industrijskih in obrtnih razstavah, po izgotovljenih javnih delih, pri katerih je zgubilo morda življenje več delavcev, se delavcev nihče ne spominja. Slave in celo dekorirajo se podjetniki in inženirji, na vršilce najtežjega posla pa nihče ne misli. Pa kaj? Saj so ne jim vrgle neke drobliue v podobi plače. ' lis delavske manjvrednosti se ne ustavlja-pred nobenimi vrati boljših.- ljudi. Tudi kmečki slan je žiycl v lej zablodi, ker so ga tako naučili nic-jnvi prijatelji, ki so v kmečkih domovih iskali s' ebe. Kmečko-posestniški ponos, ki je bil : plod osvoboditve graščinske sužnosti, je celo med vaškimi prebivalci delai velike razlike. Knief-posestnik je na bajtarja gledal prezirljivo. Podcenjevali so se celo kmetje z manjšim imetjem. To razmerje so pospeševali tudi državni zakoni. Volilno pravico za državni zbor, deželne zbore in za občinsko upravo so imeli le oni, ki s<> plačevali gotovo višino davkov. Torej so bili od političnih pravic' izključeni vsi bajtarji, delavci in posestniki malih zemljišč. Porotniki so se isto-lako izbirali iz premožnejših ljudi. Na razum se |>ri tem ni gledalo. V davčnih komisijah in šol-'liili odborih je bilo isto. Pri razdelitvi občinskih zemljišč je dobil največ tisti, ki je imel že dovolj. Ha j tar je šel praznih rok. Vse to je poleg gotovih političnih in drugih kmečkih prijateljev vplivalo na mržnjo proti nemaničem. Zaradi tega ni bilo 'eiko med premožnejše kmečko ljudstvo zasejati nasprotstvo proti delavskih zahtevam. Posebno so se kmetje upirali zahtevi po 8-uruem delavniku v industriji in obrti. Kje bomo pa mi dobiii iilapre m dekle? Kje druge pomožne delavce? iz istega razloga so bili proti delavskemu zavarovanju, za primere bolezni, onemoglosti in nezgode. Posledice 8-urnega dela pa jasno kažejo, kako !’<'pa'čno so bili kmetje o tem poučeni. Kmetje iniajo ;;a svoje gospodarstvo na razpolago, dovolj delovnih moči. Se več, kmečki sinovi in hčere polnijo tovarne, delajo za pasje nizke plače, doma imajo pa najemi.ike. Takih primerov je precejšnje števila Mi kršč. soc. delavci, ki smatramo tudi vso kmečko Ijudsivo za delavski stan, nismo nikdar nastopali proti kmetom. Vedeli smo. da so po kmečkih demagogih zapeljani v nasprotstvo z delavci. Vedeli pa tudi, da morajo trdo delati, če hočejo živeti. Mi vemo, da kmečko ljudstvo tarejo dolgovi, vemo pa tudi, da imajo kmetje in delavci'v zavoženem posojiluištvu iepe vsote hranilnih vlog, ki so danes na smrtni postelji. Pohlep po velikih obrestih in pa neodpustljiva lahkomiselnost kapitalističnega bankarstva je upropa-slila uplošno blagostanje in vrgla vse gospodarstvo v krizo. K met, obrtnik, trgovec in delavec so baa zaradi postopanja kapitalizma na robu propada. Nekaj spoznanja, če tudi precej pozno, je prišlo tudi v kmečke hiše. Sedaj prinašajo nekateri listi, da je potrebno, 'la gresta kmet in delavec roko v roki. Ne povedo sicer jasno, v kateri smeri. Ako so li glasovi le političnega značaja, jih je treba sprejeti z vso previdnostjo. Ako pa kmetje mislijo na vzajemnost v gospodarskih vprašanjih, je pa kršč. soc. delavstvo brezpogojno za skupno delo. To dokazuje tudi -,>So-ialni načrt slovenskih delavskih stanov:, ki je i il sprejet na stanovskih zborovanjih delavcev, kmetov in obrtnikov dne 13. oktobra 1805 v Ljubljani. Ta načrt je pretresal vsak od teh treh elanov zase in ga tudi vsak zase sprejel. Isti dan so ga pa vsi trije stanovi na velikem skupnem »hodu skupno odobrili. To zborovanje je sklicala kršč. soc. delavska organizacija po navodilu dr. Kreka. Za ta načrt, i določa za vsak stan primerne smernice, torej prav tzvvstne tudi za kmeta, so glasovali tudi delavci. S tem l.i morala biti urejena skupnost teh d ven stanov. Na žalost se je stvar začela drugače razvijati. Kmetje so šli svojo pot, ki delav-'''-1! m bila prijazna. Seveda je bilo delavstvo teuaj s:biio, zalo pa zaslombe toliko bolj potrebno. Za kmečki stan, ki so mu kumovali gosposki poiitiki, je bil okret od tega načrta usoden. Ako bi se bili naši kmetje poleg gospodarskih zadrug organizirali tudi stanovsko v vidne in delujoče strokovne organizacije kakor delavci in upoštevali v celoti svoj lastni socialno - gospodarski načrt, bi ne bilo več današnjih gospodarskih zmed. Kmečki stan bi, bil prost tujih primesi in sam gospodar svoje usode. Vsi delovni stanovi so si ik> krščanskih načelih dolžni medsebojno vzajemnost in prijateljsko podporo. Toda vsak slan je pa tudi dolžan, da sam in samostojno skrbi za svoj blagor, v kolikor lo delo ni v škodo drugega. Iz navedenega je razvidno, da je edinost in sloga na podlagi socialnega načrta slovenskih delavskih stanov med kmečkim in kršč. mislečim delavstvom ne le mogoča, ampak že tudi dogovorjena. Treba je samo odkritosrčnega izvajanja. Kdor hoče to »Togo, naj gre nazaj h Kreku! l)a bodo čitatelji Delavske Pravice« in tudi kmečki ljudje zvedeli, za kakšen socialno-gospo-darski kmečki načrt so glasovali s kmeti tudi delavci, ga tu prinašamo v celoti: 1. Kmečki stan je nujno potreben državi, ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovi za obrt, marveč Indi za varstvo reda in miru in za ohra-njenje verskega in nravnega življenja. ‘i. Kapitalizem razjeda kmečki stan v njegovem jedru. Da se reši in_zopet more izvrševati svoje važne dolžnosti, zahtevamo: a) Zakonito se mora prepovedati zasebnikom nakopičevanje zemljišč v velika posestva. b) Uvesti se morajo stalni domovi s primernim pohištvom in potrebnim številom živine (fun-dus inslractus). Ti domovi morajo biti toliki, da se na njih lahko živi ena družina. Stalnost mora biti taka, da se ne morejo razkosavati in da se tudi ne smejo zadolževati za več nego za četrtino svoje vrednosti. c) Stalni domovi morajo biti dedni. Zalo se mora v tem smislu izpremeniti sedanje dedno pravo, ki pospešuje razkosavanje zemljišč in s tem naraščanje poljedelskega proletarijata. (Za kranjsko deželo naj se čimpreje ustanovi deželni zakon o stalnih domovih v smislu državnega zakona z dne 1. aprila 1. 1889 drž. zak. št. 52. — Določba v oklepaju deželnega zakona sedaj ne drži, ker nimamo deželne zakonodaje in ne dežel. £-pomba pisca.) d) fv se vidi, da kdo slabo gospodari s svojim stalnim domom, se mora nastaviti namesto njega sekvesler, ki se mora, če je mogoče, izbrali iz njegovih bližnjih sorodnikov. e) Pri prisilni ali prostovoljni prodaji stalnih domov morajo imeti kupno predpravico bližnji sorodniki in za njimi kmečke zadruge. (Op. Takih slučajev bi ne bilo veliko.) f) Kmečke zadruge se morajo zakonito uvesti in dati se jim mora potrebna samoupravna samostojnost. Njihovo delovanje obsegaj: določevanje obsega stalnih domov, nakupovanje posestev po prisilnih in prostovoljnih dražbah; iz teh posestev napravlja zadruga stalne domove, ki jih proti gotovemu plačilu ali proti večletni renti oddaja poštenim poljedelcem, ki nimajo lastnih stalnih domov; skupno zboljšanje zemlje; napravo skupnih skladišč, kjer se sprejemajo in prodajajo pridelki zadružnikov, se nekaj takoj izplačujejo, nekaj pa potem, ko so prodana; nakupovanje vseh, zadružnikom za kmetijstvo potrebnih stvari: umetnih gnojil, semen, strojev živine itd.; kreditne zavode, osnovane popolnoma po načelih krščanske vzajemnosti in požrtvovalne ljubezni; kreditni zavodi kmečkih zadrug morajo biti .med seboj organizirani, zvezani z okrajnimi (deželnimi) banovinskimi zavodi in z državno poljedelsko banko. Ves kredit, tičoč se poljedelskega stanu, morajo imeti v svoji upravi in nobeno zemljišče se ne sme obremeniti drugod, nego pri teh zavodih; ko se utrdijo zadruge, naj se od zemljišč ves davek plačuje v naturalijah pri njih; one naj ga potem odrajtujejo državi; uvede naj se primeren red za posle in poljedelske delavce, ki bo njim in samostojnim poljedelcem v korist; ustanove naj se pri vsaki zadrugi zakonita razsodišča, ki odločujejo v prvi instanci prepire o lastništvu in posesti; zadružno vodstvo opravlja za svoje zadružnike vse posle, ki so po zakonu izročeni notarjem. g) Pri lastninski izpremembi posestev, katerih katastralna vrednost ne presega 2000 gld (po sedanji valuti v dinarjih seveda veliko večja vsota, op. pis.), naj odpadejo pristojbine. h) Poljska zemlja in pašniki se ne smejo spreminjati v gozde. Občinski pašniki naj se ne parcelujejo, dokler se ne sklene zanje regulacijski zakon. Občinsko posestvo naj se, kolikor je mogoče,-množi. . i . P(. i) Da se razbremeni kmečki stan ogromnih zemljiških dolgov, naj se uvede zakoniti moratorij in z državno pomočjo in sodelovanjem zadrug naj se ti dolgovi polagoma amortizirajo. j) Določi naj se v zakonu, da se ne sine noben na zemljišče posojen dolg odpovedati, marveč le po zmerni amortizaciji vračati. k) Dokler ni zakonitih obveznih zadrug, naj podpira (dežela) in država slobodne kmečke zadruge in kreditne zavode po Raiffeisenovem načinu. Ta načrt je predložil dne 18. oktobra 1805 zastopnikom kmečkega stanu na odobrenje dr. \,Jan. Ev. Krek. Zastopniki kmetov so se o njem posvetovali in ga sprejeli kot svoj program za bodoče delo. Isti dan, na skupnem zboru delavcev, kmetov in obrtnikov, pa je bil la kmečki program od vseh soglasno sprejet. Soglasno sta bila na tem zboru sprejela tudi delavski in obrtniškj program. Program si je določil vsak stau zase na posebnem posvetovanju neodvisno od drugih. Na skupnem zborovanju so bili pa vsi programi skupno in soglasno sprejeti. rlo je jasen dokaz, da je krščanski socializem združil tri glavne delovne stanove v eno celoto, l;i sicer vsak po svoji poli brez tujih primesi rešuje lastne zadeve v zavesti skupnih interesov. S tem je bila utrjena ludi skupnost kmeta in delavca. Toda politični m ud reci:;. ki so hoteli biti bolj kmečki kot kmetje sami in so kmetom s stališča mandatov dajali razna zdravila in jih z njimi zastrupili ludi proti delavcem in* napravili nesporazum. ('e bi bili tedaj kmetje uravnavali po tem načrt n svoje gospodarske zadeve, morda ne bi bilo prišlo do tega, kar gledamo in čutimo danes vsi. Spoznanje sicer počasi prihaja, toda precej pozno. Tudi kmet se mora dobro organizirati v gospodarskem oziru, ker politika sama ga ne bo rešila! K temu moremo delavci reči le eno: Le vkup, le vkup, ulioga gmajna! 3* IdcnU sSeiaastajst jmt seetoetii imm fešianska steokovna intcmaciimafa Nerodno jc govoriti v času, ko vlada moda Integralnih nacionalizmov in nacionalističnega imperializma, o neki mednarodni ustanovi, ki je nastala v dobi, ko so narodi hoteli začeti hiti drug drugemu sosedi. To so bili časi povojnih let, ko jo delovno ljudstvo evropskih držav, zbrano v svojih lastnih strokovnih, zadružnih in političnih zvezah, imelo skoraj povsod neposredno besedo v parlamentu in vladah. Z do tedaj najmočnejšim svojim orožjem - demokracijo — so mali ljudje vse bolj prevzemali vodilna mesta v družbi in se uveljavljali. Zdelo se je že, da bo tako brez večjih pretresov z mirnim demokratičnim razvojem postal« vodilni sloj v družbi namesto dotedanjega meščanstva 'delovno ljudstvo: delavstvo, mali kmetje, mali obrtniki, uradilištvo. Po politični demokraciji je hotelo zlasti strokovno organizirano delavstvo doseči tudi gospodarsko demokracijo: soodločanje v produkciji, podružabljen.ie industrije. To >(» bili takrat ideali evropskega delavstva. Itrcz revolucij, brez krvi, prežeto demokracije, je hotelo delavstvo uveljaviti svojo pomembnost v družbi. Fašizem Vendar je prišlo zelo drugače. Mednarodni kapital jo spoznal, da gre zares. Začel je netili nacionalna nasprotstva, za katera je kazalo, da se bodo v duhu mednarodne vzajemnosti in spoštovanja nacionalnih svetinj sčasoma izravnala. P«.» svojem (isku je začel vlivati na prefinjen način v glavo uradr.ištvu in malomeščanstvu, da je nekaj več in višjega kot, »navaden« delavec ali obrtnik. Porabil je nauk katoliške Cerkve o potrebni vza-jcmno-ii v družbi, ga izpačil v svoj »stanovski družabni rede in ga začel priporočali po časopisju r. brošurami in batinami kot, nov, modem, nar;: !>'U m lepkih (Tružaiinih in gn-p.!.nWkift"\jfrašahj. a i Quadragesimo annoc pravi: »Zato se je treba z vsemi silami prizadevati, cin se bo vsaj v bodoče pridobljeno bogastvo le po pravičnem razmerju nabiralo pri tistih, ki so bogati, in se v zadostnem obilju raztokalo med uje, ki delajo, ne zato, da bi manj pridno delali, saj je človek rojen za delo kakor ptic za letanje, ampak da bodo s sledljivostjo množili družinsko imovi-no... Najprej treba delavcu dajati plačo, ki je zadostna za vzdrževanje njega samega in vzdrževanje družine.: Ne z besedami, arnpak z dejanji izpolnjuje Jugoslovanska strokovna zveza te smernice papeževe okrožnice že odkar obstoja. Nobeden od funkcionarjev Jug. strokovne zveze ne more za svoje delo pričakovati kake gmotne nagrade, kakega korita, slave ali časti, zato se zbirajo v njenem vodstvu samo ljudje, ki so res pripravljeni se nesebično darovati za delavske koristi. Zato so odpadli od Jugoslovanske strokovne zveze vsi tisti, ki so prišli z drugačnimi nameni vanjo. Komur je bilo za oblast, čast ali političen vpliv ali za materialne koristi, ta je prej ko slej odpadel kot gnilo jabolko. S tem, da se je Jugoslovanska strokovna zveza otresla vsakega političnega varilstva in s tem, da se je tudi gmotno oprla s a m o na svoje članstvo in s tem, da je sprejemala v svoje vrste samo ljudi, ki so voljni delati, ne da bi pričakovali za svoje zasluge nagrad, je [»ostala res prava delavska organizacija, svobodna, močna, borbena in idealna. Zato ji je mogoče res nesebično in zato uspešno uveljavljati načela papeževe pkrožnice za zboljšanje delovnih razmer. Ta načela Jugoslovanska strokovna zveza kot rečeno, ne uveljavlja z besedami, ne s klicanjem strahov komunizma in framazonstva, ne z metanjem peska delavcem v oči, temveč s strokovno borbo v oblatili, z organizacijo, kolektivnimi pogodbami, z delom obratnih zaupnikov, z intervencijami za vsak posamezni primer krivice. To je tisti način dela, s katerim si Jugoslovanska strokovna zveza prizadeva približati se tistemu idealu, ki ga hoče papeževa okrožnica, da bi delavci imeli plače, ki bodo zadostne za vzdrževanje njih samih in njihovih družin. 15rez vpitja izpolnjuje tu Jugoslovanska strokovna zveza voljo vrhovnega cerkvenega poglavarja. Vendar ne samo to. J S Z pri svojem delu vedno poudarja, da je organizacija krščansko mislečega delavstva, da svoj boj za zboljšanje gmotnih razmer svojih članov vrši pod. zastavo večno ve- ljavnih Kristusovih naukov. Na ta način je JSZ tudi edini pobomik krščanstva med delavskimi množicami, ki deloma zaradi brezposelnosti deloma zaradi obupnih delovnih pogojev kaj radi podležejo skušnjavskim ponudbam {»ganskega marksizma. Ne bo rešil tisti krščanstva, ki sedi pri topli peči za obloženo mizo in siplje grom in žvo-plo na marksizem in razglaša vsakogar za brez-božnika, ki ne tuli v njegov rog, temveč tisti, ki prinaša ljudem obenem s križem tudi kruha. To pa hoče Jugoslovanska strokovna zveza, zato se zaveda, da je najmočnejši branik krščanstva med slovenskim delovnim ljudstvom in najmogočnejša obramba proti valovom materialističnega marksizma. \ tej veri je naša moč in te- vere nam ne bodo omajali nobeni farizeji, pa četudi poudarjajo, da zato cepijo delavske vrste, ker je vera v nevarnosti. Dokler bo stala Jugoslovanska strokovna zveza, vera med slovenskim delovnim ljudstvom ne bo v nevarnosti in toliko časa bomo na najboljši poti da se bodo načela papeževe okrožnice dejansko uresničila. Kdor pa ponareja papeževo okrožnico, kot da bi hotela uvesti neko stanovščino, kateri se pravi z drugimi besedami fašizem, t. j. tisti sistem, ki hoče z nasiljem obdržati današnji izžemalski ka pitalistični gospodarski red, ta dela našemu cer kvenemu poglavarju, Cerkvi in veri zelo slab' uslugo. Prepričan je pa tudi lahko, da mu od sle venskih delavcev ne bo nobeden sledil. Zakaj je bilo treba nove katoliške organizacije? Papeževa okrožnica terja socialno pravičnos tako od delavcev kot od podjetnikov. Pri nas ima mo tudi dosti katoliških podjetnikov (»Gorenjcu lahko postrežemo z imeni in naslovi), zakaj se n zahteva, da se morajo tudi katoliški podjetniki lo čeno organizirati, da bi dobili tako tudi društvi katoliških trgovcev, obrtnikov in industrijalcev in da ne bi naši katoliški podjetniki več sede! skupno za islo mizo s poganskimi, materialistu nimi, liberalnimi in framazonskimi trgovci, obrl niki in industrijci. Saj je znan pregovor: Povej mi v kakšno druščino hodiš in povedal ti bom, ltakšei si. Naši katoliški podjetniki so tako stalno v ne varnosti, da jim zaradi povezanosti s svojimi po ganskimi stanovskimi tovariši ni mogoča v svoji! podjetjih uveljavljali idej papeževe okrožnice. C' pa bi se katoliški podjetniki ločeno organizirali kako bi potem lahko brez težav stopili v stik ( katoliško delavsko organizacijo in bi se med nji mi vsa sporna vprašanja uredila na podlagi nače papeževe okrožnice in bi se tako velik del razred nega boja izločil. Nato bi pa mogle tako katoliški-podjetniška kot katoliška delavska organizacija : združenimi silami nastopiti proti poganskim pod jetniškitn in delavskim organizacijam. Bojimo pa se. da tega ne bomo doživeli, kajt kapitalu, pa naj si bo to framazonski ali katoliški ni za skupni nastop niti proti poganstvu niti prot krščanstvu, temveč proti delavstvu. Zato cepljenj; v Zbornici za TOI, v društvu bančnih zavodov, \ trgovskih gremijih, društvu industrijcev med ze lene, bele, modre in rdeče ne bomo nikdar doži veli, ker podjetniki vedo, da je v slogi moč. Sanu kmetom in delavcem je treba različnih barv tud -v boju za vsakdanji kruh, da jih ima združeni ka pital razdrobljene in nemočne pred seboj. Narodni socialisti kot delavska neodvisna or gauizacija danes itak ne štejejo, ker so samo pri vesek politične organizacije. Socialni demokrati si izgubili svojo silo zaradi korumpiranosti, biro krntizma. centralistične usmerjenosti in ker na mesto da bi se borili proti kapitalizmu, se bon pioti veri. Jugoslovanska strokovna zveza je da nes tista organizacija, ki je res delavska, neod >isna in ki nesebično dela po načrtih papeževe okrožnice za delavske interese, zato ni črnino, di sc vse delavstvo zateka pod njeno okrilje in sc jr tako v zadnjih lotili njeno članstvo potrojilo! In zato je bila potrebna nova »katoliška« de lavska organizacija, da bi se razbila enotna de lavska fronta, ki se je ustvarjala v Jugoslovansk strokovni zvezi. Zalo toliko vpitja, da je naša or gnu izuri ja izdala krščanstvo, da so dobili ljudjt i.ojze Jože Žabkar: Božične ulite iti ceste Kos živi j e n j a s o !> o ž i č n e u l i e e in ceste... Mrzlo in raztrgano razpoloženje. Na ulici in na cesti valovi življenje. Veselo in živahno in tako žalostno tudi. Vsem cvete n i obrazu pričakovanje. Kakor kaka velika radost je nemirna bližina svetih božičnih praznikov. Stiskajo .si roke, se smejejo, vabijo \ vas, se hvalijo in tožijo, kako je težko, kako je lansko leto vse lepše in boljše bilo. Razgovori na sredi pločnika pred veliko božično izložbo Koke tišče globoko i žepih, beseda se trese in oči tolikih in tolikih pijejo razkošne predmete. Tako jih je pritegnil čar večernega mesta, da so kar pozabili, da se vračajo iz pisarn, šol in tovarn na svoje tople iti mrzle domove, da so lačni, da bi radi še to in ono kupili. Kakor da je dihanje predbožičnih večerov čudež, ki se razširja in zožuje Mirno pa hite ljudje, moški in ženske, otroci in psi. avtomobili in kolesarji Vsem se mudi in na obrazili vseli je začrtana skrb in težkost in čudno- upanje. Z obema rokama v /epu se mi Iniit na robu pločnika prikloni, če l.i bil tak. kakršnih je mnogo, bi pogledu! vstran, zamrmral, se otresel prošnje, se pomešal med ljudmi in bi se ga iznebil. Toda — Bledost na obrazu, lačnost na ustnicah, pre-zebanost v tresočem se čakanju, upanju v polnih črnih očeh, moj Bog, kuko prime in stisne vse to v duši. Skrči se ti in na glas zastoka od sočutja duša, ki zna ljubiti bližnjega. Strganega Kristusa glej v tem strganem fantu. lačnega Boga iricj v tem lačnem in bledem človeku, ki projjj iiiiprositi mora, čeprav je mlad in poln življenja in hotenja. In zraven se ti vsiljuje misel inf*Titttlobuost in zlobnost, na pijanost in nemarnost. kako težko je prvo in drugo! kako lahko je pri srcu, če si slednje zadušil v mislih in prvo izpolnil z dejanjem dobrega usmiljenja iti dal lačnemu Kristusu jesti in nagemu Kristusu oblffke. Gospod, saj nočem več kakor za večerjo, kos kruha je dosti. \ a jen sem in zadovoljen s kosom kruha za večerjo. \ se drugo pa je v božjih rokah!« Kant. mlad in poln hotenja, se mi je hvaležno priklonil. Morda se je zasmejal, ko sem utonil \ množici, za menoj iti sc mu je dobro zdelo, i la me je potegnil. Morda pa jo tiho odšel v pekarno in kupil kos kruhu za večerjo. Kakor da st; je nekaj zgodilo, se mi je /delo. \ resnici pa je bilo sse samo kos ki tiha Vse samo kos življenja, ki se preliva ' božične večere in noče v pesem. Kos življenja so božične ulice in ceste in ta je edini kos življenja, ki mi še noče v pesem — — I n k o š i ki d r o b a i h s v e č ... I ouko je zazvonil zvonec na porti Večer se je že razlil po dolgih hodnikih in lučke so že prižgali na cestah in ulicah Drobno dekletce se je nagnilo skozi o/ko okence in prosilo: Če bi mi duli kaj sveč. Ne celili, samo ostanke bi prosila. Svetili bi radi /o sveti večer doma. Tako temno je v naši baraki. Nič ni električnih luči, nič petrolejskih svetilk, samo tema in mrzlost je v naših ozkih prostori! doma!« \ Pogled je obvisel na raztrganem plašču ii-prezeblih prstkih. Oči pa so'se vjele v drobni) črnili otrokovih očeh, ki so tako lepo prosile Še in se je otrok pripovedoval in razlagal. Po’ ur« daleč iz predmestja je prišlo dekletce. Ma ma ga je poslala. Samo po nekaj koscev sveč, p< nekaj malenkosti, ki so tako neskončno majhne ]n mimo vseh bogatih izložb 'n mimo udobni in toplo oblečenih otrok je hitelo raztrgani dekletce, da bi dobilo nekaj koščkov sveč, ki 1» gorele na čast božičnemu Jezuščku na svet večer, v ozki leseni baraki, daleč zunaj mesta Na! boš laliko nesla'' Ko bo zmanjkalo, bo pa še prišla, kajneda! Pa moli in prosi Jezu ščka na sveti večer, da bi fi prinesel vse, kar t želi tvoje drobčkano srce. Tebi, tvojim sestri cam in bratcem in mamici tudi.« Dekletce je naložilo polne žepe in velik za voj v rdečem papirju pa je stisnilo v naročj* in sc veselo smehljalo. Saj ni verjelo iu kak< bodo veseli domu! Ne samo sveč, So kaj lepšega sem vam prinesla,« se bo hvalilo. Pridna bodi in vesele praznike in božji blagoslov vsem domačim. In srečno novo leto!« — Dekletce ni ua vse nič odgovorilo, saj mendf ni razumelo, ali pa je v veselju na vse po /ubilo. Meui pa je cvetela samo ena želja, da b: svečke svetile tein revnim v lepše iu srečnejše Novo leto... Saj ste prinesli moje jaslice.. \ si so tni prišli nasproti, ko sem stopil \ ni/ko sobo. visoko v podstrešju štirinadstropne hiše v sredi mesta. Acdcli so, da pridem, in vs 2 Zdi se, da je napetost glede vojne v Abesiniji dosegla višek. Pred nekaj dnevi je bil v Parizu izdelan med Hoareom in Lavalom sporazum med angleško in francosko vlado, da se predlože abesinski in italijanski vladi predlogi za zaključek vojne. Ti predlogi so bili silno čudni, Italija bi dobila skoraj da polovico abesinskega ozemlja za to, da je prekršila pakt Zveze narodov. V Evropi je nastalo silno razburjenje, angleško in svetovno javno mnenje je začelo silovito napadati obe vladi, ki sta mogli na ta način izdati velika načela mednarodne pravičnosti. Pod pritiskom tega javnega mnenja je moral Hoare celo podati demisijo. Javno mnenje torej zopet ve, kaj hoče! To je važno dejstvo in to dejstvo mednarodna politika tokrat čudno upošteva. V Evropi celo jo zadišalo po vojni in to javno mnenje se povsod dviga, češ da še ni zabrisan spomin svetovne vojne. Izgloda torej, da v Evropi vojna le ni mogoča. Ce je v tej smeri javno mnenje zmagalo, je to velika pridobitev za mirovno politiko bodočih let. Toda moramo se vprašati, če je to javno mnenje res vedno delalo, tako, da bi diplomaciji in mogotcem, ki se skrivajo za diplomacijo, preprečili vse te hude pretrese. Pri tem moramo namreč upoštevati dvoje: diplomacija je bila zmeraj tako zmerna, da je delala samo za mir, interesi velesil in kapitala pa so v tem oziru često hodili svoja pota in rušili na diplomatskem polju to, kar so v gospodarskem in imperijalističnem smislu že ustvarili. Da bomo to lažje razumeli se moramo ozreti nekoliko nazaj in ugotoviti smeri političnih in gospodarskih interesov. Ko se je svetovna vojna zaključila z milijonskimi žrtvami po vseh bojiščih Evrope, je bilo vsem najbolj na srcu ležeče mišljenje, da take strašne vojne nikdar več ne bo. Mednarodna politika je poveličevala Zvezo narodov in kdor je hotel veljati v Evropi za dobrega Evropza, je moral biti pristaš velike občestvene evropske ideje — biti je moral za Panevropo. Vse svetovno časopisje je stalno pelo slavo tej veliki ideji bo-dočnosli. interesi velesil pa so se šele počasi razvijali mimo vsega tega sanjarjenja o evropski skup- kapitalističnega duha, ki imajo tudi v katoliških političnih in gospodarskih organizacijah odločilen vpliv, povod za osnovanje nove delavske organizacije, da bi se na ta način razbila delavska strokovna borba, ki se je kapitalisti najbolj bojijo. Z delom Jugoslov. strokovne zveze ni prišla v nevarnost vera, temveč kapitalistični interesi, in zato jo skušajo razbili, seveda prepozno, ker delavstvo je danes že toliko zavedno, da pozna te farizejske ideologe. nosti. Imperijalizem kapitalistične miselnosti še ni smel razbijati lepih misli o Zvezi narodov takrat, ko so še vse narode rane iz svetovne vojne preveč hudo skelele. Tako vidimo, da so bila leta od leta 1920 pa do leta 1925 polna slavospevov o evropski skupnosti. Zveza narodov še ni bila dovolj, delati se je že začelo za lokarnski pakt, ki naj mejo med Francijo in Nemčijo na Renu še bolj zavaruje, kot pa je to storil že pakt Zveze narodov. Počasi se med prejšnjimi sovražniki ustvarjajo prvi mostovi za sodelovanje. Nemčija po Lo-karnu vstopi v Zvezo narodov. Evropska finančna vprašanja se urede z Daivesovim načrtom, ki po-menja v bistvu sledeče: Evropa nima več veliko možnosti za razmah svojega kapitala. Evropski trg ie premajhen, da bi bilo mogoče koristilo naložiti ves razpoložljivi kapital Amerike in zapad-ne Evrope. Zato naj Nemčija več ne plačuje tako hudih reparacij in naj se po Davvesovem načrtu priključi ostalini velesilam, ko gre za velike investicije izven Evrope. Dawesov načrt je v bistvu vseboval sporazum med Ameriko in zapadrvo Evropo, da se bo takoj' po ureditvi evropskih vprašanj začelo z velikimi investicijami tam, kjer ljudje še delajo za suženjske plače. Pri tem se je mislilo na Kitajsko, Japonsko in doloma tudi na sovjetsko Rusijo. To je bil velikanski načrt. Preprečila pa ga je Sovjetska Rusija. Takratni ruski zunanji minister (hčerin jo z vso silo podprl nacionalistično revolucionarno gibanje na Kitajskem. Takrat še komunistični kuomintang je v Južni Kitaj.-;:; izvedel uspešno revolucijo. Anglija je takrat morala pred Šanghaj poslati vse svoje veliko bro-dovje, da je preprečila katastrofo. Maršal Oang-kajšek je nato zavri komunistično gibanje, vendar pa načrt, predviden v Davvesoveih finančnem sporazumu, na Kiluj-skem ni bilo mogoče več izvesti. Pri tej veliki ekspediciji na Daljni vzhod pa niso mogle sodelovati države, ki nimajo veliko denarja. V Evropi sta to predvsem Nemčija in Italija. Takrat, ko so magnati iskali trgov daleč na drugem delu sveta in se za Evropo niso hoteli več zmeniti, sta se Italija in, Nemčija šli revizionistično politiko še naprej; in zahtevali zase velik kos kruha doma, kakor so si ga drugi rezali izven Evrope. Italija jo znova postavila vprašanje kolonij na mizo in takrat je bila Anglija tako zaposlena z obrambo Davvespvih predvidevanj na Daljnem vzhodu, da se je spustila z Italijo v pogajanja in takratni zunanji minister Anglije A listen Chamberlain je priznali Italiji v posebnem sporazumu mnogo večji kos — v Abesiniji, kol pa ga sedaj daje Italiji pariški sporazum. Takrat pa je francoska vlada preprečila to izvedbo delitve Abesinije. V Addis Abebi je pridobila abesinsko vlado za to, da je ta takoj zaprosila za sprejem v Zvezo narodov. Francoska delegacija je v Ženevi spravila prošnjo abesinske vlade skoz in delitev Abesinije brez vojne ni bila več mogoča. Francija takrat ni smela dopustiti, da bi se okoristila na ta način Italija, ki je bila revizionistična in takrat še na nemški strani. Azijski trg se je nato kmalu zaprl ameriškemu in zapadnoevropakemu kapitalu. V sovjetski Rusiji je petletka uspela in kmalu nato je vkljub največji razpoložljivosti kapitala zaradi prevelike produkcije izbruhnila največja gospodarska kriza moderne zgodovine. Na gospodarskem polju je ta kriza pomenila isto, kar je pomenila svetovna vojna na bojnih poljanah. Žrtve so postajale vsak dan večje in javno mnenje je bilo zopet ves dan napelo in mislilo zopet vse preveč na politiko in na liste, ki. so za politične nesreče odgovorni. Zalo je bilo zopet potrebno govoriti o velikih občečlove-canskih idealih in tako vidimo, da je bila v teh letih velike moralne in gospodarske krize znova sklicana konferenca, ki je trobila v svet blagovesl o miru. V Ženevi se je zbrala razorožitvena konferenca, ki jo zasedala ravno tako dolgo, da so ljudje dovolj pretresljivo obupali nadnjo. Javno mnenje je bilo zopet čisto zbegano in v tem tue-nulku vidimo, da se pojavljajo velike fašistične revolucije povsod, kjer je bila stiska tako velika, da jasen pogled v bodočnost ni bil več mogoč. V Nemčiji je kmalu nato zavladal narodni socializem, ko je zgorel, Reichslag, na Dunaju pa so bili prirejeni krvavi dnevi 12. februarja lanskega leta. V Franciji je bila Sl:iviskyjeva afera izrabljena čisto politično proti levici. Javno mnenje je radevolječ predalo svojo oblast v roke tistim, ki so rekli, da bodo rešili ljudstvo pred gospodarsko in svetovno vojno. Toda zmotili so se tisti, ki so mislili, da se da na, ta način rešiti vprašanje gospodarske in politične pravičnosti. Mislilo se je, da je svetovno innijnje. že tako zbegano, da se ob vojni v Abesiniji ne bo zavedlo in bo prepustilo, da se tam postopa kar po običajih kolonialnih vojn. Toda vkljub vsemu je završalo. Anglija in Francija sta še ohranili svojo demokratsko miselnost skoraj da neomejeno. Moderni človek je že toliko napredoval, da ne vidi več razlike med kolonialno in pravo vojno. Završalo je, dasi bi lega nikdo no pričakoval v toliki meri. Kadar pa se javno mnenje dviga, takrat je hitro treba tolči na lisli boben, ki ga javno mnenje najrajši posluša. In Anglija jo nakrat vzela v zakup obrambo Zveze narodov in sedaj brani ženevske ideale tako, kakor loga ni delal niti pokojni Briand. Ni izključeno, da bo morala Italija vsaj nekoliko popustiti: pod tuni navalom javnega mnenja na Zvezo narodov, "v "da pa se bo v ozadju skrivalo čisto nekaj •’ "..'ega. Saj Italija končno ni sposobna, da !•". T mimo izrabila polovico Abesinije. Tudi bi r.d : najmanj 50 let zalo, da bi se v južno Abesinije popolnoma vsedla. To bosta dali razumeti Anglija in Francija negušu in mu za- ko me željno pričakovali. Obljubil sem, da pridem tik pred svetim večerom. Moj prijatelj, ki me je spremljal, se je čudil in komaj je upal stopiti za mano čez- visok prag v temno sobo. Kovčeg sva odložila na posteljo in ponudili so nama stole. Vsem je žarelo veselje in prijaznost z obraza. Spraševali so, se čudili in pripovedovali. Ani mi je prinesla pokazat šolsko nalogo. Vedno mi jih pokaže. Če jo pohvalim, se mi smeje; če jo pokregam, se tudi smeje Najbolj se ona veseli mojega prihoda, še bolj pa mojega kovčega, v katerm je vedno nekaj posebej zanjo. Roza mi pripoveduje, koliko je že Sapredovala v krojni šoli. Da ji gre od rok in a ima veselje. Samo Vilko se me boji in sc .vedno »kriva za mamico in me le slu i vaj tu pa [jam pogleda. Branko mi toži, da ne bodo imeli letos nič jaslic. Samo drevešček bodo imeli, pa •e ta bo najrevnejši v celi lnši. Noče mu v glavo, lakaj so revni, zakaj imajo sosedovi pod njimi do stropa segajoče božično drevesce in velike $aselce, ki jin je poln kot »Nič se ne huduj, Branko! Božični dreve-iček bo tudi vaš lep in tudi jaslice bodo v kotu. Mogoče še lepše kot so sosedove.« Vsem so se zasvetile oči. Vsi so kakor ostrmeli jjledali vame in se čudili. Ani je prišla k meni in mi čisto tiho na uho /auu.us »Dobri gospod, ali sfe vi umi.-m jaslice in božični drevešček. Jaz sem vetu molila k Je-zuščku, da bi ga prineso -< •in- pa imam jaslice. Jaslice, jaslice ,nu '* prinesli jaslice. Kajpada ste jih prinesli mo e jaslice1« Otrok je kar koprnel od veselja, ko sem odpiral kovčeg in deval na mizo in na glas razlagal: »Tole in tole boste navezali na božični drevešček. To so laski, to kroglice, tule so svečke, in v teh zavojčkih so darila za Anico, Rozo. Vilkota, Brankota. — Drevešček je zunaj pred vrati. Tole pa so jaslice. Lepe so, čeprav preproste. V kotu na mizo jih bomo postavili, drobno lučko bomo prižgali pred hlevček, da bo svetila celo noč. Pa šč nekaj imain v kovčegu. To bo pa mama spravila. Jutri je velik praznik in prav je, da ste tudi vi veseli.« Potem smo postavljali jaslice, se veselili in peli vmes in prvi mrak se je razlil nad mestom, ko smo dokončali. Prižgali smo lučko preči hlevčkom in se vsi zagledali v drobno Dete. ki je ležalo na slami v jaslicah. Vsem nair je bilo tako mehko pri srcu, da so se misli kar same prelivale v molitev in v sveto božično pesem. Drobno Dctece je bilo revno med revnimi, zadovoljno z najmanjšim med zadovoljnimi s skromnim. Zunaj so peli božični zvonovi in od nekje so udarjali zvoki božične pesmi in se mešali z zvoki božične pesmi, ki so jo peli Anica, Roza. Branko in Vilko in mamica. Po temnih stopnicah so naju vsi spremljali in nama voščili blagoslov božji za praznike, ko sva utonila skozi vrata na božične ulice in ceste in potem domov. Bil ie že sveti večer in doni n so naju ze težko čakali pred jaslicami v pogovoru z božjim Detetom, ki je prišlo tudi k nam in in li revnim prineslo miru in ljubezni. 11 o/, j e in u Detetu gr e' m o nasproti. Božične ulice in ceste Polne ljudi in življenja in pes ur j Ali so vsi tako polni pričakovanja in božje ljubezni razdajanja kakor vsi li najrevnejši, ki sc prelivajo i/ ulice v ulico, iz ceste na cesto, iz barak v barake? Ali je samo k lent najrevnejšim prišel Odrešenik, potem ko je moral mimo palač in hiš in hotelov in prenočišč daleč ven v predmestje betlehemsko? Samo na jrevnejši so ga sprejeli, mu dali jaslice in slame in še darila: ovc, sadja in svoje obleke. Samo med najrevnejšimi je bil rojen Naiboga-tejši in postal zaradi nas najrevnejši, da bi nus potolažil in pokazal, da se ne skriva ljubezen in mir in veselje v bogatih palačah in dvorih, ampak, da je med revnimi v predmestju betlehemskem in še predmestjih modernih od kraja do kraja svetu prava ljubezen, mir in veselje božje doma. Božične ulice in ceste vodijo najrevnejšim božje Dete nasproti. Božične ulice in ceste vodijo v Betlehem, v mesto kruha, ljubezni in Resnice in Pravice. O, da bi bile polne življenja, hotenja in pesmi božične ulice in ceste —I Vsi gremo po njih božjemu Detetu nasproti . . . ILO O o NAMEŠČENEC IBilaitca PoKeiiunskega zaroda ((i. nadaljevanje.) Na' pasivni strani gospodarskega računu se boi*-« glede na pomanjkanje prostora omejili •,*!5 *ia postavko o upravnih stroških. Cisti upravni :rtf't>lki znašajo v letu 1984, 2,787.881.35 Din. Po MtikOiiu sinejo znašali upravni stroški t0% od ;pr-'Opisanih premij. Ta predpis je znašal v letu 27,402.030 Din in vidimo iz tega, da je do-ly. V lem se itak že po drugih podjetjih dovolj v.eSi ler ni treba, da bi se še tu. Ostane še do-»■■>»] priložnosti, v katerih naj bi zavod uveljavlja' svojo varčevalno politiko. V naslednjem naj jih n uedemo nekaj, ki bi bile kaj lahko izvedljive. Na predsedniško mesto so po večini imenovane (•■••rt', katerim predsedniška plača ni edini vir ■kfftodkov. '/.? iz tega vzroka bi se prodseilmski h«>->rar mogel brez nadaljnjega zmanjšati. Ce se ij i 1. da bosta prav za prav oni dve tisti, ki dobita ;/>?' (» Abesinijo. liazlika bo samo ta. da tio denar .l.oiulona in Pariza tekel skozi Rim v Addis Atoj.io namesto naravnost v Addis Abeho. Mir v Atesiniji bi bil samo provizorij, ki naj zaduši val j •' vnega mnenja, ki vidi vojne strahove povsod. Vi briški in. angleški kapital v Kvropi ne moreta V '' najti zadostnega trga, ker je v Kvropi delovna s"!a že predlaga. Abesinija pa je premajhna. Zalo j' Ireba končati vojno tako, da se sklene spora- m za nek drugi dalj nji teritorij. Ni izključeno, " I ’ S»o zopet prišlo na mizo vprašanje industriali-7 in je Kitajske in to je fak načrt, da bo pri tem ■ i.t marsikdo dolgo rezal lepe kose potice. Najlepše po vsem lem pa bo to, da bo tako Kcuha Iščem ... 'Delavsko svetonoeno premišljevali je) S p n v e m s e : 'in morila tudi mnogi / menoj. -.!■ danes mi je. bridko žal. (la i bil za obresti bolj ploden kot pa je evropski. Izključevali pa ne smemo možnosti, da se Italija ne bo hotela umaknili od svoje poti in da hi celo Francija podprla njeno evropsko misijo v civiliziran ju Afrike. Ni izključeno, da bo angleška politika potem še bolj razpihnila žerjavico in potegnila za seboj vse javno mnenje. To bi pomenilo, da hoče Anglija preko hrbta Italije naprej... Augur. božji - spoznali in sprejeli, pa tema je ni sprejela. Oni, ki so po svojih mislili v svetlobi bodili. imenitni in češčeni in oškrlateni. li le l.nči niso sprejeli, tudi hrepenenja niso imeli po tej luči: Ne oblastni Rimljani, vsi ožarjeni — lia /u naj, polni moči — na zunaj; v njihovem jedru pa je bil /e črv. ki jih je razjedal. Ne C.rki, vsi polni modrosti •— na zunaj, polni slave v igrali — na /umij, Njihova mo- drost iu slavti pa je že nihala po zraku. Ne uradno Judovstvo: verovali so — na zunaj. Vera jim je bila It; še politično sredstvo. I oda sekira je že bila nastavljena na korenino. Vsi ti niso hrepeneli po pravi l.nči. da bi jih razsvetlila. \ temi so ostali iu lema je ostala z njimi, tla so v temi tavali, (lasi vse sveilk, v svojo propast. Hrepeneli pa so po I uči. ki iazsvetljtije vsakega človeka, ki pride na ta svet, preprosti in skromni pastirji. Danes bi rekli: delovno ljudstvo je hrepenelo, tla se mu 1 .tič prikaže, da ni u pravo pot pokaže, tla ga ogreje in prežene mra/. ki so mu ga povsod v dušo silili... In v svelonočno temo je zasvetila l.uč-krisius najprej pastirjem, ki so v okolici Betlehema imeli svoje pašnike in svoje skromne njivice, ki so jim tlajale najpotrebnejši žive/. lietlehem: nisi torej prazna beseda /a delovno ljudstvo! liellchem je l.uč delavstvu, ki ga hoče vedno in vedno voditi po pravi poti: tla se zave. da je ravno tako spoštovanja vredno in še bolj kot drugi, ko ga je sam Sin božji iui sveti večer -s svojim rojstvom kot najbolj revnega počastil! Druga zadeva so potnine. Pri zavodu se preveč potuje in račun potnih stroškov je odločno previsok. Potuje'se pod raznimi imeni ter vzroki, pa najsi Im kot stavbna kontrola, ali kol kontrola ekspozitur. Znani so nam primeri, ko je potoval funkcionar zavoda v Dalmacijo. S,seboj je vzel še tajnika, ki menda ni imel. drugega dela, ko da je na namembnem mestu napisal zapisnik o seji. Potovanje je 'trajalo 11 dni in računček je znesel precej preko 10.000 Din. Princip uprave naj bo. da je potovanja treba omejiti na resnično potrebo, ne pa, da se skrivajo pod temi izdatki počitniška potovanja. Tudi sejnine'so poglavje zase.,'tudi ti stroški so previsoki in je zavod z njimi preveč radodaren. Predvsem smo odločno proti temu, da se nastavljenemu zavoda . honorirajo -seje, pri katerih sodelujejo, kajti to vendar spada v njih delokrog in so za to že plačani. Pri zavodu obstoja nekak propagandni fond. S teni fondom naj bi se plačevala propaganda za pokojninsko zavarovanje. Ni nam znano v kakšnih višinah se gibljejo določene vsote. Znan pa nam je primer, tla je iz tega fonda prejela neka na-lneščenska organizacija podporo v znesku 0000 Din. V principu smo za to, tla se lake podpore sploh ukinejo, še bolj odločno smo pa proti temu, da imajo samo nekatera nameščenska društva to prednost, tla so deležna Je podpore. To l>i naj bilo nekaj primerov, kalere naj bi zavodova uprava upoštevala pri Sledenju. Našteli smo samo nekatere, da s lem pokažemo, kje naj se prične varčevati, kajti v splošnem se prične in konča vsaka varčevalna politika le pri name-ščenskih plačah, dočim se taki primeri, kakor so zgoraj navedeni, molče dopuščajo, .le pa nujno potrebno, da zavod režijo zmanjša, ker se število rentnikov z veliko naglico povečava, a število članstva sc ne bo več dosti zvišalo. Kakor tlo-znavamo, je položaj v tem oziru že precej opasen ter ni več daleč čas, ko bo zavodova uprava postavljena pred odločitev: Ali zmanjšati rente, ali pa zvišali premije. Ne ena in ne druga rešitev ne bo od prizadetih sprejela povoljno. Kentniki se bodo sklicevali na svoja vplačila in zagotovljene jim uadeje, a • plačujoče članstvo se bo smatralo že i In k dovolj obremenjeno in prav gotovo ne bo pripravljeno plačevali višjih premij. S lem naša razmotrivanja o bilanci PZ zaključujemo. Naš namen je bil. tla seznanimo naše članstvo z računskim zaključkom ene naših uaj- Sloj! \Ii je že kdaj bil kdo od tako zvanih odrešiteljev delovnega ljudstva rojen v tako bornem slann kot je bil Kristus?! /. a I o j e k r i s t n s ves n a š ! IJelleliem: Hiša kruha pomeni ta kraj. telesni kruh so skromni pastirji po svojem delu še imeli. Saj S|1 istega še z najrevnejšo in najsvetejšo Družino delili, s Kristusovo materjo Marijo, rednikom Jožefom... In vendarle l!ct-leheni, hiša hrulia . veliko pomeni: Kruli resnice, kruh pravice, kruh ljubezni — Kristus, je ravno tu v betlehemski votlini začel nasieevati lačna srca delovnega ljudstva, saj je pisano: In pastirji so se vrnili iu lloga slavili in hvalili, za vse to. kar so slišali in videli in prav. kakor jim je bilo povedano. (I.k. 2. 20). Kristus - Deltivec je že ob svojem rojstvu začel lomiti kruli ljubezni in pravice in resnice, tla bi delovno ljudstvo luko moglo tudi telesni kruli v pravici in ljube/ni in resnici pridobivati! Ali ni Kristus v betlehemski štaliei ves I voj, delavec in delavka''! Kaj pa, če morda tudi Tebe že ni /ujet« ošabnost Rimljana, poganska modrost (■ r k a in hinavščina judovska'’... *. * Prav i c a. To betlehemsko Dete je bilo /e kot dete* preganjano, Svetonoenn l uč je premočno zasvetila presveti i m c. v resnici temnim glavam v Jeruzalemu. Lahko je Kristus - Delavec pozneje govoril: •Hlagor njim. ki so zaradi (travice preganjani — rskaj njih je nebeško kraljestvo:« (VIt 5, 10.) Tudi vpinšnip Do listih stvari, ki človeku koristijo, se je treba vedno s težavo dokopati. Brez truda iu volje pride le nesreča ali ničvredne stvari. Da nam bolj prija !o zadnje, je žalostno dejstvo iu pri teni imam v mislih celo nas mlajše, od katerih svet upravičeno veliko pričakuje. Poglejte: Kdo bo dejal, da je to razveseljivo, če je treba venomer butati v nas z besedami: delaj... žrtvuj... l’a smo celo taki, da priznavamo svoj greh, da vemo, kje liči zlo, da je važno socialno delovanje nameščenca skupaj z delavcem, da, še več, celo vzklikamo tistim, ki so že nekaj žrtvovali! Pa je vse to tako prazno, samo votlo besedičenje brez del, brez dejanj... In vendar vemo, da je bilo treba za dosego enega samega paragrafa v socialni zakonodaji mnogo truda in dela posameznikov, da je bilo treba žrtvovati, da je nekje skupno gibanje rastlo v tisoče in tisoče članov, da bo treba neskončne energije in sile, če hočemo do konca po začrtani poti. Jaz in ti tovariš morava to priznati, ne opravičujejo naju nobeni izgovori, jiriti morava na čisto, da, odgovorili je treba jasno: sva li živa člana v tej verigi skupnosti? Menim, da zadosti živa nisva nikdar! (> delava in se trudiva in to kjer in kadarkoli, potem sva lahko mirna, če pa lega ni, potem sva olilapueža, nič ni z nama, še o najosnovnejši nalogi življenja nimava pojma. Zato sva ničli v vetru... Imam prijatelja v južni Srbiji. Dve uri daleč jase v hrib, kjer je delovodja rudnika. Torej nameščenec! ('e ne bi hotel, ne bi imel nobenega slika /. rudarji. Pa ni tako! Dolžnost in ljubezen čuti do njih, zato je z nymi. In kakor lani tako ie tudi letos organiziral praznik sv. Barbare, poklical je duhovnika, naučil je rudarje peti za sv. maso in letos mi je še pisal, naj mu pošljem kaj primernega za proslavo. Ali nismo silno majhni, če ne čutimo v sebi dolžnosti, ki jo diktira ljubezen?! Zdi se ini, da tike in podobne misli prej doume delavec kot nameščenec in to iz dveh razlogov: Delavec je mnogo bolj tlačen kot nameščenec. prav zaradi lega pa je njegova duhovna sila '•'nogo močnejša, pa četudi se ukvarja le s težkim fizičnim delom. Pričakovali pa bi vprav od nameščenca večje duhovne razvitosti. Nameščenec, ki ima več učnih pripomočkov, mnogo širšega vpogleda — seveda če je zato sploh sposoben in :možen. Kadar gre za kulturno delo, bi moral na--»t*. -a. važnejših institucij. Naša izvajanja, v kolikor se iie skladajo s postopanjem uprave, naj se ne sma-trajo kot kritika, temveč le ■ kot želja in nasvet, kako upravljati imovino, ki je last vseli slovenskih nameščencev, čim boljše in plodonosnejše. Vse to je sam okusil, vse to je sam prestal, da l)i liani moč vlil v boju in delu zn pravico... Pa sc tisti, ki no hrepene po resnični praviti in svetlobi, smejejo in govore kot tedaj -Trobi materialisti: Nebeško kraljestvo vam, /.einsko pa nam! T a k s m e h v a ni p usti m o !.. * K a f a r n n um... Dan pozneje, ko je Kristus nasitil tisoče in tisoče s telesnim kruhom, ga je množica zopet hotela imeti v svoji sredi. Vsi brez izjeme so bili nasičeni. Toda vsem ni bila ta hrana v pravo korist. Množica namreč ni imela pravih misli. Največ jih je mislilo: »Kristusa imamo tu, On /more vse, tako dober je, On bo za nas skrbel, nič ne bo treba- delati, nič se truditi...« Zato Kristus govori: »Ne iščete me zato, ker ste videli čudeže, ampak žfito, ker ste jedli od hlebov in ožjega kraljestva in njegove pravice, in sli so 1Q2 meščenec slati v ospredju in bi lako kot tak mnogo koristil tovarišem v delavskih organizacijah, ki prav tega tako pogrešajo. Kadar gre za skupne socialne interese, bi moral biti nameščenec prav tako aktiven kakor takrat, kadar so ogroženi njegovi interesi. Da, to bi moralo biti. V kolikor ni, je treba iskati vzrok v /.holištapler-ski : usmerjenosti raznih pojavčkov, ki pač samo škodujejo, kar aktiven nameščenec itak razume in priznava. Nimajo te besede agitacijskega pomena, v njih je le površno in krotko razmišljanje o skupini, ki prav tako pripada celoti delovnega ljudstva kot n. pr. rudar in kovinar, le s to razliko, da slednji prve v borbi splošnih vprašanj mnogo, mnogo prekaša. J—č. Jz mo|c službe kot pripravnik Rudarski nameščenec pripoveduje: Rojen v rudarskem revirju, v njem tudi živim, dasiravno sem se prvotno namenil v drug poklic izven njega. Pa je že hotela usoda, da sem prišel tja, kamor nisem hotel. Sedaj sem se privadil in sem zadovoljen, v kolikor je pač danes mogoče. Svojo službo sem torej pričel kot 17 leten /ant v pisarni. Bil sem praktikant. Vse mi je bilo seveda novo in tuje, počutil sem se kakor riba na suhem, ki ne more plavati. Imel sem sicer mladega šefa, ki pa je bil začuda mrk in molčeč. Prvo delo, ki sem ga moral opraviti, je bilo črtanje knjig in to celih 14 dni. Slab začetek, sem mislil, rekel pa nič. Radoveden, kakor sem bil in v želji, da se kaj naučim, sem v šefovi odsotnosti In pa tam prelistal debele in okovane knjige. Pa sem že moral bili neroden ali se me je držala kakšna druga smola, da nisem znal položiti knjig v prejšnjo lego, šefovo bistro oko je opazilo spremembo. Takoj mi je prepovedal imeti kaj opravka s knjigami. Tako nisem imel mnogo upanja, da se česa naučim. O dolžnostih so me liilro poučili, ne pa o pravicah. Prvi zaslužek je bil tako nizek, da ni zadostoval za hrano. Vzdrževati so me morali še starši. Po modi se takrat nismo oblačili, tudi v kino in k raznim prireditvam nismo zahajali kakor današnja mladina. Delalo se je vse delavnike in še ob nedeljah in praznikih, zalo je bilo le malo prilike za izvrševanje verskih dolžnosti. Ob plačilnih dneh se je mnogo popivalo in pretepalo, kar ni bilo čudno, ker je rastla mladina med vojno, ko so očetje umirali v strelskih jarkih. Po sedmih mesecih službe, ki so mi bila kakor večnost, sem k sreči dobil novega šefa, ki svojega znanja ni skrival. V dobi štirih mesecev njegovega prekratkega službovanja sem se najpotreb- proč od njega. Zato tudi danes materijalisti ne morejo razumeti Kristusa. Četu preprostih in vseskozi dobrih galilejskih ribičev, ki so bili v vsakdanjem delu utrujeni, pa so ostali pri Njem in uživali kruh njegove božje besede, ki jih je prerajala, da so pozneje sami prerojeni mogli svet, ves pogreznjen v krivico in laž, v temeljih omajati in človeško družbo obnoviti... Ali ni to tudi podoba za k a t o- 1 i š k e ga del a v ca? Kristus in apostoli njegovi... * J c r u 2 a 1 c m... Betlehemsko Dete — učlovečeni Sin božji — gleda iz betlehemskih jasli na oni veliki četrtek, ko bo nam tudi zapustil pravi in že obljubljeni nebeški kruh: Samega sebe pod podobo kruha! »To je moje Telo? .. Vzemite in jejte! . Nebeški kruh — Kristus sam je apostole krepil. In prav la kruh tudi nas danes krepi. Samo mi smo večinoma še kot oni v Kafavnau-niu: preveč telesni, preveč materialistični! Kaj misliš Ti delavec in Ti delavka o tem nebeškem kruhu na sveti večer? Kristus - Delavec ni samo v besedi naša Luč, On je tudi pravi živi kruh, ki edini more preroditi naša ledena srca, tako mrzla za ljubezen do bližnjega in za pravico! * Sveti večer 1935. Kruha iščete ... Pa sc mi je nekajkrat zgodilo, da je prišel kdo od bednih in iskal kruiin nejšega naučil, da sem učil celo njegovega naslednika. Po enoletni pripravi sem izpolnil 18 let ter napredoval v kategorijo nameščencev. Z višjim naslovom sem sprejel večje dolžnosti, ne pa tudi plače. Nemec pravi takemu napredovanju: sTitel ohne Mittel«., Ker sem dobil ^titel sem smel plačevati višje prispevke za zavarovanje, za druge reči se nisem smel zanimali in ne vprašati. Molčanje je bilo prvo pravilo, četudi bi kaj vedel. Marsikaj bi Vam napisal, pa ne dopušča prostor. 11 koncu moram ugotovili samo to, da so se tisti zelo zmotili, ki so trdili, da zadostujejo šole, če hočeš priti do dobre službe. Kaj vse danes odločuje za napredovanje v službi, ve vsak nameščenec iz lastne skušnje. Blagoslovljene praznike in srečno novo leto želim vsem bralcem Delavske Pravicec kakor stanovskim tovarišem. Bilanca stoletnega dela TOPE I rgovsko bolniško in podporno društvo je >->• }• ln-. v dvorani Trgovskega doma ob navzočnosti mnogoštevilnih odličnih predstavnikov proslavilo 100-letnieo društvenega "obstoja in podalo obenem kratko bilanco njenega dela. 1 redsednik društva Petei Klinar je pozdravil vse navzoče odlične predstavnike in zastopnike raznih institucij, ter nato podal daljše poročilo od prvega p o e e tka društvenega delovanja do danes. Ustanovitelj je bil Ferdinand Jožef Šmid, ki je tekom 20 letnega načelovali ja spretno vodil posle, ter društvo postopoma širil. Za svoje v č lik e zasluge je bil izvoljen za častnega elana. Viden izraz društvenega dola je Šlajmerjev dom, ki nudi našim zavarovancem vsestransko najboljšo oporo in pomoč. Društvo ima za bodoče: izdelan velik program. V vidu je razširitev tega doma in s tem v zvezi osnovanje oddelku za porodništvo, ki je /.e nujno potreben. Dalje oddelek za očesne bolezni, oddelek za rentgen in za elektrofizi-kalno zdravljenje. Opremiti se namerava tudi hidroterapevtično kopališče: Resna namera društva je tudi posebno zavarovanje zn slučaj brezposelnosti in pa osnovanje starostnega bolniškega. zavarovanja, ki ga danes sploh še ni. Predsednik Klinar Peter je žel za svoje resno in stvarno poročilo, pa tudi za svoje požrtvovalno delovanje živahno priznanje. K društvenemu jubileju so čestitali odlični predstavniki, in sicer mestni župan dr. Vladimir Ravnihar, predsednik TOI Jelačin in stolni kanonik dr. Mihael Opeka v imenu našegu škofa. — Redka slovesnost je bila viden izraz priznanja in tople zahvale za trud in požrtvovalno delo vsem pokojnim in sedanjim vodilnim članom. — Našo organizacijo je zastopal tovariš Korun Julij. v obliki daru. Žalostno iskanje! Mlad je bil in cvetočih let. Zasmilil se mi je. Ko sem ga pa spomnil na dušni kruh, in kako njegova notranjost živi, so se mu zaiskrile oči. Utihnil jc .. Lačen je bil tega kruha. Lomil sem ga mu. A zaključek je bil: »Gospod, da bi mogli tudi drugi tako misliti!« Najprej je treba spoznati Rcsnico in potem delati v svoji okolici za obnovitev p r a v c g a krščanskega življenja! Sveti večer v 1935 letu od one betlehemske noči, ko smo v tem letu tudi silno moč besede božje in kruha božjega na evharističnem kongresu videli in spoznali — naj nas vendar privede do prevelike in življenjske resnice: »Najprej iskati božji Krnil - Kristusa in Njegove pravice, drugo bo naši delavnosti Bog dodal!« Kruha iščeš, delovno ljudstvo. Ali ste spoznali ob jaselcah, kako ga bi mogli trajno imeti? Kristus —: Najprej božji kruh! — Mi: »Daj nam danes naš vsakdanj' kruli!« Navrženo nam bo! ker drugače ne more in biti ne sme! In to verujemo in to izpovedujemo pred vsemi: Pred vami, mogočrijaki, ki ste siti zemskegn kruha, da boste stradali, nko tudi vi ne spoznate resnice in pravice po ljubezni! In pred vami, ki samo na telesni kruh mislite in vanj vso moč stavite, ko hočete družbi lepšo bodočnost dati! —: »Da bi tudi vi tako mislili« na sveti večer 1935, sem vam to napisal. Vik tori jan Demšar. I Blagoslovljen božič, srečno in veselo novo teto želijo vsem cenjenim posetnikom tn odjemalcem naslednje tvrdke: mZm&i |l 'tu J f km Ljubljana Slamič Franc tvornica mesnih izdelkov in konzerv, velemesarija Ljubljana: Gosposvetska cesla 6. - Telefon 29-73. $>33 Podružnici: r^g Prešernova ulica št. 5. - Telefon 22-56. »f© Napoleonov trg. Telefon 39-75. DELAVSKA PRAVICA«, dne 23. decembra 1935. Leto VIII. Ignacij Banko gostilna Ljubljana Šmariinska cesta 3. Sokolov Joško in Metka želita vsem cenjenim gostom vese!« novo leto. !S& liVAN LEGAT Podružnica .Ljubljana, Prešernova ulica št, 44 Prva specijalna popravljalniea in trgovina piaarniških strojev. Telefon 26-36. Srečno in veselo liovo leto želi vsem odjemalcem Ivan Srebot Ravnikarjeva ulica St. 13. 'i'iM Srečno in veselo novo leto jgS}" želi vsem cenjenim odjemalcem pekarije Vinko Požar, Moste. tir____________________________________________________ Srečno in veselo novo leto i A v; ’ ^•<5 želi vsem svojim cenjcnim poslom i Krsto Zanimovie JR- Moste, Pod ježami št, 3, i®"~“----------- —■— ------------------------------- .>«»: Zdravo in blagoslovljeno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem im Novak Jurij Jfif trgovina na Brodu pod Šmarno goro, ler prosi za cenjeno naklonjenost tudi v bodoče. ■ »Jf? i"? ’ & m Samo nova posojila domačih denarnih zavodov in novih vlog morejo poživiti naše gospodarstvo. — Zaupajte Vaše prihranke Mestni hranilnici ljubljanski ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. januarju 1933 neomejeno in jih obrestuje po 4-5% Nove vloge znašajo blizu Din 30,000.000'— IVAN RAHNE trgovina raznega blaga, zaloga ljutomerskih, bizeljskih in haložklh pristnih vin LJUBLJANA - MOSTE Ciglerjeva ulica št, 26. Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem A. Kasig izdelovanje uniform in zaloga čepifc Ljubljana, Zidovska ulica Petrič Jakob mesarija Ljubljana. - Telefon 37-48. Stojnica, Šolski drevored. Blagoslovljen božič in srečno novo lelo želi in se priporoča Velkovrh Franc potovalni uradnik Vzajemne zavarovalnice« Vrhovci, p. Vič št. 92. J Ivan Rozina. Ljubiiana trlovlna l/arv, lahov in iirneZev Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv, firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat. Arti tuši; pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske po-jaŠ trebščine. - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. - Najnižje cene in najboljša postrežba j?.’ Prodajalna: T y r 5 e v a cest« (Dunajska) polen trgovine Schnelder A VerovSek - — . ___________________ 111 (IIIII111Hm ••■•lllllll lilll m iisiiiiisumi Marinko Terezija trgovina z mešanim blagom mi KHilGOTISK BAKROTISK K L i S A R N A Ki,« 0 m LITOGRAFIJA KAMENOT1SK OFFSETTJSK JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA ♦ KOPITARJEVA 6 H.USTRACIJfi IN KLiiEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. . ZA REKLAMO V Vfc SOKIH NAKLADAH UVA2U/TE LIL OfV- crrnsK. ki je danes m a jcenki tu l . m Ljubljana, Prisojna ulica 7. ?u‘‘ i —---------- ■ ims & Andrej Dolinar parna pekarna fM Ljubljana Kvi Bohoričeva ulica 1. Anton Škerjanec mesar Stojnica Ljubljana, Šolski drevored. m i® r/«? Podobnik Vinko Tržaška cesta št. 16. Premog, drva, kok*. — Telelon št. 33-13. I V >'41 I Prva slovenska Zidarska zadruga r. z. z o. z. Ljubljana TržaSka cesta 2. - Telelon 28-81. 9’ Sčhicht RADION DELAVSKA PRAVICA«, dne 23. decembra 1935 Avtobusno podjetje B. Vehovec Ljubljana. —1 Telefon št. 39-74 Rimska cesta št. 19. — Polhov Gradec št. 10. WM Zalog-Vevče Kokalj Ferdinand trgovina z mešanim blagom Ljubeljska cesta — Tržič, Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Krenos trgovina in pekarija Zalog. Zadovoljne božične praznike in srečno uovo leto želi Ivan Paternoster mesarija Zalog. Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi ter se nadalje priporoča Lojze Zajc trgovina koles in delov Zg, Kašelj 105. - Zaloška c,, p. Polje pri Ljubljani Vesele in blagoslovljene božične praznike m srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Terezija Černe trgovina z mešanim blagom in pekarna sesuM4f% 'JŽadtonom Dobrunje, pere sam Schichtov Gostilna Cotelj, Leše Se priporoča Marica Lombar. Jesenice I Regovc Jerica w gostilna in trgovina SK Markei Valentin Hranilnica in posojilnica Jesenice Triglavska založba Obrtniška ulica Cankarjeva cesta Krekov dom Zdravko Rand urar in trafikant K Ante Masarovič M gostilna »Jadran« Foto Justi Rozman trgovina in parfumerija Cankarjeva cesta (poleg kina »Radio«). Jesenice, Priporoča sc za nadaljnji obisk. Gosposvetska cesta. Avgust Klabus trgovina z železnino Savnik Vinko manufaktura in galanterija »Peko« čevlji Gosposvetska cesta Jesenice, mesar Mihael Kovačič trgovina z manufakturo Jesenice - Radovljica - Bled Ignac Gorjanc parna pekarna Gosposvetska ce&ia Cerkvena ulica 4 Stran 1 k. »DELAVSKA PRAVICA«, dne 23. decembra 1933. Leto VIII. » Ljudska Krekov dom Ignac Hrovat mesar Gosposvetska cesta. m n Andrej Čuler I trgovini n* debelo in drobno ter gostilna 'FŠ ‘ hČ- Gosposvetska cesta. M---------------------------------- ^3 Nasi. Konrad Rojnik kJH trgovina'-* mešanim blagom Cankarjeva cesta 9. m m 0® Joško Janša A’'® splošno čevljarstvo 'dlfJP Obrtniška ulica 24. | Janko |t| hoiel, kavarna in restavracija, j||' modna trgovina in galanterija t| Jesenice IH Tovarna pletenin: Radovljica m is i! mm pik. Ivan Vergles st. mesar in prekajevatec Cankarjeva cesta. Radoslav Dolinar trgovina z mešanim blagom, steklo, porcelan, šipe za okna. Gosposvetska c. 11. Franc Boštar brivski in damski salon Gosposvetska cesta in Obrtniška ulica. Ivan Stojan krojač Obrtniška ulica. Konrad Vidic pekarna Obrtniška ulica. Leopold Šoberl dimnikar Obrtniška ulica 13. Stana Lenardič trgovina južnega sadja in zelenjave Kralja Petra cesta. Jože Mihelač krojaštvo Kralja Petra cesta. Franja Tušar modistinja Gosposvetska cesta. Ivan Gogala krojač in trgovina Gosposvetska cesta. Franc Brejc manufaktura Gosposvetska cesta 23. Franjo Ferjan kavarna Čop Jesenice. Ivan Bernik mesar Gosposvetska cesta. Andrej Balon novo otvorjena trgovina (prej Ropotar) se z mešanim blagom najtopleje priporoča. Kralja Petra cesta 18 Ivan Rakovec brivski in damski salon — podružnica v hiši I. delavskega konsuma na Kralja Petra cesti. Ivan Zvezda krojaštvo, konfekcija, manufaktura Cankarjeva cesta (v bližini tovarne). PRVO DELAVSKO KONSUMNO DRRUŠTVO s svojimi podružnicami na SAVI. JAVORNIKU DOBRAVI in BLEDU * Obenem priporočamo nakup špecerije, manufakture, galanterije in posode, kair imamo na zalogi v veliki izberi. Ob sklepu bilance 5 % popust na blago rednim plačnikom. Ne zamudite prilike! Delež 25 Din. — Pristopnina 10 Din. Stanko Poženel parna pekarna ’ Gosposvetska cesta. ; Franc Dežman mesarija, Jesenice. - Restavracija Sl. Javornik. Marija Poljšak gostilna in trgovina Gosposvetska cesta. Pavla Arnež pekarna in slaščičarna Obrtniška ulica. Jože Košir modna trgovina, »Tivar« obleke Jesenice. V oglaševanju je napredek trgovstva! Ivan Levičnih urar in draguljar Kranj - Jesenice Velika zaloga zlatnine, srebrnine in švicarskih ur. Popravila urarska in zlatarska se izvršujejo solidno in najceneje. Zabret & Comp., m dtufrba 3 o. 3. KRANJSKA TOVARNA LANENEGA OLJA IN FIRNEŽA €$/7/0/ pti (Ktanju nudi svoie prvovrstne izdelke: laneno olje, laneni firnež in lanene tropine. Prečastitim župnim uradom priporočamo rastlinsko repično gorilno olje v najboljši kakovosti. Zaupajte nam, postregli Vas bomo vedno s cenenim in dobrim blagom, JiŽj Priporoča se vsemu delavstvu najcenejša trgo- vm vina na Gorenjskem |P Logar - Kalan mi naslednik Srečko Vidmar Kranj. g/^'2 Vesele božične praznike in srečno novo le!o |^f"nH‘ jšll Sto«®1 & Vesele božične praznike in srečno novo leto 1936 želi svojim cenj. odjemalcem in se nadalje priporoča tvrdka Ješe Anton izdelovalnica vsakovrstnih čevljev Tržič Cerkvena ul. Godnov Franc mesarija Tržič, Cerkvena ulica. Francka in Franc Babič gostilna in trgovina Tržič, Ljubeljska cesta. Jjpj Delavstvu se priporoča za obilen obisk Tržič, Ljubeljska cesta. •v- Jose! Rudoli brivski salon M 5® 5iv/"T W Danilo Krašovec |||; trgovina z mešanim blagom Ljubeljska cesta — Tržič. ^ Blaž Jeglič gfaS; mesar in prekajevalec m m------------------------ Tržič - Glavni trg. 5» Brivsko-frizcrski salon »Angeli«, Josip Petrič ehm %§ Martin Slapar čevljar i..m i i Tržič i’/%_ Za cenj. naročila s točno in ceno postrežbo |K,| se priporoča ij| Leopold Valjavec 2S modno krojaštvo Tržič. Priporoča se avto-podjetje -Ufi (®jp Jožef Goričan *-.x\Y T ržič. L Delavsko konzumno društvo M r- z- z *• v Ljubljani Prodajalna Tržič. Ivan Jenko nasl. tapetniška in sedlarska delavnica v Kranju pri »Jelenu« želi veselo, srečno in zdravo novo leto. rsn v © w Trztc Ivanka in Woller Elsner Hotel »Pošta«. Za vsa slikarska in pleskarska dela se toplo priporoča cenjenemu občinstvu tvrdk a Marjan Ježek Tržič. Srečno novo leto želi tvrdka K. Koželj - Tržič Bogata izbira za gospode: srajce, kravate, klobuki itd. — Za dame: rokavice čepice, ročne torbice. — Vse vrste damskih moških in otroških nogavic. — Zelo znižane cene! Praprotnik Andrej mizarstvo * Cerkvena ulica * J? . — Tržič. Košir Vinko trgovina in gostilna pri kolodvoru Tržič. Verdir Janez mesar in prekajevalec Glavni trg — Tržič. Romih Martin pek — se priporoča cenjenim od Glavni trg cmalccm — Tržič. Indihar Viktor trgovina z mešanim blagom in steklarstvo Glavni trg — Tržič. D. Franko manufakturna, galanterijska in modna trgovina. Anton Belhar mesar in prekajevalec ran v • v TtZtC se nadalje vdano priporoča cenjenim odjemalcem. m samo ročnega izdelka, trpežni Čevlje za vsakogar, izključno • za vsak dan, za šport, špeci-jalne gojzerje in smučarje kakor tudi najelegantnejše Vam nudi v veliki izberi domača tvrdka Franc STRNIŠA, Kranj. Škofja Loka Vesele praznike in srečno novo leto želi v-sem cenjenim odjemalcem Ivan Mlakar manufaktura in galanterija Škofja Loka. Vsem cenj. odjemalcem želim vesele božične praznike in srečno novo Ido ter se priporočam za nadaljni obisk Anton Gosar mesar Škofja Loka, podružnica Puštal. Nadvse vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Andrej Krošelj pekarna Škofja Loka, podružnica Društveni dom. Svojim cenj. odjemalcem želim vesele božične praznike in srečno novo leto in za nadaljni obisk se priporoča Josip Dajzinger špecerija in koloniale Škofja Loka. Svojim cenj. odjemalcem želi srečne in vesele božične praznike in srečno novo leto Franc Šifrer trgov. s špecerijo, usnjeni in čevlj. potrebščinami Škofja Loka, Novo predmestje. Vsem cenj. gostom, ki posečajo mojo gostilno, želim vesele božične praznike in srečno novo leto Pepca Trdina gostilna pri »Filaverju« Vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom gostilna v »Prajerci«. Blagoslovljeno in srečno novo leto želi Hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Slovenj Gradec. j«y» w 'm ‘•Sv I Javornik mm Frido Bernot manufaktura — galanterija Koroška Bela — Javornik, pf« Gostilna pri »Jurčku« Koroška Bela. J ,Gospodarska zadruga* W Koroška Bela - Javornik W4 Jože Vengar ffijK strojno mizarstvo Koroška Bela. Jože Zupan „'£« čevljarstvo m s#: Koroška Bela. Ana Pečar SS® trgovka Koroška Bela. P? Rimske Toplice Želim vsem svojim cenjenim odjemalcem srečne božične praznike in veselo novo leto ter se PJ priporočam še nadalje Olet Anton g| pekovski mojster Šmarjeta, Rimske Toplice. Kakor Vam vedno postrežemo z dobrim, tako Vam želimo srečne praznike in veselo novo leto Mj in se priporočamo še nadalje « Gostilna M. Majcen Gračnica. Vesele praznike in srečno novo leto želi vsem te® delavcem-odjemalcem in se priporoča še nadalje A. Bregar v^-t trgovina z mešanim blagom Gračnica, Rimske Toplice. ©Sl Priporoča se vsem delavcem-odjemalcem in želi vesele praznike in srečno novo leto Ul Zvonko Draksler trgovina z mešanim blagom itosi Šmarjeta, Rimske Toplice. gm SVOJI K SVOJIM velja tudi za nas. Zato pristopajmo kot člani in kupujmo vse potrebščine le v svoji || Nabavni in pro-f4 da jnl zadrugi v Rečici pri laSkem Mi Žiri Kavčič Franc gostilna Žiri št. 44, Gostiča Alojzij gostilna Stara vas. Potočnik Filip trgovina in gostilna Žiri. Janko Erznožnik trgovina z mešanim blagom Žiri. Grošelj Leopoldina trgovina Žiri. Ruprt Franc trgovina in pekarija Nova vas. Ljudska posojilnica Žiri. Seljak Marija trgovina Stara vas. Poljanšek Jakob avtopodjetje Žiri. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem »Sora«, d, z o. z. ročno čnvljarstvo 2iri Razpošiljamo tudi po pošti. Zahtevajte cenik. Laško Emil Perdih gostilna, mesarija in prekajevalnica Laško. Konrad Pirnat krojač Laško. Delavska posojilnica v Laškem Srečno novo leto in vesele praznike želi Ivan Paulič trgovina Lokovc, Rimske Toplice. Drago Bernard frizer za dame in gospode. - Trajna ondulacija. Laško št. 46. Nabavna in prodajna zadruga Rečica pri Laškem Jožefa Stokavnik gostilna Sv. Jedert pri Laškem. Trbovlje Vesele božične praznike in novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Berger Ivan prodajalna usnja Trbovlje. Vesele in blagoslovljene božične praznike in novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Zadružna knjigarna Trbovlje. Vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem I. delavsko konzumno društvo prodajalna Trbovlje. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim posetnikom gostilna Društveni dom Trbovlje. Vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto želi svojim cenjenim posetnikom, posebno sedaj ob znižanih cenah Vranešič Joško brivski mojster Trbovlje. Vesele božične praznike in novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Franc Lapi splošno čevljarstvo, Trbovlje. Vesele božične praznike in novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Tausel Ivan, trgovina suhih in oljnatih barv Trbovlje. Vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem I. delavsko konzumno društvo p| prodajalna T r b o v 1 j e -V o d e. jffj 4l Stran 18. »DELAVSKA PRAVICA«-, dne 23. decembra 1935. Leto VIII. tej( M Kamnik z okolico *M Vsi želijo vesele božične $| praznike ter M srečno novo M leto in se de- |f>* lavstvu še nadatje priporočajo m */TA K _ ! iM'!l n •I č?f$\ p Rode Franc strojno mizarstvo Nožiče—Kamnik. Rode Karol gostilna in trgovina Rova pri Kamniku. Jennan Etbin trgovina Šmarca-—Kamnik. Repamšek Gregor ‘mi gostilničar Homec—Kamnik. m Marija Sesek gostilničarka Homec—Kamnik. Bore Valentin čevljar Homec—Kamnik. Ulčar Marija trgovina Homec—Kamnik. Bernik Franc krojač Nožiče št. 22 —■ Kamnik, Dentist - tehnik Žibert Josip Kamnik. Josip Stare vinotoč in delikatese Majstrova ulica št. 3 Kamnik. m Restavracija Cerer Anton M m Kamnik. |^l Josip Okorn trgovina z mešanim blagom, valjčni mlin Duplica. Hranilnica in posojilnica ^ reg. zadruga z neom. zavezo bJ | Kamnik 3L' Vesele božične praznike in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem tvrdka »Podgoršek« mesarija Kamnik. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in odjemalkam ter se nadalje priporoča Peter Jeretina klobučar Perovo. - Trgovina Kamnik. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Ambrož Nande mesar Kamnik, Šutna 30. Srečno in veselo novo ieto želi svojim cenj. odjemalcem Ivan Bogataj manufaktura in galanterija Kamnik, Suina. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi A. Vivoda klobuki, perilo, Tivar« obleke Kamnik, Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Ivan Kovačič trgovina z mešanim blagom Kamnik. Alojzij Sršen gostilna in mesarija Radomlje. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Lovro Jerman splošno mizarstvo Radomlje. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Janko Kosmač modno krofaštvo Škrjančevo št. 6, p. Radomlje. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Ciril Cerar gostilna in trgovina Radomlje št. 15. Gostilna Prodnik, Stahovica ||* želi vsem cenjenim gostom veselo in srečno novo leto ter se za nadaljnjo naklonjenost in obisk priporočamo. gM Prodnik Viktor. Pf Delavec kupuj dobro blago. Priporoča se trgovina podr. F. Nežima Stahovica št. 9. Delavec, trdo zaslužiš denar! fiii‘4 Kupuj dobro blago in poceni! mS Piiliianiš si \o/o, ako kupuješ v trgovini Prodnik, Stahovica, jljp »j! Franc Lukane, krojač Im Artič 57 W želi vsem vesele praznike in srečno novo leto. Kjg ME9 ■%.-*». •%.«*.; m Tovariš, tovarišica! Danes je zavarovanje tudi r/fc življenjska nujnost. Zato pazi, da boš pravilno L.)ž zavarovan, ker smrt, nesreča sta vedno na delu, zato se zavaruj pri Karitas, Vzajemna zavaro-valnica. Zavarovanje v vseh mogočih kombi-nacijah. Vsa potrebna pojasnila dajem rade- jtfia volje brezobvezno. Vesele praznike in srečno F4I novo leto Vam želi zastopnik Vzajemne zava- > r? rovalnice — tovariš Peterlin Lovro, Preserje 53, p. Radomlje. ^"|b| Zdrav Božič in novo leto želi J. Jankovič nasl. Erzeničnik trgovina z mešanim blagom M e n »4 e š. Vesel Božič in novo leto želi Gabrijela Flerin mesarija Sl 1 .te M »c»; Mengeš, 0? .»M* Helena Ručigaj trgovina z mešanim blagom, Mengeš. Najnižje cene. Se priporoča ter želi vesel Božič in zdravo novo leto. Eiffli . s /ir • V L. m . - ---- --------------------------------------^ tun, lian,m n 1 11,11 11 r- r Vesel Božič iu blagoslovljeno novo leto želi Stane Gregorc t.S| vozni ličar in lapetnik, lakiranje koles, Mengeš. ,‘yt Ako potrebujete dobrih peči in štedilnikov, oblogo sten itd., se oglasite pri Francu Kosmaču ff^ Vel. Mengeš 159—116 (cesta na Komendo). Proti jamstvu tudi na obroke. , M Vsem odjemalcem želi vesele praznike in za-dovoljno novo leto. Mlekarska zadruga v Radomljah r. z. z o. z. Prvovrstno čajno maslo. Avgust in Marija Šušteršič mizarstvo in trgovina z meš. blagom, Mengeš, želi blagoslovljen Božič in novo leto. V . US ■i .A Milan Kosec ključavničarstvo, Mengeš. - Izvršujem vse vrste štedilnike, železne peči in vsa v moio stroko HI® spadajoča dela. - Vsem odjemalcem želim vesel -tm Božič i’< zdravo novo leto. P Vesele božične praznike in srečno novo teto »fj _ želi restavracija 99 | Ivanka Cvetek, Kamnik SSSESSSSSSS 88? Anton Dimnik trgovec Domžale r/j želi vsem odjemalcem srečen Božič in zado-voljno novo leto. Vesel Božič in srečno novo leto želi j^| Ivan Sršen gradbeno podjetje 1 8® Domžale. 3^ Najtopleje se priporoča restavracija H »Orehek« *3ssj Domžale ter želi vesele božične praznike •XI in srečno novo leto. Albert Stiplovšek pek v Domžalah Pj Priporoča se in želi vsem odjemalcem srečen * 1 KgA Božič in novo leto. jgjj Martin Mali SjlJ tapetništvo v Domžalah M želi vsem vesele praznike in srečno novo leto. ^ — — m Franjo Flerin r modna in konfekcijska trgovina v Domžalah želi srečne in vesele praznike in novo leto. m Janez Vrečar M podobar in splošno mizarstvo v Domžalah želi vesele praznike in novo leto. m Anton Jarc pekarija v Domžalah m želi srečen Božič in novo leto. S Srečen Božič in novo leto želi m Franc Blatnik SE pekarija Domžale. Vesele praznike in srečno novo lelo želi j$|j Ivan Breskvar brivski salon za dame in gospode Domžale.