Leto VIL, štev. 15 Jutro« XV., st. 79«) Ljubljana, ponedeljek 9» aprila 1934 cena t Din opiuviiiaivo. L.jumjana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ut - Tel. 3492 Id 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2. — Telefon št- 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru it. 100. Podru?mca Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerfa. Ponedeljska izdaja vsak ponedeljek »jutraj. — Na roda se posebej tn velja po poit prejem&ns Dto 4.-. po raznaMJ Hh dostav henx Din 5.- mesečno (Jrednlitvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon »L 3122. 3123. 3124. 4125 m 3l2to Maribor: Gosposka ulica 11. Telefor it- 2440. Celje: Stroasmajrerjeva uL 1. TeL 66 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p< tartfu. POLJSKO-ČEŠKOSLOVAŠKI SPOR PRED UKVIDACIJO Pričetek volilne agitacije na Poljskem - Pomen Barthoajevega po tovania v Varšavo - Omiljenje napetosti med Poljsko in C. S. K I . _ 1____1 __ nlnnA r« »■ o n#Q»io n Varšava, 8. aprila, d. Po velikonočnih praznikih se je v poljski notranji po it -kl pričela predvolilna agitacija. \ via-i-nem taboru so se pričeli pripravljati za letošnje parlamentarne volitve in more «e pričakovati, da tudi poljska opozicija ne bo mirovala s prekrižanimi rokami. 2e pred Veliko nočjo, še bolj pa kasneje, se je pričela kazati v vladnem taboru ojačena predvolilna delavnost in priredili so že celo vrsto agitacijskih shodov, da bi si zagotovili zmago pri prihodnjih Parlamentarnih volitvah, pri katerih naj bi poljska opozicija izginila s površja političnega življenja. Opozarjajo, da bo zmaga vladnega blosa tem lažja, ker ima v svojih rokah upravni aparat in ker so na drugi strani voditelji opozicije bodisi v zaporih, bodisi v emigraciji. Gotovo je seveda, da poljska opozicija ne bo ostala neaktivna v toliki meri, da bi pri volitvah igrala več ali manj pasivno vlogo. Prav ob tej priliki se bo potrudila, da bi razvila vse svoje sile in da bi načrte varšavskih merodajnih krogov vsaj zavrla, če jih že ne bo mogla preprečiti. Nobenega dvoma ni, da bo v tem svojem stremljenju našla podporo tudi v nedavnih zunanjih političnih dogodkih. Gre predvsem za znani poljsko-nemški pakt in umetno skonstruirani poljsko-češkoslovaški spor, ki je zelo nepopularen v širših poljsitih krogih Ln ki ga bo opozicija vsekakor izkoristila. V zunanji politiki prihajajo na površje tendence, ki pričajo, da *se poljsko politično življenje po začasnem kolebanju ponovno vrača na stari preizkušeni tir. Poljskim merodajnim krogom postaja čim dalje jasneje, da se mora gojiti z Nemčijo do gotove mere politika sodelovanja, obenem pa jim je tudi povsem jasno, da to stremljenje ne sme iti tako daleč, da bi se moralo to sodelovanje plačati s prijateljstvom s Francijo in češkoslovaško. Poljska javnost je pred skorajšnjim obiskom francoskega zunanjega ministra Barthouja opazila, da spremlja francoski tisk zelo pazljivo razvoj medseboj-nih odnošajev Poljske in češkoslovaške. Opazila je pri tem neugodno francosko kritiko o poljskem zadržanju. Tako je »Journal de Debata« pred dnevi napisal, da je napetost med Poljsko in češkoslovaško zares čudna zadeva, pri čemer je tudi opozoril na članek profesorja KoskowsKega o žalostni vlogi, ki jo je igrala oficielna poljska brzojavna agencija v širjenju pro-tičeškoslovaškega razpoloženja na Poljskem. Francoski list je poudaril, da ni poljska brzojavna agencija nikdar, niti v času najbolj napetih poljsko-nemških odnošajev alarmirala poljske javnosti v to-liki meri, kakor se je zgodilo v tem primeru. če se podrobneje analizirajo informacije te agencije, se ne more najti ničesar, kar bi presegalo mejo loKalnih dogodkov, ki nimajo nobene zveze s politiko obeh držav. Poljski tisk je posvetil pozornost tudi praškim vestem agencije Ha-vas, ki je ugotovila, da so bili na češkoslovaškem postavljeni trije Poljaki na podlagi redne obtožbe pred sodišče, dočim je bilo iz Poljske izgnanih 18 čeho-slovakov brez kakšne obrazložitve njihove krivde. Poljski listi so razen neKate-rih, ki nadaljujejo protičeškoslovaško kampanjo, resumirali glasove pariškega tiska približno v naslednjem smislu: Tako Poljska kakor češkoslovaška se Imata zahvaliti za svoje meje mirovnim pogodbam. Zato je poljsko in češkoslovaško sodelovanje, poleg stremljenja obeh držav po ohranitvi mirovnih pogodb, podlaga za čim popolnejši sporazum. Popolnoma je napačno mnenje, da se more pasivno motriti težnja po reviziji trianon-sse mirovne pogodbe ter braniti samo ve-rsailleska mirovna pogodba. Po mnenju francoskih političnih krogov so te pogodbe in ž njima združeni problemi neraz-dvojno povezani. Vsako slabljenje češkoslovaške mora vplivati tudi na varnost Poljske. Spor med Poljaki in čehoslovaKi bi bil ne samo dokaz tradicionalne nesloge med Slovani, temveč bi oslabil tako Varšavo kakor Prago v njunem mednarodnem pomenu. Ni dvoma, da bo francoski zunanji minister Barthou opozoril poljske merodaj-ne kroge na ta položaj. Za svojega obiska v Varšavi v dneh od 22. do 24. aprila bo imel posvetovanja predvsem s poljssim zunanjim ministrom Beckom, predsedm-republike Moscickim in maršalom Pilsud-skim. Glavni namen njegovega obiska bo razjasnitev poljsko-nemških odnošajev ter učvrstitev poljsko-francoskega prijateljstva. Poljski merodajni krogi seveda vedo, da imajo v svoji politiki proste roke, vendar pa se tudi dobro zavedajo, da v odnošajih z Nemčijo ne morejo iti tako daleč, da bl to izgledalo kakor direktno podpiranje nemšfce mednarodne politike. Poljska ne more voditi politike proti Franciji. Nemška politika ostaja po svoji vsebini neizpremenjena. Na Poljskem je tudi v vladnem taboru mnogo ljudi, ki jim je dobro znano nemško stremljenje, da bi postopno razkrojilo sile, ki se upirajo nemški ekspanziji, če bi se Poljska odločila za direktno podpiranje Nemčije, bi morala Francija izvajati iz tega posledice. Po tem potu pa odgovorna poljska politika ne more kreniti, ker se dobro zaveda škode, ki bi lahko nastala zanjo, zaradi česar francoski vpliv v Varšavi ponovno narašča. K očividnemu preokretu v poljskem mišljenju napram Nemčiji so znatno doprinesli tudi poslednji dogodki, zla- M na protipoljske demonstracije ratibor-h narodnih socialistov, pri katerih so peli protipoljsko pesem »Sigreich vrollen wir Polen schlagen«. Poljski opozicionalci sploh niso mnogo verjeli v pakt z Nemčijo, dočim je sedaj izpodkopana tudi slaba vera vladnega tabora. Dogodki utrju-jezo v javnosti prepričanje, da ne morejo nobene papirnate deklaracije napraviti iz Nemcev zaveznika, kakršen bi bil Poljski potreben. Pol jsko-češkoslo vaški spor še nI likvidiran, toda poljski javnosti je postala cela zadeva jasna. Vsekakor bi bilo po grešno misliti, da so listi ustavili kamna njo, ki so jo začeli proti češkoslovaški, ker so se nasprotno v zadnjih dneh pojavili v nekaterih listih članki, ki s svojo ostrostjo prekašajo meje tudi ostre žur-nali&tične kampanje Na enem izmed prvih mest stoji v tej fronti krakovski »Czas«, ki je pred dnevi objavil članek v katerem govori skoro o razdelitvi če škoslovaške. Zopet se onažajo simpatije proti Madžarom, ki se izražajo v komentarjih. da je treba trianonsko mirovno pogodbo revidirati v korist Madžarov Kljub vsemu se more sedanji položaj vza jemnih odnošajev smatrati za boljši, če se primerja s prejšnjim, ker se je znaten del poljskega tiska odvrni! od te kamna nje ter pokazal na njene aranžerje, ne verujoč več njihovim argumentom. V precejšnjem številu poljskih listov so se pojavili ljudje, ki gledaje na razvoj dogodkov trezno. Nobenega dvoma ni, da je k tej izpre-membi znatno pripomogla napoved skorajšnjega prihoda francoskega zunanjega ministra Barthouja v Varšavo. Našli so se tudi poljski listi, ki so očitali raznim funkcionarjem poljsko - češkoslovaških društev na Poljskem, ker so molčali v trenutku, ko bi morali nastopiti proti kampanji. V tem pogledu je že došlo do izprememb. Poznanjski odbor poljsko-če-škoslovaških društev na Poljskem, ki mu predseduje znani in neustrašeni prijatelj češkoslovaške Kierski, je izdal proglts vsem pristašem poljsko-češkoslovaškega sodelovanja, v Katerem jih poziva, naj se izogibajo vsem političnim manifestacijam in delajo čim bolj energično za kulturno in gospodarsko zbližanje obeh narodov Poznanjski odbor izra?a v svojem proglasu prepričanje, da bo poljsko-češkoslova ški sporazum vzpostavljen v najkrajšem času široka poljska javnost Je ta odločen korak poznanjskeea odbora pozdravila z velikim zadovoljstvom Rusija zahteva pakt o nenapadanju za ves svet in pogodbo o jamstvu nedotakljivosti mej evropskih držav London, 8. aprila, d. »Sunda.y Reie-ree« trdi, da vstop Rusije v Društvo narodov ni samo sklenjena stvar, marveč se že tudi diplomatsko pripravlja. Stalin zahteva vsekakor za vstop Rusije v Društvo narodov visoko ceno. V doslednem izvajanju svoie politike zahteva Sovjetska Rusija zaključitev pakta o nenapa-daniu za ves svet in podpis evropske pogodbe, v kateri bi se evropske države zavezale. da bi nastopile skupno proti vsakemu napadu od zunai na katerokoli evropsko državo. Nadalje zahteva Rusija baje za svoj vstop v Društvo narodov znatno razširjenje pristojnosti te ustanove. Izpolnitev zahteve Stalina bi po- menila jamstvo za ruske meje po Dru-' štvu narodov in velesilah. Kakor trdi »Sundav Referee«, bi za protiuslugo Rusija sodelovala pri .jamstvu za status quo v Evropi. Rumunsko-ruska pogajanja Ženeva, 8. aprila, č. Prihod rumunske-ga zunanjega ministra Titulesca v Ženevo pričakujejo v skorajšnjih dneh. Titu-lescu se bo v Ženevi pogajal z Litvino-vim o priznanju Rusije po Rumuniji. kakor tudi o vprašanju Besarabije. Istočasno bo konferiral Titufcscu z dr. Bene-šem o politiki Male antante. Rumunsk! kronski svet Zaupnica kralja Karola Tatarescovi vladi — Uveljavlje-nje zakona o konvertiranju dolgov Bukarešta, 8. aprila g. Včeraj popoldne je bila v kraljevem gTadu pod predsedstvom kralja Karola seja kronskega sveta, na katerem je bil predložen v podpis zakon o konvertiranju dolgov. Ministrski predsednik je zakon v daljšem govoru utemeljeval, nakar je izpregovoril tudi kralj, ki je izrazil upanje, da bo ta zakon odpravil dosedanje hude spore med dolžniki in upniki in zopet povrnil deželi mir. Kralj je pri tem naglasil, da vlada nima samo dolžnosti izdelovati zakonov, temveč mora tudi skrbeti za njihovo izvršitev. Pristavil je, da bo vlada, ki ;i popolnoma zaupa, uživala njegove simpatije in da si bo skupno z njo prizadeval ohraniti notranji mir države na vseh področjih. Zakon o konvertiranju dolgov in oba govora na kronskem svetu sta bila zvečer objavljena v posebni izdaji uradnega lista. V političnih krogih smatrajo kraljev govor na napovedano izjavo, da se kralj solidarizira s Tatarescovo vlado in sklepajo, da se lahko smatra v teh okoliščinah vladna kriza v Rumuniji vsaj začasno odstranjena. Razorožitvena pogajanja Do sestanka glavnega razorožitvenega odbora ob koncu maja se imajo razjasniti vsa sporna vprašanja Pariz, 8. aprila. AA. Barthou in Hender-eon sta na svojem včerajšnjem sesUinkj pred vsem proučila vprašanje sklicanja splošnega odbora razorožitvenj konference za 23. maia t. 1. S tem v zve®i maelašaio. da so že v francoski noti z dne 17. marca izjavili. da more samo splošni odbor raz orožitvene konference, v katerem so_ zastopan? vse zainteresiram? države, odločiti, ali naj se opuste temeljna načela, po katerih se ie doslej ravnala razorožitvena konferenca. To dejstvo dokazuje, kolikšne važnosti bo sestanek splošnesa odbora razoro-žitvene konference dne 23. maia t. 1. Dejstvo, da sta francoski zunanji minister in predsednik ra®orožitvene konference soglašala o ekoraišniem sestanku splošnega odbora, kaže. da obsoja upanje, dn bo mo-?oče v šestih 4ednih. namreč do 23. maia končnoveljavno poiasniti še vsa neurejena vprašan ia z diplomatsko izmenjavo misli. Zadnte francoska nota. o kateri se je Hendereon v Parizu dovoli obširno poučil, otvarja nove razgovore med Parizom in Londonom o novih temeljih bodoče konference. Razan t>egn naelaša. da bo italijanski državni podtaimk za zunanje zadeve Fulvio Sjvich v kratkem obiskal London in da ee bo tamkaj posvetoval z anjdeSkimi državniki o razoroži tven em vpraSanju. Prav tako bo francoski zimam ji minister Barthou izkoristil svoie potovanj v drživ® srednje Evrope. da izmenia misli z odgovornimi državniki teh držav o razorožitve-nem vprašanju. Vsekakor ie treba počakati, kakšni bodo rezultati teh razgovorov, preden bodo prepustili splošnemu odboru da odloči o na- ^ dal in ji usodi kor-fer-.no?. Ker Barthou ^dai ne more zapustiti Pariza. tra bo v Ženevi dne 10. t. m. na se-stankj predsedništva razorožitvene konference zastopal francoski delecat Massigli. Optimizem v Angliji London, 8. aprila, g. Francoskia nota, iti _,e bila včeraj izročena v Foreigen oficeu. je zopet okrepila upanje v pozitiven izid raz-orožitvenih pogajanj. Dasi vsebina odgovora doslej še ni podrobno znana, potrjujejo v poučenih krogih, da je Francija v tej noti pokazala večjo ustrežljivost. Pri tem je bilo odločilno, da so angleške koncesije v vprašanju sankcij ustvarile nov položaj, ki bo omogočil razprave o morebitni oborožitvi Nemčije v okviru splošne kontrole. Pri tem poudarjajo izrecno, da bo zadnja odločitev odvisna od razorožitvene konference. V vsakem primeru so v vladnih krogih zopet zelo optimistični. Negotovost v Nemčiji Berlin. 8. aprila, g. Nova francoska razorožitvena nota je povzročila v nemškem tisku, kolikor ee ie o njej izvedelo iz pariških in londonskih vesti, mnogo razburljivega razmišljanja. Listi ugotavljajo, da 6e je Francija menda sprijaznila z oborožitvijo Nemčiie do gotove meje. zato pa zahteva jamstva za varnost, predvsem pa kontrolo nad sedanjim stanjem nemške oborožitve. Barthou bo prišel tudi v Berlin Berlin. 8. aprila, f. Polslužbeno potrjujejo. da pričakure nemška vlada prihod francoskega zunanjega ministra Barthouia v Berlin v drugi polovici meseca maja. Barthou bi se zadržal v Berlinu na povratku iz Praee. Obstoja upanie. da ee bo Nemčiia po tem obisku pridnžila ženevski konvenciji o razorožitvi. Glavni odbor razorožitvene konference ee bo sestal 23. maw. ker je Barthou obljubil Hendersonu. da bo Francija sprejela njegov predlog. Posvet o zasavski cesti le podal sliko o sodjalnem stanju Zasavja in vsestransko utemeljil potrebo velike zaposlitve brezposelnih Litija, 7. aprila V soboto s« je vriik važna seja akci^ke-ga odbora za zgradbo zasavske ceste. Zboru so prisostvovali: senator dr. Rajar, narodna poslanca Mravlje in Drmelj, beno-vinska svetnika Birolla, Kurent, župani dr. Puc, Lajovic. Drnovšek iz Zagorja. Strman iz Smartna, Polanc iz Radeč, namestnik trboveljskega župana, predsednik JNS učitelj Pleskovič, iz Hrastnika pa podžupan g. Roš ter projektant zasavske ceste inž. Pavlin. Rane je zastopal inž. Dekleva, podba-na pa sreski načelnik Podboj. Razen navedenih so prisostvovali še nekateri domači zastopniki in zastopnik »Jutra«. Po pozdravnih besedah domačina župana Lajovica in začasnega predsednika senatorja dr Rajarja se je konstituiral odbor, ki ga tvorijo: predsednik Lajovic, podpredsednik dr Puc in Polanc, tajnik Turk Lojze, blagajnik pa Birolla. G. Lajovic je prečital pisma zadržanih povabljencev, inž. Dekleva je obljubil po moč g. bana. sreski načelnik Podboj je sporočil pozdrave podbana in pozdravil zvi-rovalce tudi kot šef domače politične uprave. Dotaknil se je ukrepov, ki so bili storjeni že v prejšnjih letih v zadevi zasavska ceste in je prečital tudi svojo spomen co ki jo je podal že leta 1927. kot vladn- pred stavnik vsem nadrejenim činiteljem. Ob zaključku govora je navedel, da bo treba n. > zgrad;ti tudi iz socialnih raz- logov. zlasti ako bo brezposelnost v revirjih še bolj narasla. Naš narodni poslanec Mravlje ie opravičil g. ministra dr Kramerja. Bil je namen'^ na litijsko zborovanje, pa so ^ nujni državni posli zadržali. Obljub5! pa je g nvnister. da bo posvetil vse svoje s le zasavski cesti ne zgolj kot predstavnik banovine. temveč tudi kot trboveljss rojak saj ga kot takega veže n« zasavsko cest. tudi srčna stran. G. Mravlje je dalje raz-mctrival o vzr«k h, ki govore za novo ce sto Tudi socialna kriza in ne sami gospodarski in prometni vzroki nas silijo do večjih javnih del. Z zaposlitvijo brezposelnih e bomo oddolžili vsem. ki jih je zajelo virov? V letošnje proračunske postavke državnega proračuna, pri banovini, v prizadetih cestnih odborih in zasavskih občinah ni mogoče ničesar več staviti Dolžnost vseh naših činiteljev pa je. da se to stori že v prihodnjem proračunskem letu. Do tedaj se naj izvrže vsa potrebna pripravljalna dela. Ljubljanski župan dT. Puc je poudaril, da potrebuje Ljubljana novo cestno zvezo zaradi trboveljskih rudnikov in zato, ker bo to najbližja zveza s sosednjo banovino. Ovrgel je izjavo ministra g. Srkulja, ki je dejal zadnjič v skupščini, da je gradnja zasavske ceste zadeva zgolj dravske banovine. Naši kraji, ki vseh 15 let obstoja naše države niso dobili večje javne zgradbe iz državnih postavk, so do podpore za zasavsko cesto tudi moralno upravičeni. Za tem je dr. Puc iznesel predlog, da se izdela točen program dela Širši gradbeni program sestoji iz cestne prog« Ljubljana—Litija —Radeče, ki pa se deli v manjše sektorje in se jih bo gradilo lahko ob enem ali pa v postopkih. Poročal je, da so se že prijavile nekatere skupine domačih poštenih tvrdk. ki so pripravljene kreditirati zgrad- bo ceste. *' Senator dr. Rajar je poročal o korakih, ki jih jc storil zaradi zasavske ceste v senatu, narodni poslanec g. Drmelj P* o svojem delu v narodni skupščini. V tem smislu je poročal tudi g. Birolla o zasedanju banovinskega sveta. Govornik je iznese! sliko težavnih razmer v rudniških revirjih, ki se zaradi povečanega praznovanja poo-strujejo in postajajo že težaven državni problem. Kakor v podkrepitev Birollovih besed so se pTav tedaj prijavili zastopniki zasavskih brezposelnih z g. Tišlerjem Rudolfom na čelu, ki so prosili skrušeni za delo in kruh... Deputaci ja je izročila spomenice s prošnjo, da jih dostavi odbor članom vlade, banovine in ostal:m upravnim oblastvom. Zastopnik trboveljskega revirja predsednik JNS g. učitelj Pleskovič Rudolf je prav tako podal ganljive slike o bedi v črnih revirjih, kjer nimajo družine kruha in zato izsušena rudarska deca omedleva med poukom. Projektant ceste inž. Pavlin je predložil do podrobnosti izdelane skice, ki jih je odbor sprejel, nato pa so bili soglasno sklenjeni finančni načrti, ki bodo omogočili, da bodo že v bližnji bodočnosti udarile prve lopate temelj zasavski cesti. Požrtvovalne litijske narodne dame so priredile akcijskemu odboru in predstavnikom gospodarskih. prosvetnih in strokovnih organizacij iz Zasavja v Sokolskem domu svečan banket, na katerem je predsednik litijske JNS g. Tinko Kunstler otvoril dolgo vrsto govorov in napitnic. Pogreb dr* Janka Brejca Ljubljana, 8. aprila. V soboto popoldne so krsto s truplom g. dr. Janka Brejca prepeljali iz Zagreba v Ljubljano in ga položili na mrtvaški oder v pokojnikovem stanovanju v Bogišičevi ulici 2 na Mirju. Oba dneva so prihajali številni znanci .n prijatelji kropit ter izražat sožalje. Brejceva rodbina je v teku obeh dni prejela tudi številne sožalne brzojavke, tako od ministrskega predsednika Nikole Uzunovič«, od ministra Laziča. ministra dr. Alberta Kramerja. bana dr. Marušiča podbana dr. Pirkmajerja, bivšega ministra dr. Gosarja. prvega podstarešine SKJ breta Engelberta Gangla. v imenu Prosvetne zveze koroških Slovencev od predsednika Po-l iflnca. od predsednika Narodne galerije dr. NVindischerja in drugih. Na krsto pokojnega so položili tudi več prekrasnih vencev, od katerih sta bila med nailen5«mi oni z banske uprave in Kluba koroških Slovencev. Se in še so prinašali vence in šopke, ki so jih poklanjali prijatelji in organizacije. V nedeljskem popoldnevu je pa dr. Brejc nastopil svojo zadnjo pot. 2e dolgo pred napovedano uro se je pričela zbirati na Mirju ogromna množica ljudi. Ob 16.15 se je pripeljal v avtomobilu general Pekic, ki je zastopal Ni. Vel. kralja pri pogrebu in je izrekel rodbini pokojnika sozalje. Kmalu nato se je pripeljala duhovščina tr novske župnije, nakar je župnik Fmžgar z asistenco opravil pogrebne molitve, pcvci »Ljubljane« pod vodstvom pevovodj« g. \Vagneria so pa zaoeli pretresljivo zelostm-ko »Usl;ši n«s. Gospod« Ko so izzveneli zadnji akordi, se je začel pomikati žalni sprevod. Za nosilcem pogrebnih insignij in križa so nesli pogrebci tri vence: banske uprave. Kluba koroških Slovencev m katolike starešmske zveze. Za njimi je stopalo katoliško starešinstvo ter pevci •Ljubljane«. ki jim je sledil polno obložen; cvetlični voz. nato pa voz z duhovščino. Na blazini je nato oogrebec nosil dve visoki pokoim-kovi odlikovanji. V mrtvaški voz s kreto so bili vpreženi trije pari vrancev. Za krsto so stopali užaloščeni svojci ter bližnii in dolini sorodniki na zadnji pot; so m uglednega pokoinika spremili tudi naiodličneiši predstavniki naše javnosti. V ?«lnem sprevodu so stooali podban g. ar. Pirkmajer. župan dr. Puc s podžupanom Jarcem senatorja dr. Gregonn m dr. Rožič. rektor univerze dr. msg. Slavič. predsednik apelacijskcga sodišča dr Vrančič m podpredsednik dr. Gradnik, višji.državni tožilec dr. Grssselli. predsednik Odvetniške zbornice dr. Z=rovnik. predsednik Narodne faleri je dr. NVindischer. predsednik Kluba koroških Slovencev dr. Fellacher kanondci: Stroj, Sušnik. Klinar. generalni tainik TPD Po«*Wk. predsednik MD dr. Fettich, ce-'nvšV- l-flnon;k msg Podgorc. prosvetni sef prof Breznik, prosvetni inšpektor Vrhov-nik. bivši ban inž. Sernec skoraj vsi načelniki banske uprave, predsednik Društva tvšnih pose«tn:kov g. Frelih in številni drugi, ki jim je sledila dolga nepregledna vreta drugih gospodov in dam. Žalni sprevod se je ustavil pred kape-Hco, kjer so pevci zapeli žalostmko »Človek, glej«, nato pa je krenil na pokopališče k Sv Križu. Ob odprtem grobu se je od pokojnika najprvo poslovil bivši minister prof. Sušnik. ki je poveličeval pokojnikove zasluge, nato dr. Gosar. za Mohorjevo družbo inšpektor Kotnik, naposled pa v imenu Kluba koroških Slovencev s prisrčnimi, toplimi besedami dr. Fellacher: podčrtal je dr. Brejčevo delo za koroške Slovence. ki je obrodilo stoteren sad in gotovo ni'bilo zaman. Med koroškimi Slovenci in vsemi, ki jih preveva prava narodna zavest, bo ime dr. Janka Brejca ostalo vedno v čistem, hvaležnem spominu. Polom svetovnega valutnega sistema London, 8. aprila. AA. List »Times« je objavil izpod peresa uglednega industrijca sira Geoffrica Clarka članek o polomu svetovnega valutnega sistema, ki je zbudil veliko pozornost Sir Geoffric Clarke pravi, da je trgovina samo v tistih državah, kjer se na podlagi točnih statistik lahko zbero kolikor toliko zanesljivi podatki, lansko leto izgubila zaradi kolebanja vaiute in deviznih težav nad 90 milijonv funtov. Ustvarjajoča sik našega sveta, pravi Clarke dalje, je v načelu neomejena. Tudi konzum je mnogo večji, kakor bi se moglo misliti. Toda sedanji denarni sistem na svetu ne samo zavira, temveč skoraj direktno onemogoča vsako pravo razdelitev dobrin Pisec čknka misli, da je zlato danes manj kakor kdajkoli prej primerna podlaga za gospodarsko opravičeni denarni sistem. Lord Malchctt je že pred 10 leti napovedal današnje križe in težave, ki so med drugim tudi zato nastopili, ker so se takrat mnoge države vrnile k zlatemu standardu. Obnova ameriškega gosixxlarstva London, 8. aprila 6. Londonski poslanik Zedinjenih držav Bingham je imel ob priliki dejeunerja ameriške trgovinske zbornice v Londonu govor, v katerem je izjavil: Le poučeni ljudje vedo, da Je bila Amerika pred 13 meseci na robu gospodarske propasti. Takrat se je ustavila vsa ameriška industrija, železniška podjetja niso mogla plačati niti centa svojih dolgov. Vse banke so bile zaprte. Žito na poljih je propadalo. Največja industrijska in trgovska podjetja so izgubila silne vsote denar Ja ln so živela od svojih zadnjih rezerv Sele veliki uspehi, ki jih je dosegel Roose velt, so obudili nove nade in dvignili po gum Od tedaj se Je položaj ameriškega gospodarstva pričel stalno zboljševati Veliki obnovitveni načrti niso bili rezu' tati površnih improvizacij, temveč temelj tih proučevanj. Roosevelt ne dela s svojim sredstvi, da ublaži bolezen, marveč, da ' v kali zatre. Zborovanje bojevnikov v Novem mestu Novo mesto, 8. aprila. Tukaj se je vršil danes shod Združenja borcev Jugoslavije. Za shod se je vršila po vseh dolenjskih farah zelo živahna agitacija od hiše do hiSe ln napovedovalo se je, da bo novomeški shod med vsemi dosedanjimi bojevniškimi shodi največji. Res je bilo zborovanje napovedano na prostem, na Trgu kraljeviča Petra pred mestno hišo. Deževno aprilsko vreme in morda še drugi razlogi pa so povzročili, da je udeležba precej zaostala za napovedano. Ceniti jo je bilo težko, ker je naletaval dež ln so imeli ljudje dežnike odprte. Tajnik Združenja borcev g. Vladislav Fabjančič je cenil udeležbo na tri tisoč ljudi. Organizator zborovanja, novomeški odvetnik dr. Gross, je bil mnenja, da je bilo spočetka kakih 1500 ljudi, član glavnega odbora industrijec g. Vidmar jih je cenil na 1600, g. šturm pa na 1200. Po-staren dolenjski očanec pa je končno menil, da je ljudi približno toliko, kakor na običajen sejmski dan, to je 700 do 800. V primeri z govori, ki jih je bilo slišati v Ljubljani in Mariboru, so bili govori precej manj radikalni. Pozornost so vzbujale izjave glavnega tajnika g. Fabjančiča, ki ga je predsednik zborovanja dr. Gross predstavil poslušavcem s pripombo, da se je po 12 dnevnem bivanju v organizacijskih zadevah šele včeraj vrnil iz Beograda. G. Fabjančič je kategorično naglasil, da Združenje borcev ni in noče biti politična stranka, marveč je nadstrankarski pokret, ki hoče doseči vsestranski napredek celokupnega naroda. Člani Združenja borcev morejo biti tudi v političnih strankah, samo se morajo tudi v dotični stranki boriti za poštenje. Ostali govorniki so ponavljali že znane poglede Združenja borcev na sodobna politična, gospodarska in socialna vprašanja. Z zborovanja so odposlali pozdravno brzojavko samo Nj. Vel. kralju. Novomeški shod je vodil novomeški odvetnik g. dr. Dragotin Gross. Govorniki so govorili z balkona šmalčeve hiše nasproti magistrata. Balkon je bil prevlečen z državno trobojko. Drugih zastav ni bilo. Tudi posebnega sprejema ni bilo, ker so se voditelji borcev iz Ljubljane pripeljali z avtomobilom. Dr. I>ra£foftn Gross Zborovanje se je pričelo kmalu po 9.30. Predsednik dr. Gross je najprvo pozdravil zborovalce, se jim zahvalil za udeležbo ter jih prosil potrpežljivosti na dežju, nato pa je pozdravil in predstavil zborovalcem najavljene govornike. V svojem govoru je orisal razvoj naših političnih razmer do odločilnega 6. januarja 1929. Nato je med drugim nadaljeval: Toda oni, katerim je bila poverjena izvedba šestojanuarskega manifesta, očividno v celoti tega manifesta niso razumeli, oziroma marali razumeti. Tolmačili so ga tako, kakor je njim prijalo in ostalo je po večini pri starem. Naše državno gospodarstvo je še naprej hiralo in nazadovalo, pri tem pa so se nekateri neverjetno hitro obogatili. Doživeli pa smo, da so si ljudje, ki včeraj še niso imeli ničesar, v kratkem času pridobili milijonsko premoženje, naloženo v precejšnji meri na varnem v inozemstvu, dočim narod od dneva do dneva bolj obubožava. Proračunska debata v naši skupščini nam je nekaj takih izrodkov pokazala. Zaprli so tudi nekega Kadiča, ki je državo ogoljufal za okrog 25 milijonov, toda dosti takih Kadičev hodi še vedno okrog z milijoni v žepih. Skupščinska debata jim niti stolčkov ni omajla, kaj šele iz-podbila. Zato se ne smemo čuditi, če imamo danes pri nas tako velike javne dajatve. Davčna bremena so zlasti pri nas na Dolenjskem tako huda, da jih skoraj ne zmoremo več. človek se vpraša, kam gre vendar ves ta denar? Odgovor prav za prav ni težak, če pomislimo na vse tiste milijone, ki so jih razni korupcionisti spravili v žep za prazen nič, za razna posredovanja pri državnih dobavah in za take dobave same, za razna posredovanja itd., potem vidimo, kako taki elementi uničujejo državno gospodarstvo in celokupno naše gospodarstvo. Jasno je, da mora biti tega enkrat že konec. Davke je treba prav energično iskati tam, kjer jih lahko dobe, po drugi strani pdf je treba vse krivce, ki državo goljufajo za davke in druge stvari, poklicati na odgovornost in jih pošteno kaznovati. Na ta način bi se hitro našli zneski, potrebni za državne izdatke, in prav hitro bi prenehala sedaj tako neznosna bremena in dajatve v naših krajih, ki obupno ječe pod njimi. Na mah bo boljše in borci bodo poskrbeli za to, da bodo krivci poklicani na odgovornost in da bodo prejeli, kar so zaslužili. Potrebna je sloga in skupno delovanje vseh poštenih in sposobnih mož, zato se zgrnite borci in strnite v Udruženju borcev. Stane Vidmar Drugi govornik je bil g. Stane Vidmar, industrijec in trgovec iz Ljubljane. Začel je: Tovariši! Prav za prav sem v veliki zadregi, ker ne vem, kako naj povem, kar mi leži na srcu, da ne bo zopet zamere. Imam pač napako, ki me spremlja že od rojstva, da povem namreč vse, kakor mislim. Zato sem padel v veliko nemilost pri gotovi gospodi, ki me dolži celo hujskanja. Resnično hujskam in bom hujskal, dokler bom živ, proti korupciji in nepoštenosti, proti vsem zlorabam in krivicam, proti vsem onim, ki smatrajo državo za svojo molzno kravo in narod za brezpravno rajo. Proti tem sovražnikom naroda in države bom hujskal vse dotlej, da bomo zmagale pravica, poštenost in čistost. Te vrste hujskač sem bil ln bom, te vrste hujskači so vsi moji tovariši borci, vsi borci za poštenje, pravico in duhovni preporod naroda. Nadalje je g. Vidmar govoril o davčni preobremenitvi in o slabem gospodarstvu z državnim denarjem, ki je tako, da mora človeku zavreti kri. Bojevniki so pripravljeni plačevati davke in doprinašati vse potrebne žrtve za državo, hočejo pa polne garancije, da bodo žrtve šle absolutno le v korist naroda in države, ne pa v nenasitne malhe raznih ko-ritarjev in korupcijoniatov. Za narod in državo smo pripravljeni žrtvovati vse, kori-tarjem in korupcijonistom pa nismo pripravljeni žrtvovati prav ničesar drugega kot vrv okrog vratu. Mislim, da je sedaj, ko so strankarske zablode, hujskarije in zdražbe srečno spravile državo v tako težak položaj, ko je srečno tudi naše narodno gospodarstvo na tleh, ko so razni zagrizeni in brezvestni politikom ustvarili že v inozemstvu vtis in videz, kakor da se pri nas v,e ruši in razpada, mislim, da je sedaj vendar že dopolnjeno delo te gospode, ker ni več kaj uničiti in razdreti. Saj naši zunanji sovražniki že vadljajo za našo kožo. Sedaj nastopa zopet trenutek, ko bodo borci in bojevniki tisti, ki morajo zrušiti vse te naklepe sovražnikov, časi so resnejši, kakor si mislimo, zato ne smemo izgubljati časa z izumirajočo kasto škodljivcev in zajedavcev. Hitro in radikalno je treba pomesti te smeti. Naj se ta gospoda ne obira in upira preveč, kajti mera Je polna in če jeza naroda prekipi, bodo videli, po čem je funt hudiča. Nam se mudi. Kliče nas delo, mi hočemo in moramo s pozitivnim ustvarjajočim delom pripraviti vse za novo življenje, za vstajenje našega naroda, za preporod našega javnega življenja. G. Vidmar je nato obširno govoril o zahtevah in nalogah pokreta borcev zlasti na gospodarskem in socialnem polju. Zahteval je solidarnost med stanovi, zlasti tudi med delavci in podjetniki. Za delavce naj se določijo minimalne mezde. Dotaknil se je tudi krize naših denarnih zavodov in o tem med drugim rekel: Kje na svetu imate primer takšne gospodarske politike, ki bl pustila brezobzirno propadati celo nekdaj široko razpredeno in razvito organizacijo denarnih zavodov in z njo vsega kreditnega sistema, človek dobiva vtis, kakor da so na delu neke nevidne, temne sile, ki imajo poseben interes na propadanju naše kapitalne organizacije. Isti občutek me prevzame, če gledam in opazujem, kako brezbrižno hodijo mimo vprašanja sanacije našega zadružništva, ki je vendar temelj našega narodnega gospodarstva. Polašča se človeka resnično občutek, kakor bi bili na delu ljudje, ki preprečujejo vsako akcijo in ki hočejo za vsako ceno ugonobiti vso našo gospodarsko silo. Zakaj? Najbrže so se našli tudi med nami ljudje, ki so posegli po tem sredstvu, da bi z gospodarskim upropaščenjem množic dosegli nadvlado nad njimi. Naj se jim posuši roka, ki se dotaknejo teh temeljev, saj je vendar ravno zadružna oblika najlepša oblika gospodarske organizacije. Zato moramo ne samo pokazati zobe vsem odkritim in skritim sovražnikom zadružništva, nego moramo na delo, da spravimo vse naše zadruge krepko na noge. Ko je govoril o korupciji, je g. Vidmar med drugim rekel: Pred nedavnim je bilo zelo veliko pisanja in vpitja zaradi tako- j zvane sarajevske afere. Parlament je tudi j izročil sodišču poslanca Kadiča. Sedaj pa i že nekaj časa vlada nekakšno premirje in ne piše se več o tem, najbrže ker se s pisanjem noče vplivati na potek sodne preiskave. Vendar je nujno potrebno, neprestano poudarjati zahtevo po popolnem raz-čiščenju prav vseh afer in aferic, da ne bo morda ena ali druga zaspala sredi pota. čitali smo tudi očitke zaradi ogromnih vsot, nismo pa še slišali končne besede o teh stvareh. Naj se nam ne zameri, če se mi davkoplačevalci prav pošteno razburjamo, ko vidimo, da se take velevažne zadeve obravnavajo nekako površno in lahkotno, kakor bi šlo le za strankarska nagajanja. Za nas so te zadeve silno važne in zahtevamo popolno razčiščenje do konca. V nadaljnjih svojih izvajanjih je govornik zahteval, da moramo tudi Slovenci aktivno sodelovati v vodstvu države, ter ponovil svojo zahtevo s prejšnjih shodov, da se mora politični parlament zamenjati s stanovskim zastopstvom. Ture Sturm Tretji govornik je bil g. Ture Sturm iz Ljubljane. Rekel je, da so mnogi ljudje kakor oni ata žužamaža v Murnikovi povesti, ki je ob požaru zapodil gasilce iz sosedne vasi: »Zapik! Ogenj je naš! Sami ga bomo gasili!« Tako nekateri tudi danes kličejo: »Zapik!« Korupcija je naša, kriza je naša, sami jo bomo reševali!« Narod pa ne more čakati. Njemu so potrebni gasilci, tudi če niso ravno od ate Zužamaže. Ta ata ne bo mogel nikdar razumeti, kaj iščemo mi borci med narodom, ker je že prestar za to. G. šturm je govoril nato o korupciji, o mednarodnem kapitalu, ki sta mu narod in država samo molzna krava. Ves zapad, ki nas obdaja, je preobljuden in prenasičen z velekapitali in dobrinami, katere proizvajajo ti velekapitali. V vsi Evropi smo samo mi Slovani, ki imamo takega prostora in surovin. Od tod pohlep zapada po slovanski zemlji. Pohlep po tujem pa je slovanski duši po prirodi tuj, med tem ko je vele-kapital spravil zapadno Evropo do tega, da mora biti zaradi tega, kar ji manjka doma, ekspanzivna in imperialistična, ker bi se sicer zadušila. Apetiti vseh z zapada so usmerjeni na našo slovansko zemljo, katero deliio že kar na veliko v svoje interesne sfere. Ustanovili so si že delniško družbo za pridobivanje prostora, za svoje zunanje širjenje — pakt štirih, ki naj bi razdelil ta prostor sporazumno. Ker se pa nikakor ne morejo pogoditi za medvedovo kožo, za našo kožo, so si zaradi tega medsebojno že dobro v laseh. Zato nas sedaj snubijo ali pa rovarijo proti nam vsak na svojo pest. Upreti se moramo z vsemi silami gospodarskemu podjarmi jen ju. To pa nam bo mogoče samo, če bomo sami moralno in gospodarsko dovolj močni. Tega pa pri brezglavi gonji za dobičkom, pod varuštvom raznih trgovcev iz templja in raznih at 2u-žamaž, ne bo nikdar. Zato treba novih ljudi ki bodo moralno dovolj močni in zapad-ni miselnosti dovolj tuji. Tudi g. šturm je zaključil z zahtevo po stanovski ureditvi države. VladisJav Fabjančič Zadnji govornik na shodu je bil g. Fabl-jančič Vladislav. V svojem dolgem govoru ie med drugim izvajal: Mi smo vojaki v civilu. S politiko se ne pečamo, še manj s strankarstvom. Pripravljeni pa smo braniti Jugoslavijo proti vsem in vsakomur. Ne ustrašimo se sovražnika, ne od zunaj, ne od znotraj. Tu smo m držimo se svoje vojaške prisege in pravil Združenja borcev Jugoslavije. Mi nismo stranka. Stranka ni celota, mi pa hočemo celoto, mi hočemo občestvo vseh poštenih ljudi, vseh državljanov, vsega naroda, razen nepoštenih lumpov in izkoriščevalcev Naši člani so lahko povsod, tudi v dnigibi društvih in strankah, a morajo biti pošteni tudi tam, ne samo pri naa. če pa kdo noče biti v politični stdanki, Je to njegova stvar. Toda bojevniki so vojaki, ki si ne dajo razen od svojih poveljnikov ukazovati ničesar od nikogar. .__. . Mi smo glasniki nove dobe, mi smo bobnarji, ki bobnamo skupaj za pošteno pravično stvar vojake, bivše in bodoče, iz svetovne vojne in povojne dobe, vse čiste in dobre ljudi, da postanemo resnični mogočni valjar zgodovine, ki bo zmlel vae in stri ▼ prah, kar je grdega, zlobnega, gnilega. Nato je g. Fabijančič razvil program zahtev in nalog bojevniške organizacije: socialna pravičnost, pomoč kmetu, kmečka zbornica, v kateri bo zastopal kmeta samo kmet in nihče drugi, zaščita delavstva, delo za brezposelne, zakonita določitev minimalne mezde itd. Kako se bo dalo vse to doseči? »Mi smo najprej vojaki. Kadar je mir, smo v navadni obleki, ko je vojna, smo v uniformi. Strogo poslušni amo v vojni, v miru pa imamo kot državljani pravice in dolžnost misliti in povedati, kar miBlimo, da je prav. Vojaki govore navadno z orožjem in kar povedo, povedo, pa Je mir besedi. Petnajst let nismo rekli ničesar. Na fronti je bila naša beseda grom in pekel, granate in razdejanje min in strupenih plinov. Od tam smo prinesli izkušnjo. Od tam smo prinesli pogum tudi za reči, ki niso za stare babe in srajčnike. Mi borci verujemo v nepremagljivo«« božje resnice. Božji mlini meljejo počasi, toda zanesljivo. Gibanje borcev mora zmagati, ker je pošteno in pravično. Ob 11.30 Je predsednik dr. Gross zaključil zborovanje, ki se je bilo med tem zaradi dežja že itak precej razredčilo. Tehniki za svoj obstanek Zborovanje absolventov Tehnične srednje šole Na Gorjancih bo zrasla lepa planinska koča Novo mesto, 7. aprila Na zboru novomeške podružnice SPD je njen vneti predsednik odvetnik dr. Franjo Ivanetič v obširnem poročilu omenil, da se bo zamisel postavitve večje planinske koče na Gorjancih v doglednem času uresničila. Zato je podružnica že na lanskem rednem občnem zboru sklenila storiti vse, da se postavi koča na Maličevem krču. Odbor e posvetil vse sile nabiralni akciji. Izdelal ie pravila za nabiranje prispevkov, ustanov-nine, posojil in darov. Za zadevo je zainteresiral tudi tuisko-prometno društvo v Metliki, v čigar okrilju se je ustanovil v to svrho planinarski odsek, ki je začel energično delovati. Odbor je nadalje sklenil prirediti pomladi cvetlični dan. jeseni pa veliko tombolo . ,, Na splošno željo občinstva m po sklepu odbora se bo vsako leto praznoval planinski praznik na Trdinovem vrhu dne 15. avgusta. Že iz dejstva, da je v preteklem letu posetib Gorjance preko 500C hudi sledi nujna potreba, da se postavi na tej točki večja planinska koča. Tudi za smučarski šport nudijo gorjanske kosenice naiidealnejši teren, seveda ne samo za iNo-vomeščane, temveč tudi za Belokrajmce, Karlovčane, Samoborčane in Zagrebčane. Z razvojem turizma in smučarskega športa pozimi bi se povzdignil pri nas tujski pro-met in se okoristila tu in onstranska »iro- 1 P°*1&™c J masna okolica Gorjancev. Odbor si je sto- , zdravil vse vil tudi nalogo, da si preskrbi društven lo- j kal kjer bo članom vsak čas na razpolago »Planinski Vestnik« in drugo štivo i z po-družničine biblioteke. Poglobi se naj društveno življenje in ljubezen do narave m vzgojiti je treba planinski naraščaj s prirejanjem skupnih izletov in s pomočjo skioptičnih predavanj. Praktično reševanje stanovanjske krize v Angliji London, 8. aprila. AA. V zadnjih 15 letih so zgradili v Veliki Britaniji nič manj ko 2175.000 novih hiš, od tega v zadnjih 10 letih 1.900.000. 60 odst. odpade na privatno inicijativo. Čeprav je po vojni prebivalstvo Anglije napredovalo samo za i milijona duš. bi nove atavbe zadoščale za trikrat tolikšno prebivalstvo. Največ gradbene inicijative je bilo v londonskih predmestjih. Tu so v zadnjih 10 letih zgradili malone 500.000 novih stanovam Madžarski državni proračun Budimpešta, 8. aprila. AA. Finančni minister Imredy je v parlamentu poročal o državnem proračunu za 1. 1934/35. Proračun državne uprave določa 746.8 milijona pengov izdatkov in 740.6 milijona dohodkov Državna podjetja bodo imela 404.1 milijona dohodkov in 344 milijonov izdatkov Celotni izdatki vsega državnega proračuna bodo znašali 1.150 milijonov, dohodki pa 1.084 milijonov pengov. Primanjkljaj znaša 66 milijonov. Veliki sprejemi na angleškem dvoru London, 8. aprila. AA. v prihodnji sezoni bo angleška kraljevska dvojica sprejela v Buckinghamski palači 2800 oseb. To povorko diplomatov in povabljencev pred angleškim prestolom smatrajo kot najbolj živopisano družabno prireditev sveta. Prva dva sprejema bosta 15. in 16. maja. Vsakikrat bo angleški kraljevski dvojici predstavljenih 700 oseb. Potovanje siamskega kralja Pariz, 8. aprila. AA. Včeraj Je siamski vladarski par priredil v siamskem poslaništvu obed na čast predsedniku francoske republike Lebrunu in njegovi ženi. Siamski vladarski par namerava ostati v Parizu še tri tedne ineognito, nakar bo odpotoval v London, kjer bo ostal pe.tednov Nato bosta suverena obiskala Belgijo, Holandsko, Nemčijo in države srednje Evrope. Proslava 1. maja na Dunaju Dunaj. 8. aprila. C. Kakor poročajo, bo 1. maj proglašen za državni praznik. Novi župan Schmitz je objavil, da bodo na Dunaju letos kakor tudi vsa prihodnja leta zelo svečano proslavili 1. maj, ki Je že dolgo let tipični dunajski praznik in se ne sme zamenjavati s politMnim praznlaom nekdanjih političnih strank. Maksimiranje pteč fflmskih zvezd Washington, 8. aprila. 8. Predsedniku Rooseveltu Je član ameriškega obnovitvenega sveta Rosenblatt po proučitvi položaja v ameriški filmski industriji predložil izčrpen elaborat s predlogi, da se maksimirajo plače filmskih avezd. Po njegovih predlogih naj bl se dobro plačali le oni filmski igralci, ki so res popularni. Ti igralci naj bi prejemali največ po 3.000 dolar- Ljubtjana, 8. aprila. V beli dvorani hotela Union ao davi ot> 9. zborovali absolventi tehnične srednja šole v LJubljani, številna udeležba Je pričala o Jakosti te organizacije, posamezni retferati so pa dali dovolj jasno sliko o njenem Intenzivnem delovanju Zbrane zborovalce je pozdravil dolgoletni predsednik g. Poljšak, topel pozdrav Je pa še posebej veljal zastopniku župana g. Mlakarju, prosvetnemu inšpektorju prof. Preslu, splitskemu delegatu g. Ljubi Marinu, beograjskemu delegatu g. Gabor-Ju 1l zastopniku mariborske skupine g. Mozetiču. Po uvodnih formalnostih )e preds« rinik takoj prešel na dnevni r« d, r.akar Je tajnik g. Kuhar obširno r -ročal o poslovanju organizacije v minulem letu. Tajniško poročilo navaja v prvi vrsti zanimiv pregled absolventov vseh srednjih tehničnih Sol v državi. Od leta 1917, ko Je bila tehnična srednja šola v Ljubljani ustanovljena, pa do danes, je absoi-viralo ta zavod 64r je dosegel. da ee i« ribai*ka uredba raztegnila tudi na mariborsko oblast, nakar ie g. Pustoslemšek podrobno poiaenil borbo ia ta uepeh. Obširno ter pr?irledno tajniško poročilo le podal «?• M a 1 ?n š e k. Iz njega posnemamo. da Meie dniMvo 149 členov, lani uh je pristopilo 26. Odbor je imel mnoso posla. posredoval le za članstvo ugodnosti za rib'5ki e^ort dos«r?l cenejšo nabavo ribarskih knjižic in potreben. nabavo film gledalo najmanj milijon ljudi. Nesreča italijanskega hidroplana Rim, 8. aprila, g. Huda letalska nezgoda se je pripetila dne 2. t. m. na progi med Catanijo in Augusto. Hidroplan te proge Je približno 2 km od Izliva reke Sant Lo-renzo padel v morje, pri čemer Bta se oba . pilota ubila, aparat pa popolnoma razDU. i št v ni inventar ter skrbel za ravnovesie blagajn*. Lani doseženi »p?hi so na polm splošnega ribaretva n jprerenljivi. Podrobno je nato tainik orisal preporod oreamzacue. ustanovitev podružnice v Novem meeju. o osnutku ribarskega zakona, pri katerem ^ sodeloval znani vežčak docent dr Robida Ustanovljen ie bil tudi licencni odsek, ua bor m j« nabavil 5000 komadov poetrviesa zaroda, ki ea bo v maju Tuaeejal. Poročilo se dalje nanaša na ponujene ribolove. ir>?-de akciie za čistilne naprave in kolavdacue tvrdke Jusobnina v Kranjlu, elede komisijska zaloa*? ribarskih potrebščin, dede zavarovanja drištveneca imetja, ki ca ie društvo zavarovalo za lftf.OOO Din. dede znižanja take za ribarske knjižice itd. V kratkem bo izdelan ribareki kataster in vodna karta, katero delo ti prevzel e. Letaer. Skupno je prijavljenih v dravski banovini 780 ribičev, od katerih je vflatuienih v posameznih društvih 4fi0. Obširno le tajnik tudi poročal dede ribarske rakave na Jesenskem velesejrnu s sodelovanjem Kluba akvaristov itd. _ Blagajniško poročilo ie namesto afl blagajnika 2- Tančica pr-čital z- Suleal. v imenu revizortev je po predlagal ravnati? c Kornč razrednim vsemu odboru. O Stanju kniižnice je tudi Poročal e. 8il<*a:. poudarjaioč. dw štel" že fi«* strokovnih ve-"«ih knji" in zv?zkov. O društvenem srla-pihi so poročali ftulirai. urednik kar in upravnik Vifič. Nastala obširna dnbata dede dasik. ki ie želo eploeno priznanje in pohvalo, dalje dede pr-^ektirane ribarske razstav?, kakor d^« f"™: nja podnornih članov. Občni z*>ot le bil okro? polnoči zakliuč.m Sebi in svojim v pouk in zabavo naročite Ilustrirano tedensko revijo „2IVLJENJE IN SVET" Uprava: LJubljana, Knafljeva ulica St. 5. Obfave Smrtna kopa. V Ljubliani }e v nedelio popoldne po kratkem trpljenju preminile v vinoki starosti 81 let eoepa Ana Fntecheva. roj. Hariny. Pokoinica je bila izredno dobra in plemenita žena. Za njo žalujejo trije sinovi in tri hčerke ier cela vrsta vnukov in pravnukov. Posireb blaee ?ospIn tedaj so Ljubljančani pohiteli izkoristit kratke urice, da se uži-jejo svežega zraka, ki ves diši po pomladi' Le še nekaj dni in naši parki in gaji ae bodo kopali v svežem zelenju. Zbor poštnih uslužbencev V dvorani hotela »Metropol« ee je v popoldanskih arah vršil občni zbor Združenja uslužbencev pošte, telasrrcia in telefona, ki te ob veliki udeležbi članstva in delegatov ter ob navzočnosti direktorju pošte in telegrafa e. dr. Janka Tavz,?sa nad vse vzorno potekel. Vsa poročila fimkcijonarjev uprave v Ljubliani in zastopnikov pododborov a Maribora. Celja in Ljubljane eo bila soglasno sprejeta. Navzočni % bih tudi zastopniki iz primorske in savske banovine in Beograda, med njimi član centralne uprave v Beogradu g. Sabedžia, ki ie zborovalce toplo pozdravil in v daljšem govoru prikazal etanie organizacije. IzcrpnoDorociloo tem lepem in uspešnem zboru bomo se pn-občili. - Uspešne gledališke predstave Prav živahni sta bili sobota in nedelja v Gledališču. V drami so v soboto dajali pre-raiero »Bratov Karamazovih«. ki jih ie po mojstrskem prevodu Vladimira , Levstika dramatiziral za naš oder ,n režirai ~iril Debevec. Kljub temi, da ie bilo hkrati več zanimivih glasbenih in gledaliških prireditev v Ljubliani. je bil obisk v drami nad pričakovanje dober, kar priča o tem da premore Ljubljana v resnici lep kader kulturnega. umetniško vzgojenega občinstva, ki zna oeniti tudi tako pomembne gledališke dogodke, kaikor je uprizoritev »Karamazovih«. Predstava je doeefila velik umetniški uspeh, občinstvo ie prav živahno akla-miralo izvajalce. Debevec je s svojo dramatizacijo opravil odlično, hvale vredno delo. Obenem pa upamo, da je naš repertoar dobil komad, ki bo lahko dolgotrajno vno-mal zanimanje ne samo literarnega, temveč tjdi širokega občinstva. Poleg rezisena zaslužilo vso pohvalo igralci. predvBern Le-rv.T (stari Karamazov). Skrbmšek (Mitja). Ciril Debevec (Ivan). Slavko Jan (Al]osa), Kralj (Smerdiakov). Lipah (državni pravdnih. Boltaricva (Katja), Danilova (Gto-Jenjlca) in Marija Vera kot lektor Naši ^Bratje Karamazovi« pomenijo globoko, zi-vo doživetje in bo uprizoritev brez dvoma zapustila tragno sled v našem odrsKem snovanju. .... « Danes popoldne so zadnjikrat v sezon! igrali >INRI«. Kakor ie bila drama o praznikih za vsako predstavo nabito polna, tako je bil tudi danes silen naval in ie zmanjkovalo prostora. Prav tako je opera oba dneva privabila mnogo občinstva, zlasti s sobotnim »Viljemom Tellom«, kjer ie gostovala ga. Zinka Kunčeva, v nedeljo pa s >Polisko krvjo«- . Šentjakobski oder je snoci prvikrat igral komedijo »Dama na slabem glasu«, ki jo ie apisal W. Licfctenberg, avtor »Karnere kanclieta Winziga<. ki ie žela to zimo tudi v Narodnem gledališču močan uapeh. Igra ie v režij5 g. Petrovčiča in x bo. Wnecber-Petrovčičevo v glavni vlogi pred polno dvorano prav lepo uspela. Ge. Wrischerievi j« bil za prisrčno lepo kreacijo pokkmren šopek cvetja. Slab obisk — pa ogromno navdušenje Društvo primorske emigrantske mladine »Tabor«, ki je pri nas nedvomno eno najfinejših je priredilo v soboto zvečer v veliki dvorani »Uniona« koncert. Pričet bi se bil moral ob 20. uri. Vendar je bilo v tem času v dvorani komaj kakih dvajs.t ljudi. Neki del ljubljanske publike ie ponovno dokazal vso svojo komo d; te to m jo manifestiral do 21. ure. Koncert «e je pn: čel polne tri četrt ure pozneje. V dvorani so tu p« tam zevale strahotne praznme. Pogum »Tabora« je bil za unionsko dvorano nedvomno prevelik, a ob misli na naše občinstvo, ki ma tako slabo ceniti trud in delo mladine, uprav drzen. Koncert je pa kljub temu lepo uspel. Navzočno občinstvo se je izkazalo ob vsaki točkj z aplavzom. kakršnega naše koncertne dvorane niso velikokrat deležne Kdai pa kdai ie b:1o kar viharno. Koncertni večer je otvoril m zaključil mešani pevski zbor »Tabora« z narodnimi in umetnimi nesmimi nod vodstvom znanega pevovodje g. Venturinija. Zbor je pokazal veliko volje, nekaj prav dobrih glasov ter vse hvale vredno discipliniranost, ki je prejšnja leta ni bilo opaziti. Dalo bi se sicer to in ono grajati, vendar spričo dejstva, da se mora prav tako zbOT kakoV vse društvo boriti z velikimi težavami. mu je k sinočnjemu nastopu treba samo čestitati z željo, da gre po začrtam poti krepko dalje. ^ Je pa smočnji večer v resnici bil večer violinskega virtuoza Karla Rupla, opernega solista Svetozarja Banovca, operne •»olistke Anite Mezetove in dirigenta opere dr. Danila Svare, ki je prvi tri spremljal na klavirju. Občinstvo jih je sprejelo z ogromnim navdušenjem. Vsi štirje umetniki so pa tudi dali res najboljše. Sleherni od njih je moral ponovno na oder in k programu še po eno ali dve točki dodati. Med prvim delom sporeda je pa v dvorano po naključju prišel majhen deček z jerbasom velikih pomaranč, se ustavil sredi dvorane in se ves zamaknjen zastrmel v Karla, ki je prav ta čas krasno igral Beethovnovo »Romanco«. Dečku je jerbas s pomarančami postal kmalu pretežek. Položil ga je na prazen sedež kraj sebe, malo zatem je pa sedel še sam in tako ustvaril omembe vredno idilo na koncertu, ki je slehernemu morala vzbuditi dober smehljaj. Kai če bi se našlo pevsko društvo ali kak zbor. ki bi kdaj pa kdaj priredil za siromašno mladino brezplačen koncert umetniških kvalitet. Deček s pomarančami je pokazal toliko živega zanimanja za visoko umetniško izvajnje vseh treh solistov pa tudi za zbor. da je gornja želja povsem upravičljiva in umestna. Vsi solisti in dirigent so prejeli krasne šopke svežih nagelj ev. Lep razvoj Iiitkarstva PO uspešnem tekmovanju ljubljanskih lutkovnih odrov so včeraj zborovali lutkarji iz vse Jugoslavije Danes dopoldne so se v kleti restavracije Zvezde zbrali zastopniki Jugoslovenske lutkarske zveze, matične organizacije najmlajše, najmanjše in najbolj otroško intimne umetnosti, iz slovenskih in drugih centrov države, da položijo letn: obračun svojega dela. Na predvečer zborovanja je zveza priredila v dvorani Delavske zbornice svoj prvi javni nastop, na katerem so sodelovali lutkovni odri: Sokola Vič, Sokola I., Ljubljanskega Sokola in Češko-slovenske obče. Zanimanje za ta večer je bilo izredno živahne. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, Prireditelji pa so tudi pokazali, da se je lutkovna umetnost pri nas v kratkem času razvila do spoštovanja vredne kvalitet. Na sobotnem večeru, ki je bil nekakšno neoficielno tekmovanje ljubljanskih odrov, so se po vsej priliki najbolje postavili igralci Ljubljanskega Sokola s Poccije-vo igro »Zdravnik, smrt in vrag«, ki je bila tudi kot literarno delo najlepša točka sporeda. Prav zabaven je bil nastop odra Sokola I. in prav tako je viški Sokol pokazal, da razpolaga njegov oder s prav dobrimi interpreti. Posebno pozornost so vzbudile lutke mojstra Skružnega. s katerimi je Če-skoslovenska obec podala zanimivo igro »Gašperček zmagovalec«. Mladina, ki je tvorila velik del občinstva, pa se je najbolj zabavala ob igri ročnih lutk, ki »o bile prav tako delo Skružnega. Večer je uvedel s kratko besedo o pomenu lutkarstva in o njega razvoju v svetu in pri nas predsednik JLZ prof. dr. Burian. Med odmori je publiko kratkočasil orkester Sokola I. Poleg drugih odličnejših gostov je prireditvi prisostvoval tudi češkoslovaški konzul inž. Sevčik s soprogo. Ob 11 dopoldne je danes predsednik prof. dr. Burisn otvoril v Zvezdi občni iboT, ki bi se bil moral po sklepu lanskega zbora vršiti v Zagrebu, pa zagrebški lutkarji niso v pravem času uredili vseh priprav. Predsednik je poudaril, da se je vkljub težavmm razmeram delo JLZ v tem letu na zunaj in znotraj močno ojačilo in so se naši lutkarji, zlasti ob priliki lanskega kongresa Unime dostojno predstavili tudi mednarodnemu lutkarskemu svetu. Slovanski blok v federaciji se je ojačil zlasti s sklepom, da je češčina postala tretji uradni jezik Unime. S tem je tudi JLZ postala prav važen činitelj v mednarodni in medslovanski lutkarski organizaciji in jugoslovensko lutkarstvo si je pridobilo svetoven ugled. V zadnjem času se je za delo jveze živahno zainteresiralo tudi naše prosvetno ministrstvo, k čemur ie brez dvoma mnogo prispevala lutkarska razstava v Beogradu, ki jo je JLZ priredil lansko poletje. Izčrpno poročilo o podrobnem delu zveze je poda! tajnik g. Počivavnik, ki je med drugim poročal o važnem sklepu izrednega občnega zbora v mesecu juliju, da se zveza reorganizira na tri sekcije, cia bi s takšno decentralizacijo dobilo delo živahnejšo prožnost. Članov je zveza štela ob koncu poslovne dobe 52, med temi 23 odrov in 29 drugih članov. Število članstva je torej napredovalo za 14, kar pa nikakor le ni zadovoljivo, če pomislimo, da imamo v Jugoslaviji 75 izvršujočih odrov. Na dravsko banovino jih odpade 33, na savsko 17, na drinsko 6, na primorsko 4, na vardarsko 3, na vrbasko, zetsko in moravsko pa po eden. Med vsemi temi je 21 češkoslovaških odrov, kar priča o tem, da »o bratje Čehi res pionirji lutkovnega gibanja pri nas. Število izvršujočih odrov stalno narašča, kar je v veliki meri plod sistematične propagande, ki jo zveza redno vrši. V zadnjem času je zveza založila 7 novih iger. Ko jq tajnik izčrpno poročal o Lanskem kongresu Unime, se je med drugim spominjal tudi lepo uspele lutkarske razstave, ki jc nazorno pokazala lep razvoj domačega dela. Sodelovalo je 8 razstaviteljev. Posebno pozornost so vzbujale lutke nestorja in častnega predsednika JLZ Milana Klemenčiča ter zgodovinsko pomembne lutke praških institutov. V zadnjem času je zveza dobila tudi svoje poslovne prostore v Kazini. Iz poročila o denarnem prometu, ki ga je podala blagajnica Kroftova, povzemamo, da je imela zveza 36.877 Din dohodkov in izdatkov. Na predlog revizorjev gg. Del-kina in Kraljiča je bil soglasno sprejet ab-solutorij, nato pa so se izvršile volitve. Novo upravo tvorijo predsednik dr. Vaclav Burian, trije podpredsedniki Lojze Kovač, Ante Andjelkovič iz Beograda, (eno podpredsedniško mesto je ostalo vakantno), tajnik Alojzij Počivavnik, zapisnikar Boris Urbančič, blagajnica Minka Kroftova, odborniki Simončič, Skružny, Spicar, Pater-nost. Gornik, Ribičič, Grunfeld, revizorja Delkin in Kraljič. Dosedanega III. pod- predsednika Zivojina Kovaciča iz Beograda je zbor imenoval za častnega člana. Med slučajnostmi je bila sprejeta še obširno utemeljena resolucij«, h jo je poslal zboru g. Andjelkovič iz Beograda, in ki zahteva, da se lutkarstvo razbremeni prevelikih fiskalnih dajatev, da se mu na odločujočih mestih izposlujejo primerne subvencije, ki bodo edine mogle pospešiti ra» mah te prosvetno prav pomembne panoge, ter da se lutkarstvo z zakonskimi ukrepi sistematizira kot del javne prosvete. Resolucija navaja med drugim, da je prvi lutkovni oder v Beogradu, ki obstoji že dvanajst let, izdal doslej že nad 100.000 Din za razne takse in za druge javne dajatve. Novi finančni zakon pa grozi, da bo zavrl vse to umetniško in vzgojno delo, ki vznika iz golega idealizma požrtvovalnih amaterjev. Prosvetnemu ministru »o lutkarji poslali pozdravno brzojavko. Predsedniku dir. Bu- rianu pa je sbor izrekel iskreno zahvalo m njegovo vnemo in delo. Nekateri govorniki so opozorili novo upravo, naj zainteresira naše pisatelje, da bi v večji meTi začeli pisati komade za lutkovne odre. Dandanes so na repertoarjih po ve*ini samo prevodi čeških in drugih iger. Kar je napisano izvir nega, je po večini propadlo. Delegat gosp. Glinarič iz Splita je podal kratko poročilo, ki kaže. da so splitski lutkarji izredno delavni ter tudi dosezajo temu primemo prav lepe uspehe. Občinstvo v Splitu se je tako vnelo za lutkovne igre, da daje tamošnji oder en komad po desetkrat zapored, in pogostokrat se zgodi, da morajo zaradi prevelikega navala občinstva dajati eno predstavo po dvakrat na dan. Splitske lutkarje naj bi si vsi naši delavci ne tem polju miniaturne umetnosti vzeli za vzor. Ob zaključku zborovanja je predsednik dr. Burian izrekel še toplo zahvalo vsemu nacionalnemu tisku, zlasti »Jutru«, ki je zmerom po svojih močeh podpiralo njihova lepa stremljenja. Sokoli, čuvarji zapadne meje, v Ljubljani Krasna akademija 2irovskega Sokola na Taboru Sokolsko druStvo 2irl, ki se lahko prišteva med eno najboljših na deželi in ki se ponaša z zavidanja vredno preteklostjo, saj si je postavilo leta 1908. prvi Sokolski dom na slovanskem jugu, se je odloČilo prirediti v Ljubljani telovadno akademijo v svrho sanacije svojega Sokolskega doma, ki je bil leta 1930. nanovo preurejen. V soboto popoldne se je veselih src pripeljalo nad 90 sokolskih pripadnikov s tremi avtobusi preko škofje Loke v Ljubljano pod vodstvom staroste br. Vinka Demšarja, načelnika br. Rudolfa Bačvarja in načelnlce sestre Zinke Kendove, pridružili pa ao se jim Se nekateri člani uprave. Zvečer ob pol 21. se je nato vršila telovadna akademija v veliki dvorani sokolskega Tabora, ki pa Je bila pičlo obiskana ter moramo odločno grajati odsotnost sokolskega članstva iz Ljubljane in bližnje okolice. Ali je to sokolsko bratstvo? Pogrešali smo tudi predstavnike naših oblastev in ostale sokolstvu naklonjene javnosti. To je neodpustljiv greh, ki se prihodnjič ne sme več ponoviti. Ali naj bo odsotnost sokolskega članstva nagrada vrlim žirovskim Sokolom za njihov trud v telovadnici? Vsi, ki so posetili akademijo, so bili izredno zadovoljni in splošna sodba je bila, da ni prireditev prav nič zaostajala za akademijami mestnih in večjih sokolskih društev. Akademijo so med drugim posetili starosta žu-pe br. dr. Pipenbacher, podstarosta br. Kra-pež, tajnik br, Flegar, načelnica sestra Silva Boltauzerjeva, načelnik br. Vrhovec, podnačelnik SKJ br. Jeras, častni starosta Ljubljanskega Sokola br. dr. Murnik ter zastopniki nekaterih ljubljanskih ln okoliških sokolskih društev. Uvodoma je godba Sokola I pod taktirko br. Verija Svajgerja ubrano zaigrala koračnico, nakar je strumno prikorakalo na oder 24 dečkov, ki so štiri proste vaje 8 palicami izvedli brezhibno m na mah osvojili srca gledalcev. Slo je kakor namazano in občinstvo ni Stedilo s priznanjem. Po dečkih je 16 deklic dokaj skladno izvedlo tri proste vaje, ki so na- pravile na občinstvo prav ugoden vtis. Izvrstno se je nato odrezala desetorica moškega naraščaja z izredno lepimi in učinkovitimi, deloma prostimi, deloma skupinskimi vajami, ki so jih morali med navdušenimi ovacijami ponoviti. Nato je 12 članov zadovoljivo in dokaj skladno izvedlo telovadno kompozicijo »Trikot«, ki bi pri večji pazljivosti nekaterih bratov dosegla popo-len uspeh. Izredno Je nato ugajala naslednja točka starejše ženske dece (16), ki je v okusnih narodnih nošah, 8 deklic v ženski in 8 deklic v moški obleki, izvedla lične ln enostavno proste vaje s plesi — kolo ln valček — prav dobro in skladno ob viharnem pritrjevanju občinstva. Poleg naraščaj-nlkov so se imenitno postavili tudi člani (6) « precej težko telovadno skladbo »Krog«. Bratje so to utrudljivo skladbo izvedli prav dobro ln skladno. Vaje so zelo učinkovite ter se odlikujejo po pestrosti gibov rok, nog ln trupa. Tezne stoje na rokah in krasne zaključne skupine so zadivlle občinstvo, ki je nagradilo vrle telovadce z burnimi aplavzi. Komaj se je odobravanje poleglo, je prikorakalo na oder 6 članic z vesli, ki so proste vaje izvedle prav dobro ter žele zasluženo pohvalo. Pri orodni telovadbi je nastopila vrsta članov na drogu, ki Je pokazala nekaj prav lepih izvedb ob velikem odobravanju občinstva. Dobro uro trajajočo akademijo je zaključila skupina vseh oddelkov, ki se je združila pod častitljivim sokolskim praporom med petjem »Hej Slovani, kje so naše meje?« Sledilo je navdušeno odobravanje, nakar je sokol-ska godba zaigrala koračnico. Vse telovadne točke je diskretno spremljal pri klavirju br. Verij Svajgar, za kar mu velja bratska zahvala. Slednjič moramo omeniti, da so vse vaje sestavili domači vaditelji in vaditelji-ce ter s tem pokazali lep tehnični napredek. Vrlim žirovskim Sokolom k moralnemu uspehu bratsko čestitamo, z željo: Po tej poti do popolne zmage naprej in na skorajšnje svidenje v Ljubljani! Zdravo! J. H. zaslug Sijajno uspel družabni večer na čast rudarskemu glavarju inž. Vinku Strgarju Zelo številna odlična družba se Je v soboto zbrala na družabnem večeru v veliki dvorani restavracije »Zvezde«, da izkaže spoštovanje rudarskemu glavarju g inž. Vinku Strgarju, ki po polno dosluže-nih letih odhaja uživat pokoj. Dvorana Je bila okrašena z lepo izdelanimi rudarskimi emblemi, na glavni steni Je bil velik napis z rudarskim pozdravom: Srečno! Že ob 20. so se začeli zbirati gostje, ki jih je k skrbno pripravljenemu poslovilnemu večeru povabilo Udruženje rudniških in topilniških Inženjerjev. Pestrost odlične družbe je seveda kar najbolj poživila navzočnost dam. Ko je prispel slavljenec. &o ga gostje prisrčno pozdravili in ga skupno spremili iz male v glavno dvorano. Poleg slavljenca in tam okrog so zavzeli mesta ugledni predstavniki univerze In rudarske industrije, tako prodekan tehnične fakultete dr. Krfil, predstojnik oddelka za separiranje univ. prof. Gostiša, predstojnik montanističnega instituta univ. prof. Kopylov, predstojnik mineraloškega instituta univ. prof. Nlkitin. predstojnik geofizlčnega Instituta univ prof. Frost, dalje univ. prof. Pehani, tehnični direktor TPD Inž. Heinrlch, tehnični direktor Loskot iz Trbovelj z obrato-vodjo Inž. Verbičem ln nadinspektorjem Hamrlo, dočim se Je generalni ravnatelj TPD Skubec zaradi zadržanosti opravičil. Nadalje so bili prispeli v LJubljano predstavniki vseh naših revirjev, med njimi generalni direktor Inž. Barget lz Me- žice, ravnatelj Inž. čuček lz Velenja in ravnatelj Inž. Llpužič iz Kočevja, ravnatelj mežiške topilnice Inž. Fetih, upravnik glavne bratovske skladnice g. Ix>jze Dular, zastopnika rudarske oblasti inž Zupančič in inž. Kublas, za inženjersko zbornico inž. šuklje in še mnogi drugi, bodisi kot zastopniki kake korporacije ali pa kot ožji prijatelji in spoštovalci g. rudarskega glavarja. Po izvrstno servirani večerji je otvoril vrsto napitnic predsednik Udruženja rudniških in topilniških inženjerjev univ. prof. Gostiša. Toplo je pozdravil zbrano družbo, nato pa v zelo lepih besedah opisoval delo in uspehe rudarskega glavarja inž. Strgarja. Seveda je mogel to storiti le v glavnih obrisih, da- Je karakterizlral zlasti slavljenčevo nacionalno zavest in pa poudaril eno njegovih največjih zaslug: pridobitev rudarskega oddelka na ljubljanski univerzi. Nad sto dobro Izvež-banih inženjerjev je doslej izšlo iz Ljubljane, vsi so nam v čast, zahvalo za svoje delovanje pa dolgujejo Inž. Strgarju. V imenu profesorskega zbora je govornik prosil slavljenca, naj tudi v bodoče ne zmanjša svoje naklonjenosti rudarskemu oddelku In dijaštvu, kateremu je kot predsednik ekskurzijskega fonda očetovsko skrbel za dotacije in podpore. Nadalje Je govornik opisoval slavljenčeve zasluge za rudarsko šolo v Celju ln za osnovanje udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Slavljenčeve strokovne spo- sobnosti jo pa itak tudi sam vladar počastil s visokimi odlikovanji, tako naposled ob upokojitvi z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje. Lani Je udruženje Izvolilo slavljenca za svojega prvega častnega člana. To pot, na poslovilnem večeru, je govornik porabil priliko, da Je alav-ijencu izročil diplomo, ki je res lepo umetniško delo Rajka Subiea. Predstavlja rudarja pri trdem delu, besedilo pa pove dosti: »Svojemu častnemu članu v zahvalo za njegove zasluge za Jugoslovansko rudarstvo ln za požrtvovalno skrb za Jugoslovanski rudarski akademski naraščaj. Srečno!« Vsa družba al Je diplomo ogledala z zanimanjem ln zadovoljstvom. Nato so se zvrstili ostali govorniki. Ta ko Je inž Pehani izpregovoril kot pod predsednik sekcije Udruženja inženjerjev in arhitektov. Prodekan Kr&l je obudil spomine kot star vdan tovariš dvornega svetnika. Nadalje je generalni tajnik inž Suklje prijetno zaokrenil na šaljivo stran Z veliko pozornostjo Je vsa družba poslu šala daljša izvajanja inž. Verbiča in Inž Jovanoviča iz Trbovelj, ki sta oba tolmačila hvaležnost mlade rudarske inženjer-ske generacije. Dalje se Je zahvalil za naklonjenost in poželel g. slavljencu še mnogo let zdravja predsednik akademskega kluba montanlstov Ranzinger. Ko je domačin prečital čestitke, ki so prispele pismeno in brzojavno, je po angleško izpregovoril generalni direktor inž. Barget Njegove besede so žele posebno toplo odobravanje, ko je izrazil nado, da mu ni prvič ln tudi ne poslednjič dana prilika, prisostvovati tako lepi slavnostni prireditvi. Naposled se Je vsem govornikom po dolgotrajnih ovacijah zahvalil g. rudarski glavar. Z upravičeno samozavestjo J« poudaril, da ga navdaja s ponosom vee, kar Je bilo lepega izrečeno na tem večeru Ponosen Je oa ponovno odlikovanje od strani NJ. Vel. kralja, na častno mest« v udruženju ln druga priznanja, ali vse to mu služi le v dokaz, da je bilo njegovo delovanje pravilno in s to zavestjo mirno odhaja uživat pošteno prisluženo mirovi-no. G. rudarski glavar je v prijetnih besedah obujal spomine na službena leta, nato pa je po vrsti izrekal zahvalo vsem govornikom. Zlasti je poudaril, kako je ponosen na prve absolvente rudarskega oddelka v Ljubljani. Ob tem Je apeliral, da Je treba podpreti rudarski zavod, da se mu oskrbijo vsi potrebni prostori, laboratoriji in ostala oprema. Rešen službenih vezi bo poslej stopil v še bolj prijetne stike z vsemi, s katerimi ga vežeta poklic in nrljateljstvo. Zaključi! Je t vedrim vzklikom: Ml pa ostanemo kakor smo b'li, — naj se razvija naša rudarsaa industrija! Po burnem odobravanju so mladi ln2e-njerji zapeli himno: Naj živi rudarski stan Potem pa se je razvila prijetna družabna zabava. Jazz švara je pridno isbi-ral iz svojega obsežnega repertoarja. Po kolu, ki je zarajalo po vsej dvorani, ae je razvil animiran ples. Zares lep večer! Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa m dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogenjah m špecerijskih trgovinah. Dva občna zbora v Mariboru Maribor. 8. aprila. V soboto zvečer sta se istočasno vršila dva občna zbora. »Pri Orlu« eo zborovali trgovci, pri Zamorcu pa zastopniki Društva javnih avtonomnih nameščencev, ki so im^-li evoi III. občni zbor. Zborovanje ie bilo prav lepo obiskano, udeležili eo ee ga tudi delegati Pokojninskega zavoda iz Ljubljane dr. Kfietl. podprede?dnik Ivan Tavčar ter predsednik zveze g. Joško Zeonljič. Zborovalce ie pozdravil poelevodeči podpredsednik g. Franc Pivec. Iz ekrbno sestavljenega tajniškega poročila g. Lebana posnemamo, da ie bilo društveno delovanje zelo uspešno, lani i> na novo pristopilo 76 članov. O staniu blagajne ie poročal g. Miklavčič, m nadzorni odbor pa g. R'?ja. Referat c delovanju Pokojninskega zavoda ie podal gosp. Ivan Tavčar, o delovanju zveze in o bolniški blaga in i pa zvezin predsednik g. Zem-liič. Na dnevnem redj ie bila tudi sprememba pravil, tako da odslej raztegmen delokrog društva na vse območje bivše mariborske oblasti. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Franc Miklavčič. z malimi aorenveinbami pa vee stari odbor. Občni zbor Združenja trgovcev fs vodil načelnik g. Vilko Weixel. ki je pozdravil navzoče zastopnike raznih gospodarskih organizacij in stanov. Iz poročil posameznih funkciionariev posnemamo, da ie bilo delovanje združenja zelo uspešno. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor. Postani in ostani član »Vodnikove družbe" m"" Ivan Albreht: Smola Štefan Smola sedi v kolodvorski restavraciji in brezbrižno opazuje vrvenje vseh teh neznanih ljudi, ki se jim kdo ve kam in zakaj venomer mudi Prihajajo in odhajajo. Oči vprašujoče iščejo, veselo pozdravljajo, se rosno poslavljajo, vlaki drdrajo, stroji sopihajo in ljudje hite, se gneto, mahajo z robci in z rokami, in se zopet vračajo kdo ve kam. Nekater z veselim smehom spremljajo nje, ki so jih pričakovali, drugim seva trpko razočaranje z obrazov, ker ni nikogar, ki bi ga smeli pozdraviti z veselim smehom. Štefan ogleduje stasito damo. Zdaj je prišla že k tretjemu vlaku. Pred prihodom vsakega je kakor ogenj. V kretnjah, v koraku, v pogledih je vrisk, svetloba, čudovito žarenje, ki blesti, dokler se ljudje ne razidejo. Potem ugasne tako naglo in tako popolnoma, da človek ženske skoraj ne bi več spoznal. S pove-šeno glavo odhaja in korak, čeprav nagel, je plah in drsajoč — Čudno! meni Štefan Smola in ne ve, ali je čudno neznankino vedenje ali okolnost, da se on tako zanima za njeno početje. Kaj neki briga njega — tujca ta ženska! Vzlic temu, da se Smola roga samemu sebi in si vztrajno zatrjuje, da mu ni čisto nič mar Čudaška tujka, si naroči še vrček piva, čeprav vsi potniki, namenjeni proti jugu, hite na vlak. — Nazadnje se mi prav za prav nikamor ne mudi! neha Štefan s pivom in se loti vina, ko vlak odsopiha s po-stfljc. — Le hiti, spak! Prvi nisi, a zadnji menda tudi ne. Ko je vlak prisopihal, je bila tujka kakor vročična. Zdaj je čisto vela, vendar se zdi njen visoki stas Štefanu prijeten in skoraj mamljiv. Oblike so pravilne, lepo zaokrožene, noge morda za las premočne, zato pa je hoja izrazita. Obraz je videti nekoliko truden. Pod rjave oči so se naselile sence, zato pa jim dolge trepalnice dajejo tem več za- gonetnega čara. Temno kostanjevi lasje, ki jih je umetnost česalnega salona izpremenila v svilen slap, tvorijo prijeten okvir obrazu, ki po oblikah spominja na grške lepotice, po barvi polti pa na Daljni vzhod. Bodi tako aH tako, Štefan Smola, di-sponent tvrdke Pavlovič & Co, ne more odmakniti pogleda od lepe tujke. Mize na peronu so precej zasedene in ljudje že opazili disponentovo zamaknjenost. Nekateri stikajo glave, drugi si poredno mežikajo, vsaj Štefanu se zdi tako, pa tudi neznanka se trenutno vznemiri. —Da bi me le kdo ne spoznal! zaskrbi disponenta. Z Nemškim Gradcem ima tvrdka Pavlovič & Co precej trgovskih stikov in Štefan je že večkrat prišel sem po opravkih. Zlasti debeli pro-kurist Schlesinger. Ta človek ima v pravem pomenu besede ustno grižo. Ako začne govoriti, ne zna nehati. Potem — Nak, nič ni več časa za premišljevanje. — Dovolite? je lahno sklonila neznanka glavo in že sedi pri Štefanovi mizi. šment, tudi glas ima prijeten. Le kako bi začel t njo kak pameten razgovor. — Ali se je pripeljal gospod iz Mo-nakovega? hoče vedeti dama in Smola prikima. Tej ženski bi zdajle pritrdil vse, kar bi ga vprašala. Sploh pa je že večkrat bil v Monakovem in se mu s te strani ni bati, da bi prišel v zadrego. — Ah, potem me veseli .gospod Kal-kilovič! se razživi znanka. — Kakor vidim, mojega zadnjega pisma niste pre-jeli? — Bi utegnilo biti, da! pokašljuje Štefan Smola in tarna o preobilici poslov, ki jih nikakor ni bilo mogoče odložiti. — V teh razrvanih časih, pritrjuje ženska in govori in se iskri, da je dispo-nent kakor pijan. — Znak, po katerem naj bi vas spoznala, je tako preprost, da mu nisem mogla prav zaupati. Čudno, kako vam je prišlo na misel, vzeti za spoznavni znak vprašanje: »Ali se je pripeljal gospod iz Monakovega?« Res. čudno. Tako preprosto in vendar tako izvrstno! — Jaz sploh ljubim preprostost, se trudi disponent in tiplje po mislih in priganja domišljijo, naj mu tveeto stoji ob strani. — To je zmeraj znak plemenitih značajev! vzklikne dama, a tudi Štefan se trudi z galantnostjo: DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Nov tip letala Mnoiestvene upokojitve naj pomagajo »Petit Pariš i en« poroča, da namerava francoska vlada upokojiti 60 do 80.000 državnih nameščencev. S tem bi državna blagajn« prihranila milijardo frankov na leto. Mesta, upokojenih uradnikov bodo 1« deloma zasedena po mladih močeh, pač pa bo a tem odprta pot mlajšim za napredovanj«. Voda je ie topla V Ameriki ao zgradili letalo v obliki kobilice Byrd brez spremljevalcev Iz glavnega stana Bvrdove antarktične odprave javljajo, da je Bvrd poslal vse svoje spremljevalce na osnovno operacijsko bazo »Male Amerike«. Bvrd hoče sam prevrniti na kraju, ki si ga je izbral v ta namen Edina admiralova družba v rimskih nočeh in viharjih bo radijski aparat, ki bo neprestano v zvezi z njegovo ekspedicij-•ko ladjo. Bvrd bo prezimil v oporišču, ki je bilo prvotno prirejeno za tri osebe, a so ga t zadnjem času preuredili samo zanj. četrt milijona Francozov v tujini Francija nima emigracije kakor mnoge druge evropske države, kljub temu pa so pred kratkim izračunali, da živi v inozemstvu četrt milijon^ sinov Francije. V Berlinu živi stalno 1240 francoskih državljanov. Večinoma so univerzitetni profesorji. kuharji, dijaki, inženjerji, tehniki, trgovci in industrijalci. Približno enako število Francozov najdemo tudi v drugih nemških mestih: Karlsruhe. Kelmorajn, Frankfurt. Muguncija, Stuttgart, Norim-berk, Lipsko itd. Bedgijska prestolnica Bruselj daie zavetje 25 000 Francozom, 68 000 pa jih je v ostalih mestih Belgije. Španija gosti 27.000 francoskih državljanov, London 12.000. Pred vojno iih je bilo na Ansleškem precej več, namreč 40.000. V Švici živi 56.000 Francozov, od teh iih. jf samo v ž°nevi 22.000. V drueih državah in mestih je število francoskih priseljencev mnogo nižje. Vohimst^o v angleški mornarici »Dailv Express« piše o skrivnostni vohunski aferi, ki so io bili odkrili pri nedavnih manevrih angleške mornarice vzdolž afriške obale. Tedaj je neka oseba fotografirala napravo, ki bi morala ostati prikrita neangleškim vojaškim strokovnjakom. Na ladji, kjer so odkrili zlorabo, so takoj odredili najstrožjo preiskavo. Admiraliteta Juva o razkritjih največjo tajnost Prezidentova žena na obisku pri črncih m > ff®^- Jci; . ... - ' Vse so mline t ! oi Z <* ;/ •• 1 f i . , i i ; 1 Soproga ameriškega predsednika ga. Roo-•eveltova je nedavno obiskala črnce, ki pridelujejo sladkor na Antilih — Za vašo očarljivost ni dovolj plemenitega druga — — Porednež! se nasmehne ona. Po-klon ji je moral zelo ugajati. Takoj namreč pripomni: — Najsi v dosedanjih pismih niste hoteli izdati svojega poklica, sva ga s Sidonijo že uganili. _ Toliko pozornosti mi posvečate? Srečen sem ob tej novici, dasi ne vem, s čim sem si zaslužil, oziroma priboril tako naklonjenost. Ona se smeje: — No, pa recite, da niste pesnik? — Kdo bi ne bil, kadar sedi vam nasproti ?! Ženska se smehlja: — Moj avto čaka zunaj, gospod Kal-kilovič, ako izvolite. Na vožnji je mogoče vse bolj prijetno kramljati. Štefan Smola v naglici obvesti tvrdko s kratko brzojavko, da se bo nekoliko zakasnil in zdrči z neznanko v krasnem vozilo po mestu. Ko sta sama, se ona razneži. Da bi mu bi'a že pisala o tem, a si ni prav upala. Sploh ni bila sama v sebi na jasnem. Zdaj, ko ga je osebno spoznala, je slednjič odločila. No, seveda, končna odločitev je prav za prav v nje- nik se dviga polagoma nad gladino in kmalu ne bo videti tel v barskih jarkih. V neki jamici med skalovjem na obnož-ju Krima sem našel silno lepe repate kr-kone iz skupine močeradov (Salamandn-dae). V to skupino spadajo poleg onih, ki žive v vodi n. pr tudi močerad ki živi na kopnem v vlažnih gozdovih in ki ga često srečujemo, zlasti po dežju. Barva je črna, posejana z rumenimi pegami. Rep je okrogel kakor pri zelencu, samo malo krajši. Žival je koristna in greh stori, kdor to živalco ubije. Večina ostalih repastih krko-nov živi v vodi. Imenujemo jih pupke. i o »o prebivalci stoječih in zelo počasi tekočih bistrih, ali vsaj čistejših, zaraslih voda kjer ni rib roparic. Manjše jamice in jarki, kjer je mnogo drobnarije m nobenih rib w jim posebno všeč. Imajo štiri nožice na kuščarici podobnem trupu in stisnjen, na koncu zašiljen rep. ki jim nadomestuje plavut Pupki so zelo lepe živahce. Tako n. pr. veliki pupek. ki ima na spodnji strani rumenkaste pege. samec pa poleg tega nazobčan greben na hrbtu. Majhne 10 cm dolge pupke z rjavim hrbtom in črnimi pikicami je gotovo že vsakdo videl. Na trebuhu so oranžasti. Pupki, Jci sem jih vlovil v skalnatem koritu pod Krimom, so na hrbtu sivo črni, trebuh je pa cinobrasto rdeč — Vsi odrasli pupki dihajo s plju«, zaradi česar prihajajo v presledkih h gladini po zrak Njih ličinke so tudi podolgovate oblike, z vejnatimi škržicami ob glavi, najmlajši imajo samo sprednje nozice. ko dobe tudi zadnje, se še ne preobrazijo v pupke temveč nadaljujejo življenje kot Četveronožne ličinke, dihajoč še vedno skozi škrge in ko jih zgube. se nrelevno v pupke. — Pupkov ne gojimo z nbami vred, ker so prepočasni in bi jim ribe živo hrano izpred nosa požrle. Pupki jedo ličinke enodnevnic, mušic in komarjev, postra-nice vodne bolhe, samooke in drage pritlikave račiče. črvičke-tubifekse. večji pa tudi majhne deževnike V akvariju so zelo krotki in vzemajo tubifekse s palcice rsa dno denemo samo toliko mivke, da ga komaj pokrijemo, ali pa nobene, sicer bi se tubifeksi zarili. V sredino postavimo lonček z rastlinami. Akvarij pokrijemo s šipo. ali pa z gosto mrežico iz organtina, sicer se nam lahko pripeti, da se podajo vsi na izlet. Revčki zlezejo pod pohištvo in se posuše v mumije. Ker so večji pupki zelo močni, moramo šipo ali mrežo otežiti, da je ne dvignejo. V aprilu in maju odlagajo mrest v jamice in jarke med vodne rastline; s koncem maja bo interesentom dovolj' ličink na razpolago. O. S. Vesti iz Primorja v Miamiju na Floridi se uče mlade plesalke plesati sloviti havajski ples hula-hula »Bliskoviti vlaki" fisl. državne železnice so sklenile uvesti na svojih progah tako zvane »bliskovite vlake« in so naročile v domačih tvornicah 34 motornih voz. V vsakem vozu bo prostora za 120 sedežev. Ti vlaki bodo vozili s povprečno hitrostjo 130 km na uro. »Bliskoviti vlaki« bodo obratovali v prvi vrsti med mesti, kjer so sedeži deželnih uprav. Razburljiva bikoborba Na velikonočni ponedeljek so imeli v niemeški areni bikoborbe, katerim je prisostvovalo ogromno število občinstva. Med bikoborbo so se odigravali kaj razburljivi prizori. Neki pikador je padel s konja, besneči bik, ki se je podil po areni, ga Je pa nataknil na roge ter ga nesel po areni. Pikadorjeva soborilca, ki sta skušala pomagati ponesrečenemu tovarišu, sta tudi sama doživela katastrofo. Pobesneli bik je oba vrgel z živali in ju poškodoval. Slednjič je občinstvo zbežalo iz arene, nekaj pogumnih mož pa je ujelo bika in osvobodilo njegove žrtve, ki vise med življenjem in smrtjo. Največje brzine za avtomo-biliste na Angleškem V Angliji je izšel nov cestni red, ki pomeni močno poostritev dosedanjih voznih predpisov na javnih cestah. Največja brzina, a katero smejo voziti avtomobilisti, znaša 48 km. Vsak vozač mora biti izprašan pred posebno komisijo. Cestni red predvideva tudi kazen za »opasne pasan-te«. Zo potnike so predvideni na cestah posebni zaščitni pasovi, ki bodo uveljavljeni tudi v Londonu in drugih mestih na prometnih ulicah in križiščih. Pred zaroko princese Ingrid švedska princesa Ingrid. ki »e mudi trenutno v Cannesu, se bo po vesteh iz Stock-holma v kratkem zaročila z danskim prestolonaslednikom Friderikom. Princesin oče Gustav Adolf in oče danskega prestolonaslednika kralj Kristijan st« « to zaroko popolnoma zadovoljna in sta že dala pristanek za zvezo. govih rokah. Slika ga je namreč kazala mnogo starejšega. Nima več ko trideset? Nu, a po sliki ga je ona cenila med štirideset in petdeset. Da, da, ona je prestara zanj in se bo sploh odpovedala ponovni možitvi. Da, odpovedala. Da je v polnem cvetju? Ah, naj se gospod Kalkilovič nikar ne šali! Kje so tisti lepi časi. Sploh pa, čisto odkrito: na koliko let jo ceni? Petindvajset?! Ej, ej, ako jih navrže še dvajset, bo blizu resnice. — Da ni mogoče!? O, v življenju je vse mogoče, le mladosti ni moči priklicati nazaj. In ona je imela lepo mladost, se ne sme prav nič pritoževati. Mati je bila Grkinja, odtod njena živahnost. Oče je bil iz Švice, pol Francoz, pol Nemec, stasit in dober človek. In tudi s soprogom je bila srečna. Rajni Bruno Enderstein je bil zlata duša. Edino napako je imel: strasten turist je bil. In to ga je naposled stalo življenje. Takrat je imela Sidonija komaj šest let, zdaj jih ima dva čez dvajset. — Vaša hčerka? — Da, moja hči, moje milo, ljubo dete. Ah, bilo je tako bridko. Irena je bila polna življenja in bi bila tako rada živela, toda izprva je bila preveč potrta in se je izmikala družbi; pozneje pa ni V Hastingsu se po nabrežju sprehajajo ženske v kopalnih kostumih - sifvi5fkt«ve torbe O ribicah in pupkih Dočim smo v zadnjem članku govorili o drsti nekaterih večjih rib. činkelj in pi-škirjev, si oglejmo danes pri tem posiu manjše, za akvarij posebno prikladne ribice, ki dTste tekočega meseca. — Ko pomole, po dolgem zimskem snu. školjke svoje vršičke iz blatnega dna, postane pez-dirkom tesno pri srcu. Sučejo se okoli njih mlečniki in ikrnice in pozabljajo pn tem celo na hrano. Samci se zaletavajo v ikrnice. Ikrnice, katerim moli cevka že kakih pet centimetrov iz spolne odprtine, pa suvajo bolj lene samce. Ni ribe. ki bi bila pri drsti tako nemirna kakor pezdirk. Sedaj podi ribe od školjke, kakor da bi se zanjo bal, potem priganja z robatimi sunki ikrnico k školjki, tu vščipne polzačo, ki se je približala školjki, nakar išče ves obupan samico po akvariju, nenadno se ustavi, da bi pozobal malo rmanca i. t. d. i. t. d Samci, ki hrepene v jačji meri po ljubezni, so popolnoma rdeči in če bi človek ne vedel, da ima opravila s pezdirki, bi mislil, da ima pred seooj rdeče ribice. Ikrnico srK>znamo. kakor že omenjeno, po cevki in pa po debelem trebuščku. S cevko izpušča ikrnica jajčeca v dotekalko školjke, samec jih drsteč in vztrepctaioč z vsem telesom oplodi, a v teku treh do štirih tednov zapuste 6 do 8 mm dolgi mladiči školjko. Drst pezdirka opazujemo prav lahko tudi v akvariju Ker je dolžina odraslega pezdirka samo 6 do 8 cm in ker se razplaja s pomočjo školjk, je v akvarijih zelo priljubljen. Druga ribica je belica, ki je zelo podobna zeleniki, samo da je gobček še bolj strm, oči še bolj velike kakor pri zeleniki, hrbtna plavut je pa v začetku zadnje tretjine trupa Ker je zelo živahna, gibka in krotka in ker ne zraste preko 10 do 12 cm. je kakor nalašč ustvarjena za akvarije. Slednjič naj omenim še blistavca. ki se tudi drsti v aprilu. Na zgornji strani do sredine bokov je ternen, modro siv, kakor s plaščem pokrit. V sredini bokov Je plašč od glave do repa obrobljen s črnima trakoma, spodnji del obleke je pa bele barve. Blistavec ljubi bistro mrzlo vodo, privadi se pa zelo lahko na akvarij. Dolžina odraslega je največ 16 cm. Nedavno sem si ogledal vode od Sinje Gorice v krogu k podnožju Krima m ob Ižanski cesti do Ljubljane. Unec nam dobavlja še preveč vode, popustil bo pa kmalu, če ne bo dežja, nakar bo Ljubljanica z jarki vred vpadla. V nekaterih jamicah pod Krimom, si je nadela sveže zelenje zlatica s svojimi puhastimi listi. V jarkih ob Ižanski cesti je pa polno mladih pljučnikov (Nuphar luteum). Tudi mrzlič- Dopolavoro na Krasu Pred nekaj tedni smo poročali o ustanovni dopola vorovskih organizacij v Ilirski Bistrici, kjer eo fašistične oblasti spravil? to »kulturno« društvo pod streho nekdanie-ea sokolskeea doma. in v Prestranku. Sedaj eo ustanovili enaka društva še v D itov-liah, Divači, Neverkah. Barki in Skohiah. Nove organizacije so že opremili z vsem mogočim športnim orodjem, knjižnicami m radijskimi sprejemnimi aparati. Za delo v teh društvih so angažirali tudi krajevno učiteljevo in drugo uradništvo »f ^f zdravnike, ki nai bi vodili zdravstveno-hi- gijensk? tečaje. .... _ « Fašistični oblastniki so oči vid no spoznal, da se z nasilnimi sredstvi ljudje ne daio pridobiti. Zato so pričeli v zadruem času na vso mor širiti dopolavorovski pokret ki na, bi c svojimi plesnimi in športnimi pnre ditrami. s turistiko in drusimi takimi zabavami dosegel zlasti pri dorascajoci slovenski mladini kaj več uspehov. Antifasisticni direktor Na tržaški tehniški šoli se je v ponedeljek pripetil zanimiv incident, ki bo na,brž Smel tudi svoje resne posledice. Okrog 14. so v neki predavalnici mehaničnega oddel Ta sklicali dijake okrog 150 po Štefan neki profesor ie nastopil s Propagandnun govorom, v katerem ie govoril o Pomenu nedeljskih volitev. Ko je profesor kon^ svci govor, ie študent Crisciani pričel g as-no manifestirati za Mu^linija in• M-JJ™ režim. Tedaj se je poiavi pr. vratih ravnatelj zavoda in pozval dijake. nai nir M feS da na svoji šoli ne bo trpel takih »pan-tomim«. Odločen nastop ravnatelja, ki je i*> svoji službeni dolžnosti član fefisti^ DO-litično strokovne organizacije «redwe8otek.h profesorjev, je izzval pri nekaterih dijakih !XoTv »Popolu di Triie6te« pa so ob.avih oster napad proti njemu. Očitalii eo mu antifašizem in zahtevali, da ga oblasti kaznujejo. Zares sta policnska uprava m vod st »"o strokovne organizacije usedla pr<*i narečnemu ravnatelju preiskav^ ki no imela nedvomno, kakor pravi tržaški »eksaktne« rezultate._ ry- Tudi goriški tramvaj bo ukinjen. Pričetkom tega leta so se v Puli odločal odpraviti mestni tramvaj, ki je pulski mestni občini povzročil leto za letom velike gmotne izgube. Sedaj se Je sprožila slična misel tudi v Gorici V sindikatu goriških inženjerjev se Je na veliki petek vršilo večje zborovanje, na katerem so obširno razpravljali o goriških prometnih in drugih Javnih vprašanjih. Bavili so se zlasti z vprašanjem goriškega tramvaja, ki ga namerava občina zaradi nerentabil-nosti ukiniti. O položaju mestnega tramvajskega podjetja sta izčrpno poročala magistratna uradnika ln2. Reinoldi in Del Neri ki sta nanašala, da je imelo podjetje' v poslednjih letih po 400 000 lir Izgube (1,600.000 Din) ter da ga zaradi tega ni mogoče vzdrževati še nadalje na občinske stroške. Zborovale!, med katerimi je bil tudi znani avtobusni podjetnik inž. Ribi so sprejeli daljšo resolucijo, da se goriški tramvaj nadomesti s cenejšimi avtobusi. V to svrho pa bi bilo treba obnoviti cestišča glavnih prometnih cest v mestu, posebno pa cesto, ki veže obe goriški železniški postaji, in trge Catterini, de Amicis in della Vittoria. p— Prazno korito. Tržaški prefefct Je imenoval novega poslanca dr. inž. Josipa Cobollija - Giglija (reete Kobala) za izrednega komisarja tržaške mestne tramvajske uprave in še nekega drigeca mestnega podjetja. Dosedanja upravna odbora oDen podreti j sta bila odstavljena. Obe podjetu bosla e*dai združeni. Ker pa ee podjetji bo- rita z velikimi finančnimi težavami in ni pričakovati, da se bo njun položaSaj sem ti rekel, da si samo predstav- ljaj * »Prisegam, da ne bom vzela za moža nikogar drugega, kakor moškega, ki je videl že dosti sveta.« »Gospodična, vaša prisega Je kakor umerjena name. 2e dvajset let potujem po trgovskem poslu kot agent za čevlje.« »Prosim, gospod stražnik,« Je dejal malo natrkan možakar, »ali bi bili tako prijazni in mi dovolili majhno vprašanje?« »No, kaj bo?« »Prosim vas lepo, gospod stražnik, da bi mi povedali, koliko je ura.« »Ura je peft.« »Hvala, gospod stražnik, zelo ste ljubeznivi, pa če dovolite, vas Se za nekaj povprašam.« »Kaj?« »Prosim lepo, ali Je ura pet zjutraj aM zvečer?« »Zjutraj.« »Tako? Lepa hvala, pa če ne zamerite, še nekaj: eM Je ura pet danes ali včeraj zjutraj?« imela več sreče. Pred kakimi šestimi leti je upala, da se ji je slednjič zopet nasmehnilo sonce. Seznanila se je z baronom W. Premoženja sicer m imel skoraj nič in tudi nobenega pravega poklica ne, sicer pa je bil videti res plemenit človek. Irena ga je ljubila. — Čemu bi prikrivala: res ga je ljubila! Ko je bilo vse pripravljeno. tako rekoč v zadnji minuti, pa se je odkrilo Ireni gorje, ki ga ni niti slutila. Baron W. se je bil potvarjal; vsa plemenitost je bila hlimba. Mož m spoštoval Sidonijine nedotaknjene mladosti, neizkušena deklica pa mu je z otroško vdanostjo zaupala. Le sreča, da je gospa še za časa opazila, kaj se je zgodilo. Tri mesece še, pa ne bi mogel Sidoniji nihče več pomagati. Tako so vsaj zatrli sramoto, da ni prišlo vse skupaj ljudem v zobe. W. je potem izginil kakor megla, Sidonija je komaj, komaj prebolela strahotni udarec, ona sama, Irena, pa je sklenila, da ne pogleda nobenega moškega več. Potem je minevalo življenje v najlepšem miru. S hčerko sta si bili po skupnem udarcu tem bližji, dokler m zmotil Irene Kalkilovičev oglas. Skraja se je hotela samo pošaliti. Toliko let neprekinjene enoličnosti začne človeku slednjič vendar presedati. Kako je bilo poslej, Milan itak ve. — Zdaj sem torej Milan Kalkilovič, se je motalo Štefanu po glavL — To je Irena vdova Endersteinova, ima hčerko Sidonijo, ta ima za seboj romanček, a nič ne de. Čutiti sta precej petični. Ako je Sidonija količkaj podobna materi — Smola misli na nevesto v malem mestecu v domovini. Saj ni napačno dekle, a revna je in revščine se človek do tridesetega leta temeljito naje. Tu bi bilo pa kakor na slavnostnem banketu. Ej, ni vrag, sreča človeka ne išče vsak dan . Gospa Irena med tem govori o hčerki. Po sliki in pismih, ki jih ni skrivala pred njo, se je Sidonija zasanjala v Milana. Irena upa, da bo milo dete še bolj prijetno iznenadeno, ko ga bo videlo iz oči v oči. Zdi se ji pa hkratu, da tudi on ne bo razočaran, ko zagleda Sido-nijo. In res ni bil. Avto je obstal pred ljubko vilo nekje blizu Hilmteicha. Dispo-nent je bil kakor plamen, ko je zagledal Sidonijo. — Nebeško! si je vzklikal m slovesno ponavljal Dahnove verze: — Wer in dein helles Auge sah, der braucht keinen Himmel vveiter! Govorili so živahno. Mati in hči sta bili srečni. Smola tudi. In Sidonija je želela, da bi pohiteli malo kam v oko- lico. Tako je srečna in nebo tako jasno, ah — — Kam pa pojdemo? — V Marija Trost. Avto že drvi. Smoli se vrti pred očmi, gospa Irena se smehlja, Sidonija gleda Štefana in venomer ponavlja, da izza birme že ni doživela nič več tako lepega. Potem sede v izletniški restavraciji. Vse gre kakor po nitki, dokler se ne pri-mota vozel, sam debeli prokurist Schle-singer. Hrupno pozdravi Štefana in govori, govori. Ako sme prisesti? Seveda! Dami sta tako ljubeznivi. Smola se poti, Schlesinger govori. Ne-roda hoče biti šaljiv: — Slovensko ime Smola bi se po nemško glasilo — Pech, gospod Smola pa ima vendar tako srečo! Da bi ga zlodej, tega debelega proku-rista! Štefan bledi, dami se spogledujeta. Nekaj besed, nekaj bežnih pojasnil. Avto drvi nazaj v mesto. V njem od jeze in sramu jočeta dve lepi ženski, Štefan Smola pa sedi za mizo ip pijano preklinja debelega prokurista. — Smola ti smolasta, čemu pa niste bevsknili, naj izginem?! Saj veste, da bi vam privoščil lepo urico! Ste pač smolnat, kaj hočete?! se hahlja prokurist. Ilirija državni prvak v cross country teku .„,„,„1... eiclna «', i> v veliki nadmoži priborila najvišji naslov v cross eountryn — BrtSšantSi/vn? prvak posameznikov-Primorje Okvalificirano - V cross countryu dam je zasedla prvo mesto Atena pred Ilirijo venstveni boj ra n«»k>v prvak« države ▼ Zagreb, 8. aprila. Danes se je vršilo na dirkališču Mira" rmre letošnje državno prvenstvo v cross countryu, ki žalibog med občinstvom ni povzročilo velikega zanimanja, čeprav je bik z izjemo nekoliko dobrih dolgoproga-šev iz Pančeva in Beograda zbrana na startu vse dolgoprogaška elita iz države, na čelu ji državni prvak Primorje in njegov najresnejši rival Ilirija iz Ljubljane. Dalje so stertali odlični ekipi Železničarja m Maratona iz Maribora, napredujoča Jugoslavija iz Celja, ekipi Maratona in Concordi-je iz Zagreba ter posamezniki Haška, Ma-kabvj« in Haška iz Zagreba. Skupno je bilo" na startu okoli 70 tekmovalcev. Organizacija prireditve je bila slaba. Sodniški zbor svoji nalogi ni bil dorasel. Njegov« neorientimnost je prišla do vidnega izraza, ko je vodilna grupa pasirala cilj in so nekateri tekači tekli eno rundo več ali manj. Zelo čuditi se moramo, tudi, da je sodniški zbor, ki je zaradi enega tekača Primorja, ki se je po mnenju sodniškega zbora pregrešil proti pravilom, diskvalificiral ne samo njega, temveč tudi vso ekipo Primorje z rekorderjem Krevsom, ki je prišel kot prvi na cilj. Edina svetla točka prvenstva je zaslužena zmaga ekipe SK Ilirije, ki si je z 12 od 10 dosegljivih točk priborila prvenstvo države za moštva v letu 1934 in s tem prehodno darilo g. bana dr. Marušiča. Po diskvalifikaciji Krevsa si je prvenstvo posameznikov priboril Ilirijan Bručan, ki je bil popolnoma enakovreden rival Krevsu, za katerim je zaostal na cilju samo za eno petinko sekunde. Ako omenimo, da_sta oba tekmovalca dosegla rezultat 33 : 47.6, oziroma 33 : 47.8, kar je od državnega rekorda ne 10 km (34:04.2) boljše za celih 17 sekund, j« to vidni in veseli znak velikega nepredka obeh atletov. Odlična kvaliteta ilirijenske ekipe v postavi Bručan, Starman Adolf, Osterman, špom, Starman Lado in Jamar, je dokazana z dejstvom, de so zasedli vsa mesta do osmega in se je med nje mogel vriniti edinole Maratonec Ger-movšek iz Maribora. Ekipa Primorja nam Je na tem tekmovanju ostala mnogo dolžna. Ze danes navajamo samo še vrstni red posameznikov, kakor tudi moštev: 1. Ilirija, 12 točk: 2. zagrebški Marathon, 4">- 3. Concordija. 44: 4. mariborski Marathon, 45 točk; 5. Železničar. Maribor 71, 6. Jugoslavija, Celje, 8<5 točk. Placement posameznikov: 1. Bručan (I) 33-47.8; 2. Starman Adolf (I) 34.52.8: 3. Germovšek (Marathon, Maribor); 4. Osterman (I), 5. Sporn (I), 6. Starman Lado (I), 7. Jamar (I), 8. Sindeler (C), 9. Doršič (Marathon, Maribor), 12. Kangler (Marathon, Maribor), 13. Stanislav Lj. 14. Koren (obe Marathon, Zagreb), ^ Gale* (Concordija), 16. F ram i č (Hašk), 17Šurbek (Zašk. Zagreb). 18. Bloch (Makaby) 19. Podpečan (jelezničar, Maribor), M. Stanislav I. (Marathon. Zagreb), 21. Henc (jelezničar), 22. Zemljak (Marathon Zagreb), 23. Škamlec, 24. Seider (obe Marathon. Maribor). 25. Pikš II. (Jugoslavija, Celje). Sledi še 16 atletov. . Tukaj ni omenjenih 13 tekačev Primorja, ki so se vsi plasirali. . . Vsa ekipe z izjemo KTevsa ter zelo talentiranih novincev Ogrina m Meršeke je odpovedala. Pe tudi če bi bila v polni formi, ne bi mogle danes premagati odličnih atletov Ilirije. Podrobnosti bomo se objav'1i. Gozdni tek za žensko državno prvenstvo Ljubljana, 8. aprila. Pod pokroviteljstvom g. podbana dr. Pirkmajerja sta lahkoatletski moštvi Ilirije in Atene dopoldne ob 11. dobojevali pr- gozdnem teku. Vreme za prireditev ni bilo ugodno, vse dopoldne je deževalo in so bila tla močno razmočena, kar je tekmovalke oviralo. Kljub temu je bil dosežen najboljši čas na tej progi. 2000 m dolga proga je vodile od iliri-janske garderobe pod Cekinovim gradom desno za igrišči navzgor po golem pobočju, od tod pa po cesti levo mimo pristave po poteh zopet isto pot mimo igrišč in nazaj v cilj pri garderobi. Startalo j« 20 tekm., 13 Ilirijenk, ostale od Atene. Izid tekmovanje: 1. Ulaga Ema, Atena, 7,59; 2. Ulaga Nada, Aten«, 8.153; 3. Zaje Slavka, Ilirija. 8.19.2; 4. Vidic Angela, Ilirija, 8.25: 5. Jurkovič Viola, Atena, 8.29; 6. Dolenc Marv, Atena, 8.35.3; 7. Janežič Vide. Ilirija, 8.43.1; 8. Božič Valči, Ilirija. 8-48-2; 9. Pribošek Anči, Ilirija, 8.48.3; 10. Oman Anica, Ilirije, 8.53.2. Atena je s prvim, drugim, petim in šestim mestom dosegla 14 točk in s tem tudi prvenstvo moštev pred Ilirijo, ki je s tretjim, četrtim, sedmim in osmim mestom dosegla 22 točk in drugo mesto. Na splošno so bile atletin-ie v odlični formi in jim doseženih mest nedvomno tudi eventuelne udeležba tekmovelk ostalih klubov iz države ne bi mogla ogražati. Pri zadnjem gozdnem teku doseženi čas je znašal 10.59 in ga je pri današnjem teku Ulagova zboljšala za tri minute, ker je pri 2000 m dolgi progi vsekakor lep uspeh. Zanimivemu teku je prisostvovalo lepo število gledalcev, kar znači, da zanimanje za lahko atletiko zopet narašča. Odsotnege gospoda podbana je zastopal dr. Ster, podsavez pa major Jane. Nesportm začetek spomladanskega nogometnega prvenstva Dvoje srečanj ljubljanskih in mariborskih moštev — V Mariboru je bila tekma linija : Maribor zaradi izgredov predčasno prekinjena — V Ljubljani so Hermežani proti Železničarjem igrali dokaj ostro. Prva nedelja v podeaveznem prvenstvu imela polno zasedbo. Na treh igriščih se je šest moštev borilo za šest točk. Po dve »o poželi železničar v Ljubljani, Ilirija v Mariboru in CSK v čakovcu. Vrstni red se v tablici ni spremenil, Ilirija ostane še nadalje v vodstvu z eno točko pred ČSK in tema dvema sledi železničar. Ob začetku sezone je torej dirka odprta in bodo prihodnje tekme gotovo v znamenju precejšnje napetosti, ker bodo odločilne za končni piacement. Na žalost moramo takoj ob začetku beležiti zelo neljube dogodke na ljubljanskem in mariborskem igrišču. Zlasti »o poročila lz Maribora precej nerazveselji-va in bo že treba nekaj ukreniti, da se taki ekscesi ne ponovijo. V Ljubljani stvar sicer ni bila tako huda in bo ostala v športni kompetenei, vendar je treba tudi ijubljanske dogodke odločno obsoditi. V naslednjem tablica; Ilirija T ( 1 1 29:14 11 CSK 1 4 Z 1 23:19 10 Železničar « 4 0 2 25:13 8 Hermes T l 2 3 13:25 6 Rapid 4 % 1 0 11:7 6 Celje 7 1 2 4 13:18 4 Maribor « 0 0 6 8:2-6 0 V tej tablici Je vračunana tudi tekma Maribor : Ilirija, ki Je bila predčasno prekinjena. Ilirija s Maribor 3:2 (2:1) Maribor, 8. aprila. Prva prvenstvena tekma v Mariboru se ni odigrala do konca in je bila 11 minut pred regularnim časom prekinjena. Dogodki, ki so dali povod predčasnemu raključku, so bili takega značaja, da se nujno vsiljuje vprašanje, ali je v takih okoliščinah redno športno delovanje sploh še mogoče. Ugotavljati krivdo, bi bilo z ozirom na preiskavo, ki jo bodo morale izvesti poklicne športne in najbrž tudi državne Instance, morda preuranjeno. Vsekakor pa drži ugotovitev, da sodnik g. Cimperman lz Ljubljane svoji nalogi ni bil dorasel. Za tekmo je bil prvotno delegiran g. Ochs iz Celja. Mariborski časopisni protesti pa so menda povzročili, da je Zbor za delegiranje sodnikov v Ljubljani spremenil prvotno odredbo ln poveril vodstvo tekme g. Cimpermanu. (Zbor nogometnih sodnikov je moral to storiti, ker je delegirani sodtiiK g. Ochs vodstvo tekme odpovedal. Op. ur.) G. Cimperman v Mariboru ne vživa velikih, simpatij ln že pri vstopu na igrišče ni bil baš prijazno sprejet. V teku tekme pa se je pokazalo, da njegove sposobnosti ne zadoščajo za vodstvo težjih tekem. Igralci niso čutili močne roke na igrišču in so tako kmalu zrasli sodniku preko glave. Posledice so bile izključitev igralcev, kar pa v napeti atmosferi ni več moglo vzpostaviti avtoritete sodnika. Tekmo Je zaključila — policija. Ilirija: Rožič — Unter, Berglez — Bog-me, Varšek, Sočan — Lah, Svetic I, Svetle K, Pikič, Pfeifer. Maribor: Koren — Kurent, Oka — Gomolj, Kirbiš, Kukanja — Ogrizek, Dušan, Stare, Konič, Priveršek. Ilirija je pod vodstvom trenerja g. Haftla vsekakor napredovala. Posamezni igralci so dobro podkovani s tehničnim znanjem ter razpolagajo zlasti z ostrim startom. Najmlajša moč je menda vratar, ki pa ne zaostaja za najboljšimi vratarji Ljubljane. Branilca sta solidna, prednost ima Berglez. V krilskl vrsti je prednačil Bogme. Varšek pa je moral v sredi dru- ge polovice na sodnikovo odredbo zapustiti igrišče. Njegovo mesto je zavzel Sočan, ki ga pa Je kaj kmalu zadela ista usoda. Napad je najenotnejša formacija Ilirije, zaostaja k večjemu Pfeifer na levem krilu. Maribor Je nastopil s pritegnitvijo starejših igralcev Korena, Starca in Pri verška, ki so v splošnem zadovoljili. Tudi mlajše moči »o v glavnem ustrezale, ln to zlasti Dušan in Ogrizek. Izredno požrtvovalno se je borila srednja vrsta, ki pa Je tudi le prečesto segla po nedovoljenih sredstvih. Obramba se je, kakor kaže, otresla začetniških slabosti. Sodnik Je izključil vsega šest Igralcev, ln to na vsaki strani po tri, tako da Je bilo razmerje sil stalno uravnovešeno. Prvih 15 minut se Je dala naslutltl premoč Ilirije, šele po prvem resnejšem napadu, ki Je dal Rožiču priliko, da se je z izredno robinzonado predstavil, Je Maribor napad Ilirije obranil in po desni strani smotreno prešel v napad. Prvi uspeh je dosegel Dušan v 20. min. z golom, ki je zadivil. Pet minut nato Je izenačila Ilirija zaradi nesporazuma po Sveticu I. Prikritih surovosti z obeh strani sodnik ne opazi. -Igralci vedno bolj prigovarjajo njegovim odločitvam. Sodnik skuša z razpravljanjem ustreči obema moštvoma, kar se mu pa v drugem polčasu bridko maščuje. Tik pred koncem prvega polčasa porine Pikič po lepo stre-ljanem kornerju Pfeiferja žogo v mrežo. V drugem polčasu je mogoče govoriti o regularni igri samo prvih 20 minut. Maribor izenači zaradi napake Rožiča s strelom Ogrizka. Nato sledijo izključitve. Živci igralcev in sodnika so napeti do skrajnosti. Ilirija preseneti na levi strani s tretjim golom. Maribor je takoj v protinapadu, ki ga ustavi Ilirijan z roko. ki jo pa sodnik prezre. Ilirijan je ustavil žogo na sami golovi črti, kar je dalo občinstvu, ki je bilo itak že razburjeno, povod za bučne proteste. Treba je bilo le Se zadnje iskre, za katero je preskrbel Svetle z naskokom na Korena. Scene, ni »o sedaj sledile, pa ne spadajo več v okvir poročila o nogometni tekmi. Pripominjamo le. da je prišlo do splošnega pretepa na igrišču in da so bili lllrijanski igralci napadeni ter deloma več ali manj nevarno poškodovani, tako da Je morala nastopiti policija, da je vzpostavila red. * Gornje poročilo sm0 dobili od svojega stalnega mariborskega športnega poročevalca. Od ljubljanskega posetnika mariborske tekme pa smo dobili naslednje ugotovitve: že sama reklama v mariborskih Ustih Je dala slutiti, da bo v Mariboru trd ln oster boj. 2e prvi polčas je bila atmosfera tako napeta, da je vsak moment grozil pretep. Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane je skušal z mirnim nastopom vplivati na igralce ln publiko, kar mu pa ni uspelo. V drugem polčasu je postal bolj rigorozen in je izključil tri Mariborčane ter tri Ilirijane, a kljub temu ni mogel preprečiti surovih izpadov na igrišču. 12 minut pred koncem Je publika vdrla na igrišče ter pretepla ilirijanske igrače, ki so zapustili igrišče, ker je g. Cimperman odžvižgal. Vilija Svetica so odnesli nezavestnega z Igrišča. O sami igri se ne more dosti reči. Tehnična premoč Ilirije ul prišla do Izraza zaradi prevelike surovosti Mariborčanov Občinstvo je bilo očivldno harangiraao vsako odločitev sodnika je sprejelo 8 protesti. Železničar : Hermes 7«! (3*1) Start v spomladansko podsaroetmo prvenstvo se je posrečil ob razmeroma ugodnih prilikah. Vreme se je popoldne popravilo, tako da je bilo igrišče v dobrem stanju, in tudi poset j>e bil tako boljši kot sicer. Do par sto ljudi ie prišlo na igrišče — da bi ne bili prišli! Kajti tekma sama na sebi ni bfla bogve kaj prida. Predvsem h domače moštvo povsem zatajilo, in ker tudi Mariborčani niso našli dolgo pravega poleta, r» bilo okoli igrišča začetkoma strahovito dolgočasno. Pozneje so mariborski Železničarja mestoma popravili slab vtis s kolikor toliko prijetno igro. Kar pa je šlo ljudem najboli na živce, je bila surova igra nekaterih šiškar jev. ki so menda hoteli pod konec igre. ko ie bila za njih situacija popolnoma izgubljena. nadoknaditi športni minis s potencirano aktivnostjo v surovosti. Sodnik se i Iji so resda prevladovali, tako da eo Hermežani le redko prihajali na kak spreho-dek v mariborsko polovico polia. vendar so bili tudi gostje zadetkoma zelo šibki. Vsa igra je dajala vtis, da gre borba le za na- no mu mesto. Morda ie S; kolikor toliko ustrezal svoji nalogi Cebohln, nemogoč i« bil Prešeren, njemu ie kolegiatno sekundi-ral Glavič. Napad ie bil ves čas raztrgan, v njem ni nihče pokazal kaj omembe vrednega Obramba je bila ves čas v poslu. » celoti tudi zelo Šibka. Zaradi surove cest« ie bil — malo prekatno — izključen Klan-fnik v 17. min. drusreca polčasa, sledila sta mj par minut pred koncem igre še K ne in Kožmrl. tudi upravičeno. prvi eol je zabil FranecS 1- prooeisme razdalje in ooveem nepričakovano: nK*rov strel le Oblak držal, po nepotrebnem pa ea spustil čee črto. Dve minuti pozneje — v 34 min — ie obtičala nerodna Pezdičko-va žoga v mreži Ln 2. vodi z 2:0. V 42 mirv je po leni napadalni »krljl zman^al Škrainar na 2:1. tik pred koncem pa Pavlm povišal z neubranljivo bombo na 3:1. V drasem polčasu sta ob etilr.i premočni igri Železničarjev zabil* po dva ▼ 14- min. Pavlin, v 38. in 35 min. Efferl in v min. Pavlin in tako postavila kon- Sodil ie c. Ramovl, premirto strogo. ▼ glavnem pa dobro. Hermes II : Disk 6:2 (2:1) UepeftneJSa Je bila rezerva, ki Je ▼ Prijateljskem srečanju Izdatno odpravila Domžalčane. Reka : Slovan 2:1 (1:1) Kakor Je bilo pričakovati, je uaagal jesenski prvak ter si še bolj utrdil vodstvo v tabeli. Igra je močno trpela zarad razmočenega terena in se niti eno nit drugo moštvo ni znašlo. To velja zlasti za Reko, ki ee nikakor nI povzpela do običajne višine. Rezerve, desno krilo ln stranska krilca, so opravile svoj pose zadovoljivo. Oba gola za Reko Je zabil Ciuha. Slovan Je zopet dokazal, da je eno najborbenejših moštev v Ljubljani. Najboljša moža sta bila Marchiotti kot des-nI branilec ter v krilski vrsti Meinl. Sodnik g. Vidkc J« Imel boljše dneve. Grafika : Jadran 1:0 (1:0) Tekma J« pokazala nepričakovan napredek drugorazrednih klubov. Grafika Je v svoji postavi predstavljala lepo povezano enoto. Jadran Je bil enakopraven ven-dar so bili igralci preveč neodločni. Sodil Je g. Jordan dobro. CakovečM SK s Celje 3:1 (0:0) čakovec, 8. aprila. Danes se Je tukaj odigrala prvenstvena tekma med domačim moštvom Cakoveč-kegti SK in moštvom JelJa. Docela z«lu; ženo so zmagali domačini, ki *o bili sko rl? v« čas v premoči. Po poteku igre bt btla zmaga Cakovečkega SK.lahko; ^ izdatnejša. Ta tekma Je potekla regularno. Jugoslavija : Laško 8:0 (5:0) Celje, 8. april«. postavljati samostojna moltva. Obenem pa je moral paziti tudi na to, da države, ki so prevzemale prireditev ,niso vzele organizacije popolnoma v svoje roke, temveč prepustile to delo organizacijskemu odboru športnikov, same pa Jo same podprle in poskrbele za razne ugodnosti za tekmovalce in spremljevalce. Največ boja — dasi tihega — pa je Imel Coubertin z nekaterimi grškimi krogi. Kot rečeno se je moral najprej zelo truditi in angažirati celo dvorske kroge, da Je Grška končno le prevzela organiziranje prve olimpiade. Ko je prireditev uspela, so Grki takoj zahtevali, da morajo moderne olimpiade že po tradiciji ostati trajno na grških tleh. L. 1905 je prišlo celo tako daleč, da so sami — in v dobi med Stiriletjem — organizirali svojo olimpiado, za katero pa ni bilo pravega odziva. Pozneje jih je ne-utrudljivi Coubertin spet prepričal o zmoti in zgodovina je že pozabila na ono ponesrečeno prireditev 1. 1906. Coubertin je polagoma pridobil zase vse vladarje Evrope in tudi papeža Pija. V ne-številnih člankih se je zavzemal za svojo dobro stvar in se v vseh pokazal kot duhovit človek in temeljit strokovnjak v športu. Marsikateri njegovih športnih nasvetov je še zmerom najboljše navodilo izkušenim prvakom. Coubertin Je sestavil px—i spored za olimpiado, in sicer v dobi, ko so bile nekatere športne panoge še marsikje neznane, in uvedel razne važne reforme, ki so še danes vse v veljavi. Tako je spet uvedel metanje diska in maratonski tek. Največjega pomena pa je uvedba modernega petoboja, ki ga sam Imenuje »zakrament popolnega aportnlkac. Disciplina obsega jahanje, sabljanje, streljanje, plavanje in gozdni tek na 4000 m ter spada vsekakor med najtežje olimpijske konkurence za posameznike. »Olimpiada je Štiriletna svečanost človeške spomladi — »ver saerum«, to so njegove besede o značaju olimpiade. V dnevih od 16. do 21. maja se bo vršila v Atenah jubilejna seja mednarodnega olimpijskega odbora. To zasedanje pa ne bo samo zgodovinskega pomena, temveč bo važna tudi zaradi tega, ker se bo podrobno bavila s prihodnjo olimpiado. Med drugim je na dnevnem redu vprašanje, katere športne panoge bodo sprejete v spored, med njimi tudi šport s kajaki in kegljanje, dalje predlog hockejske zveze, naj bi se olimpijski turnir v hockeyu vršil te v maju itd. Kot na vsaki 6eji se bo tudi na letošnji govorilo o vprašanju amaterstva, toda v njem tudi olimpijski odbor ne more rešiti več kot lepih besed in učenih definicij, ki pa jih nikjer nočejo upoštevati. Smučarji se selijo Triič, 30. marca. LMie po dolinah mielijo: >Nu. »daj je • i^a'JfTnioorazVedna I pa smučanja konec.< Pa se prav tako mo- Popoldne se je odigml-1 drugorezreema bi mislill. ^ic*. ki Jih po- prvenjtvene tekma, ^ ^mi ne vidiio. ne letajo, veliki premoči ter je zmagata z veiiKogoi ^^ ^ ^^ ^vk*, tsmveč tudj diferenco. Lesčanom se }t poznalo pomanj- diferenco. kanje treninga. Sodil je g- Stoktas zadovoljivo, Dopoldne je mariborski Rapid ▼ Prijateljski tekmi porazil celjske AtietAe . 6 • 2 (5 : 1). Trije goli za Rapid m en gol za Atletike so padli iz enajstmetrovk. Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski r Concordi« 3 I 1 (3 : 0). Finalna pokalna tekma. Beograd: Jugoslavija : BSK 2 . 1 li. VI-7000 gledalcev. Gole ao zabili z« Jugoslavijo Zečevič in Miloševič, za. BSK pa Most smučarje eelivce. To so oni pogumni športniki, ki jih ne straši nekaj ur pe&hoda io potrpežljivega prenašanja smuči na ramenih. Oni eredo neustrašeno tja, kamor jih srce vleče, oni točno vedo, kje eo zanje zasneženi tereni. Selijo se za snegom, kakor grs živina za pr&o. njihova pot gre navzgor. na planine. V dolinah že poganja bratje, ie kalijo semena. Na planinah pa teži Se debele plast snega, ki se letos kar noče umakniti vedno boli prigr?vaiočemu solncu. In tako ie čisto naravno, da ee na emučeh sprehajate po naših lepih Kofcah preko Sije in Pangarta do Teeoške planine. Ne zmanjka vam ne Mar jenovič. Prva tekma| ^VaTnne svinca. Brez vrhnje obleke mir-nirja, v katerem nastopna ua | ^ ^ aCTirnim nebom in vondar Bask. Prag«: Slavija 0). Sparta 2 : 2, Teplitzer FC -lladno 0 : 0, Viktorija Plzen : Nechod 3 Dunaj. Wacker : Hakoah 4 : 4 (1 Rap!d : FC Wien 2 : 1 (1 : D. Admlm . Sportklub 2 : 1 (1 : 0). . 4- Budimpešta: Ferenczvaros : Hungane 4^1 Budai : Somogy 2 : 0, Ujpest : Bocskay 1 : 0, Kispest : Nemzeti 2:1. Milano: Ambrosiana : Bologna Z . Genova: Juventus : Genova 2 : 0. Pred 40 letnico modemih olimpiad o ustanovitelju in častnem predsedniku modernih olimpiad Pierre de Coubertinu Sredi letošnjega junija bo 40 1et^ o^ bile ustanovljene moderne olimpijade. m KOV vsega ------- „f • -,-.,,1 Coubertin, sedanji dosmrtni Castm pred _______ . oortnik vseh modernih olimpiad. Sivolasi kljiufje: komur bo to naklonjeno, ee bo na delaveC( ki ima zdaj že nad 70 let, koncu pobahal z uspehom. 1 ^ —-----annrtni raz- Proti koncu prvega polčasa pa eo Železničarji začeli uvajati netkaj sistema v svoio NaJvečje7«^mgVJza^oživitev teh vsaka štiri "vSS I jo poldne in kličeio na kosilo ljudi v niža- nikov vseg^ športa ima o ^^ ^ Ccrkvic in zvonikov ne vidim, ker hodnr občutite prijetno toploto. Solnčni žarki se odbijajo od tal in obsevajo človeka tudi od spodaj. In če ©e potem čez čas vrnete y megleno ljubljansko morje, strme za vami ljudje, kakor da ste padli z neba. A 6e bi šele vedeli, kako blizu je solnčno nebo in kako poceni so krasni užitki življenja v^pri-rodi, ne bi niti za trenutek oklevali. Sedli bi na prvi vlak ali avtobus in ©e poteenili v Tržič in dalje t>c> Ljubelski cesti do sirot-nišnioe pri Sv. Ani, kjer bi odbočili na desno preko Kala na Kofce. Ne morem si misliti ničesar lepšega kakor opazovati z gosto meglo pokrite nižave ra« gorske vrhove, ki jih obliva zlato soln-ce. da jemlje vid, in iskati druge vršace v meglenem morja, iz katerega štrle kakor ponosni skalni otoki. Ko stojim tako na vrhu Košute, mi plava pogled od Triglava do Krima in dalje globoko na vzhod in od Pece preko Dahštajna do Triglava na eever in zapad. Vse tiho je okoli mene... Iz doline slišim vzdihovati zvonove, ki naznanja- igro. Dva skoroda slufaina zgoditka eta iih ^nrsvila v polet, na drugi strani so se tudi šiškarji začeli boli energično otresati ved- Se zmerom pozorno zasleduje sportm razvoj ln je še vselej pripravljen z dobrim na-svetom pomagati pri vsakokratnem orga-nizlranju te največje športne prireditve na ^Seveda delo za zopetno oživitev olimpiad hodim visoko nad oblaki in vse je tako letpo čisto in tiho okrog mene. da mi duša trepeče od blaženosti in moči. Ne pravi li Ibsen nekje, da ie človek najbolj močan takrat, ko stoji sam vrhu gore? Res je to. In ko ste se užili nebeških lepot, tedui vas opomni neuenani želodec, da je treba v dolino. V nekaj trenutkih seditj za belo kazati, da gre le zares, za točke. Ko eo še I toda'prT ostalih nV našel razu- | povedajeio svoje, da ie stokajoči Johnson celo Hernvžani zabeležili svoj ve? ko za- I olimpiaae, wau v---------* „ An«riiio služeni in lepo izvofevani gol. je bila igra že v boljšem, razgibanejšem tiru. Mariborčani so napravili — razen ka r, »M IV/ eo v poedinih delih dobro povezani. Imeli so odločno boljšo srednjo vrsto, v kateri ie Frangeš dobro podaial in razdeljeval žoge. etrr.neka halfa pa itak nista imela prevelikih nalog. Napad le ugajal, streljal ie mnogo. včasih neipreeizno. pokazal je prav lepo odlo?ncwt pred golom. Zelo agilen Je bil vodia napada Efferl. remltoator pa je v tom kvintetu Pavlin, gotovo najboljši mož v moštvu. S svojim krilom ee je dobro razume- le bU Coubertinov predlog sprejet brez ugovora. že takrat je bila organizacija zandš-ljena tako, da naj se olimpiade vsaka štm leta prenašajo v druga mesta razen prve moderne, ki se je res vršUa na klasičnih tleh v Atenah. , .„. _ Grki sami sprva za U načrt niso, bili posebno navdušeni; vlada se je bala preve- pravljeno prenočišče. Na Kofcah^ni 6amo od eile priietno. ampak i^udi odločno poc.eni, kakor nikjer drugod. A. L. Izročitev InsuHa Ameriki _______________. ____ ______ . , Washington. 8. aprila, d. Roosevelt ie val tn ie bil ta del napada zelo prodoren ■ atroškov coubertin je za stvar pri- včeraj odlok za aretacijo bančnika in nevaren. Obramba ni pokazala mnogo. takratnega grškega prestolonasled- i - - •---«---«■» " saj ni bila relo zaposlena, vzbuia P« vtis, Kon8tantina, 'ti je zastavil svoj vpliv, da k šibkejši del moStva. Moštvo rt s moderna olimpiada res izved- svoio di«ciT>liniranostjo pridobilo tekom | Atenah Sicer pa je Coubertin zadeval na slične težave poUtičnega ta materija!, nega značaja tudi pri poznejš h olimpiadab ------ (J Parizu Londonu, St Louisu in Stock- _ holmu), ki pa jih je znal prav tako pravo- | 2enftev belgijskega princa Z nrZO- zemsko princeso na katere tekme nedeljens simpatije občinstva, zlasti v Času. ko i1? bilo izpostavljeno razn.m »liubesrrivostim« protivnikovim. pa ni reagiralo. Si5karji eo evolim prista»em pripravili dvorno razočarani. Prvo e svoio izredno slabo icro. drigo z neeportniml podvig:. Moštvo v tel postavi ni niti trenutka dalo resnega nasprotnika. Bilo ie prav v vseh dMih šibkeiSe od svoieorn nnenrotnikn. zlasti ie bila obupna srednja vr*ta. v kateri eo igrali trije igralci, ki eo »11 irv«>n treninga alf brez posebnega emiela za igro na vsak način p« niti eden ne »odi na doloce- Insulla, ki so ga turške oblasti zadržale v Carigradu. teT ie obenem podpisal tudi odredba. po kateri se ima Insull privesti v Zedinjene države. Insnlla bo na poti v Ameriko spremljal ameriški podkonzul v Carigradu. časno odstraniti. .__,_____ Mnogo brige je bilo z vprašanjem ali bi smeli dominioni angleškega mperija nastopati kot samostojni narodi; dosegel je dalje, da so bili Finci v carski Rusiji za mednarodne športne nastope priznani kot samostojni. Tudi glede narodov bivSe Avstrije je izposloval kolikor toliko zadovo- ..... ..... ljivo reSitev, da so smeli Cehi in Madžari | princem Charleeom Pariz. 8. aprila, č. >Parie Soir« poroča, da bo nizozemski princ soprog poeetil v Bruslju belgijsko kraliico mater Elizabeto. Niegov poset spravlja liet v zvezo z možitvijo nizozemske princese Julijane z drugim sinom ponesrečenega knalia Alfonza. TEDEN DNI FILMA Elizabeta Bergner v vlogi carice Katarine Velika premiera velikega filma je bila v soboto v ljubljanskem kinu Matici. In zdaj privablja odlično filmsko delo ne samo tiste, ki jim je že ime Elizabete Bergnerjeve poroštvo umetnosti in uspeha, marveč tudi oni široki krog občinstva, ki hoče najti svoje zadoščenje v živahnem dejanju in raz-koSni opremi. Režiser Pavel Czinner (mož Elizabete Bergnerjeve) je za ta film porabil košček zgodovine ruskega imperija iz sredine 18. stoletja, poslednja leta vladanja carice Elizabete, poroko blaznega prestolonaslednika Petra z nemško princesko Anhaltsko, smrt carice in umor carja, nakar je prevzela oblast Katarina, ki ji je zgodovina okrasila ime s pridevkom »Velika«. Kako glumi Bergnerica Katarino, kako navzlic vsem klevetam in podtikavanjem ljubi Petra, kako slednjič zavlada — to je umetnost iz življenja, ki jo je treba videti. Močan je ob njej tudi mladi Douglas Fair-banks v vlogi Petra, a iz množice glumcev se posebno krepko odraža še ena vloga: Flora Robson kot carica Elizabeta. Paul Czinner pri tem filmu ni štedil ne svojega režiserskega talenta ne stroškov za opremo, ki je grandiozna. Pri vsem razkošju pa je hvala bogu tudi fotografija vseskozi umetniška. Vse v vsem: močan, zanimiv film, ki ga lahko mirno priporočamo vsakomur, v kolikor se ne priporoča sam! FIlm z olimpijade v Los Angelesu Tudi ▼ Ljubljani smo že videli v zadnjih letih nekaj športnih filmov, vendar pa o vsakem od njih ni bilo mogoče reči, da bi zadovoljili prijatelje filma in istočasno tudi vse športnike. Navadno so obejne pustili hladne, ker so pač stvaritelji kazali pomank!j%vo znanje predstavljenih športov. Se najboljši so bili smučarski iilmi. Zdaj pa je filmska industrija vendarle ustvarila film, katerega sloves gre iz Nemčije po vsem svetu. Imenuje se: Maratonski tekač«. Njegov stvaritelj je dobro znani režiser E. A. Dupont. Preden je šel na delo, si je Dupont sam ogledal grandiozno olimpija-do v Ameriki. In spretni mož je v Los Angelesu na licu mesta posnel čudovite slike športnih tekmovanj, kakor tudi navdušene množice gledalcev. Tako rekoč nalašč za njegovo kamero je bil v Los Angelesu uprizorjen slavnostni vhod narodov. Vse to, česar v ateljejih nikakor ne bi bilo mogoče pristneje ustvariti in kar bi bilo zvezano z ogromnimi stroški, je Dupont kar na lepem pobral in posnel, kakor bi obiral najlepše in najzrelejše sadje s košatega drevesa. A ne samo veličastni posnetki, — mojster režije, ki ga moramo šteti med prave umetnike, je na olimpijadi v Los Angelesu zajel tudi duha, ki vlada pri takih prireditvah. To se mu je posrečilo kakor skrivnosten fluid prenesti na film. Za osnovo filmu »Maratonski tekač« J® služil roman NVernerja Scheffa, ki so ga hoteli že pred leti spraviti v film. Bilo je prav in v redu, da so to namero odložili do olimpijade v Los Angelesu in do sodobnega razvoja zvočnega filma Le tako je bilo mogoče napraviti, da izzveni finish maratonskega teka tako grandiozno, kakor je to bilo baš v Los Angelesu Le zvočni film more najnaravneje podati hrum ln zmagoslavje tisočglave množice ki pač spada k takemu prizoru, da je resnično podan dogodek, ki potegne človeka za seboj. Po Scheffovem romanu je manuskript napisala znana pisateljica Thea von Har-bou, žena znamenitega nemškega režiserja Fritza Langa. Prav gotovo je gospa Thea danes najboljša in najspretnejša mojstrica filmskih manuskriptov. Z bistrim očesom je komplicirano romansko snov uredila in preoblikovala za film. Z dialogi in redo-sledom prizorov ji je uspelo podati najna-zornejšo sliko današnje športne mladine, ki se pošteno trudi za svoje uspehe — v srčnih zadevah pa bi bila rada tako zelo stvarna, kolikor le mogoče, in vendar Jo to tako hudo, hudo! Vprav ob tem filmu je tudi glede vsebine same treba posebej povdariti, da se dogodki ne odigravajo kar tako posiljeno iz enega samega namena, da bi film pokazal športne bravure in rekorde posameznikov. Ne, neuspehi dosedanjih takih prisiljenih športnih filmov so bili poučni v tem, da si publika želi poleg športa tudi lepo razpleteno dejanje. Scheffov roman je po obdelavi gospe Harbou podal tako zanimivo snov, da drži film gledalce (nc samo športnike!) od pričetka do konca r stalni napetosti in jih tu in tam kar prešine in elektrizira. Zdaj pa h igralcem! Glavno junakinjo igra Brigita Helm. Igralka idealne športne deti: sveža, vesela, neprisiljena v lahkotnih prizorih, v ljubavnih zadevah pa čisto ae-patetična. Druga ženska v'oga je v rokah Uršule Grabley. Pri njej hvali svetovna kritika izredne umetniške vriine: v tem filmu je na mestu vsaka beseda vsak njen povdarek. Težko, a bolj nehvaležno vlo^o ima Trude von Molo. Izmed moških je zelo uspešen Viktor de Kowa kot tekmovalec. Oskar Sabo predstavlja trenerja, Ki bi ga želeli vsakemu olimpijskemu moštvu A Pavel Hartman glumi plavača Barado z vso zapeljivostjo španskih junakov. Hans Rrausewetter se odlikuje po svoji medvedji grobosti, — tip, kakršnih poznamo v športnih borbah vse polno, a so nam vendarle simpatični. V tehničnem pogledu je film vsekakor na višku. Saj glavni igralec, glavni režiser in glavni graditelj tega filma m bil nihče drugi kakor olimpijski stadion v Los An- i gelesu, nabit s lOO.OOOglavo množico in z ; vsemi svojimi krasnimi prizori. Maratonski tek, originalno posnet, je pa tista rdeča nit. ki se vleče skozi film in ga preveva s pravim duhom olimpijskih borb. — Seveda bomo film »Maratonski tekač« v kratkem videli tudi v Ljubljani. Roman ene same noči V kontinentalnem ekspresu. ki dirja iz Pariza proti Kodanju, je Helga Petersen, hčerka kodanjskega policijskega prefekta, spoznala mladega lepega gospoda. 2e od prvega srečanja z njegovimi očmi se Je njeno srce vnelo zanj. Tik pred Kodanjem se mora vlak ustaviti sredi proge. Polici ia preišče in kontrolira vse potne liste, samo potiji list Helginega sopotnika je ostal nekontroliran.. Ko pride Helga domov, čuje, da njen oče vneto zasleduje zločinca, lei ga v kontinentalnem ekspresu navzlic najstrožji kontroli niso mogli najti. zločinec ali ne? Helga tega ne ve — ona ve samo to, da ga ljubi. Toda noče ga ljubiti. temveč ga bo izročila policiji K*o se zbudi iz razburljivih sanj in se poda n3 ples k Munkovim — glej, res sreča tam znanega neznanca in dejanje se potem razplete tako, da je konec srečen in za vse zadovoljiv. Lepa, elegantna Liana Haid glumi hčerko policijskega prefekta Simpatičen ijen ljubimec je Gustav Diessl Prav poseben uspeh žanje ljubeznivo nerodni Paul Kemn-Igra slugo, ki bi rad bil detektiv. Sherlok Holmes. Konstruiral si je originalno skrivno kamero v cigaretni škatli — z njo ima srečo in smolo. In kjer popustita libreto in režijski domislek, tam da Paul Kemp kaj svojega, da prisili občinstvo k neodo-ljivemu smehu, ob koncu pa naravnost k burnemu odobravanju. Nova Greta Carbo postave zdrave lepote predstavlja pla- Iskra nenadnega suma prešine Helgine mož valko rekorderko Loro. Vprav v tem filmu gane. Ali je mogoče, da je neznanec v ku- je režiser Dupont pokazal, da zna ne samo virtuozno stopnjevati dogodke, marveč tudi najspretneje voditi svoje umetnike. Dokazal je, kako napačno uporabljajo režiserji Brigito v vlogah, ki ji ne pristo-jajo. Režiser mora vsestransko poznati njene sposobnosti, in ko za njeno umetnost ustvari vse potrebne pogoje, potem je uspeh zmagovit. V tem filmu je Brigita Helmova takšna, kakor jo vsi hočemo vi- peju tisti iskani zločinec? Kajpa, samo njegovega potnega lista niso kontrolirali! — Zvečer mora Helga obiskati še ples pri državnem svetniku Munku. Da si pred tem odpočije, se vleže na couch in čita dalje kriminalni roman ki ga je bila že v vlaku pričela čitati. Ob tem zadremlje — in zdaj se roman v sanjah razpleta v nenavadno kriminalno zgodbo Na plesu pri Munku sreča Helga zopet znanega tujca. Ali je iskani Katarina Hepburn, ki se mudi zdaj v Franciji, se hoče kosati z »božansko« Greto v filmski umetnosti žena v sodobnem svetu Uspehi in porazi Ce pogledamo položaj žen v raznih državah* pa tudi po raznih področjih javnega življenja v eni in isti državi, tedaj dobimo pravo sliko današnjega splošnega kaotičnega stanja. Dočim ponekod ženo ovirajo v njenem napredku ter ji zapirajo pot do izobrazbe in do poklicnega dela ter izdajajo celo odredbe, da bi jo potisnili v srednjeveško stanje, se na drugi strani kaže vendarle razmah in napredek — najboljši dokaz, da je pot nazaj nemogoča. V tem pogledu na*i nudijo razne države zanimive konkretne primere: Na Angleškem se kaže na eni strani močna tendenca odpuščanja žen iz služb. Proti temu so se vršile nedavno velike demonstracije v Londonu, saj je v Angliji 6 milijonov žen, (med njimi 1 milijon poročenih), ki si same služijo kruh po raznih poklicih. Na drugi strani pa odpirajo prav v Angliji ženi vrata do nove zaposlitve, prav za prav dajejo novo priznanje njenih zmožnosti: minister za zunanje zadeve je imenoval komisijo, ki ima nalogo, da prouči vprašanje sprejema žen v diplomatsko službo. V tej komisiji so zastopane tudi žene. Listi ta korak angleške vlade v plošnem simpatično komentirajo. Zlasti izjavljajo, da so se dosedanji poizkusi z ženami v diplomatski službi dobro obnesli, da vse sedanje diplomatinje polnovredno zastopajo svoje države: Ruth Bryon Ovvenova Združene države Severne Amerike kot poslanik v Kopenhagenu, Aleksandra Kolontajeva kot sovjetski poslanik na švedskem. Ghidoisjeva kot generalni konzul za Chile v Madridu, Smit-hova kot trgovski ataše Združ. držav v šanghaju. V Nemčiji se ženi položaj v resnici stalno poslabšuje, kljub poskusom bolj ali manj prikritih protestov. Najslabše je, ker so žene same med seboj tako razdvojene. Paula Liber, desna roka policijskega ministra Fricka, je izdala brošuro »žensko vprašanje in njegova rešitev po narodnem socializmu«, kjer ljuto napada dosedanje žensko gibanje, njegove zahteve po enakopravnosti, ki je pripeljalo ženonn do enostranskega zintelektualiziranja. Rešitev vidi v znanih parolah: domače ognjišče, materinstvo — doilžnost germanske žene, obvarovanje nemške rase pred judov-stvom. številni otroci up nemškega naroda, nihče se ne sme odreči otroku zaradi socialnih razmer itd. ženo seveda izključuje od vseh delovnih področij, razen iz vzgojnega, toda materinsl-ti duh germanske matere mora pa prevevati življenje vsega naroda. Nič, kot fraze, niti enega konkretnega nasveta, niti ene nove misli. Nedavno je nemška centralna organizacija zdravnikov in lekarnarjev objavila kot enega svojih prvih ciljev, da preprečijo ženski mladini možnost študiranja na medicinskih fakultetah. Torej vidimo, da imajo vse reforme samo eno osnovo; kru-hoborstvo. Avstrija koraka za Hitlerjem — tudi kar se tiče ženskih pravic. Češki listi poročajo o temle značilnem dogodku: proti znani prvoboriteljici za ženske pravice, soc. dem. poslanki Adelhaidi Poppovi, ki je stara sedaj 65 let, je bilo izdano zaporno povelje. Ta čas je ležala nevarno bolna na raku v bolnišnici v Lincu. Primarij bolnice, ki je zdravil Poppovo, je protestiral proti izvedbi zapornega povelja, ker je imela bolnica pravkar v telesu radijski vložek. Morai pa je policiji zagotoviti, da bo takoj, ko bo radijski vložek iz telesa odstranjen, to sporočil policiji, da bo bolno poslanko odvedla v zapor. Po vseh mednarodnih pravilih je bolan in ranjen sovražnik nedotakljiv. Toda za krščanskega Dollfussa to ne velja. Kaj more režima škodovati stara, na smrt bolna ženska? Jasno je. da tu ne gre za to. da se napravi nasprotnik neškodljiv (kakor se zatrjuje), temveč za maščevanje močnejšega nad slabejšim, zmagovalca nad premagancem. Krščanska načela, kje ste ostala? V RuSijl je postala V. N. Jakovljeva komisar za finance. Ta žena je na glasu kot eden najsposobnejših ekspertov za finance v Evropi. V Budimpešti je vzbudilo senzacijo dejstvo, da je dobila nagrado za najboljši roman delavka Marta Gergely. Zaposlena je v tekstilni tovarni in prejema na teden 30 pengov mezde. Nagrada pa je znažala 1600 pengov, torej več kakor njena celoletna mezda. Roman se imenuje »Narasle vode« ter popisuje življenje nadarjenega dečka, kako se prebija z delom in vztrajnostjo. Več žensk ko moških. V Evropi je 3 milijone 400.000 več žensk kot moških. Samo v Nemčiji prevladuje število žensk skoro za 2 milijona. Znatna presegajo ženske moške po številu še v Švici, Franciji. Belgiji, Angliji, Norveški in Madžarski. Kako mislijo Hitler in njemu podobni reformatorji rešiti eksistenčno in družinsko vprašanje tem ženam? Ali naj zopet začno živeti življenje stare tete, ki je sebi in drugim v nadlego? položaj bolgarske žene pred zakonom. Kot soproga ni enakopravna: pri družin- skih sporih odločuje možev glas. Mož lahko odvzame ženi gospodinjstvo in ga Izroči drugi ženi. Zena, kateri se godi krivica, nima, zaščite. Le če more dokazati moževo nezvestobo, lahko zahteva cerkveno raz-poroko. Kot mati je tudi zapostavljena: dokler traja zakon, je otrok pod roditeljsko oblastjo, ki jo ima oče. Ce je oče ne more izvrševati, preide otrok pod oblast matere. Toda kadar odvzame sodnija očetu oblast nad otrokom, ne preide na mater sama po sebi, nego mora šele sodnija določiti, ali Je to v korist otroku. Kot dedinja je tudi prikrajšana: pri kmetskih gospodarstvih je moškim dedičem pripa-djoči del dvakrat večji kakor delež ženskih dedičev. Kot človek ima žena drugačen položaj kakor moSki: pri nezakonskih otrokih je iskanje očeta prepovedano. Kot državljanka tudi ni enakopravna: ne more biti ne sodnica, ne odvetnica, nima volilne pravice v državne ln občinske »stope, je lahko izvoljena v šolske svete, nima.pa aktivne volilne pravic« v to Institucijo. — (Po 2. Svetu.) Milijoni gredo skozi poštno okence aaST^e1«^« ' S'M mivejših panog javnega življenja, bi bih kmalu pozabili na tisto najbolj prisrčno panogo javnega dela, ki kakor šola in cerkev posega v najintimnejše kotičke človeka in družbe: na pošto. Zbrali smo nekaj podatkov o prometu, ki ga pošta v dravski banovini izvrši na leto, in smo zastr-meli ob številkah. — Milijoni pisem, dopisnic, tiskovin, nakaznic, čekov, paketov pasirajo vsako leto okenca na naših poštnih uradih, milijon srečnikov in nesrečnikov je, ki vse to nekončno morje pošte oddajajo in prejemajo. Dognali smo, kako v zvezi z razvojem gospodarske krize ra-sejo in padajo številke v poštnem prometu, žal nam je bilo, da nismo mogli dognati, kako kriza učinkuje tudi na samo vsebino poštnih pošiljk: kako so pisana zavoljo krize bolj žalostna, kako so paketi zavoljo stiske manj vredni. Toda zbrali smo nekaj zgovornih podatkov, ki bodo brez dvoma zanimali slednjega čitatelja — saj Je vendar slednji človek pod solncem kdaj pa kdaj odpošiljatelj kakšnega pisma ali pa adresat. Na področju ljubljanske poštne direkcije posluje 351 poštnih uradov in 188 pomožnih pošt. 2350 nameščencev in uslužbencev je, ki opravijo ves posel, kar ga je treba, da vsako sporočilo in vsaka pošiljka pride pri nas od Človeka do človeka. Naša postna direkcija pa je zadnji čas v nekakšni krizi, kar se tiče uradnih zgradb. Glavna pošta v Ljubljani je bila že pred 40 leti, ko je bila grajena, premajhna za mesto, ki je štelo takrat skoraj polovico manj prebivalstva kakor dandanes. Nedostat-nost glavne pošte se danes najbolj očitno občuti v blagajniškem oddelku, ki niti od-daleč več ne odgovarja potrebam današnjega prometa. Prav tako je vzporedno z gospodarsko rastjo Ljubljane vidno pomanjkanje poštnih predalov, ki jih je danes 398. Vse polno tvrdk pa zaman reflekii-ra, da bi bile deležne te ugodnosti, ki za tempo, kakršen je potreben v trgovskem obratu, nikakor ni majhnega pomena. Po-štno-carinskemu prometu služi baraka na kolodvoru, ki jo je v stiski postavila naša poštna direkcija, ki pa nikakor ne ustreza svojemu namenu. Zaradi pomanjkanja prostorov se pogostokrat zgodi, da mora po 1000 paketov dalj časa čakati na svojo rešitev. Prav tako je akutno vprašanje kolodvorske pošte, vprašanje pobiranja lz nabiralnikov in dostave itd. Značilne so neprestane pritožbe ljubljanskega občinstva, češ, da pismonoše prepozno in neredno dostavljajo pošto na dom. Dejstvo pa je, da Je stalež pismonoš v Ljubljani še danes enak predvojnemu (34 mestnih ln 4 selskl pismonoše za Rudnik, Črno vas, Lipe itd.). Nedavno je dobila direkcija odobritev za dva nova pismonoši, toda stiska prostorov na glavni "pošti ne dopušča, da bi ju na- primerna za direkcijo pošte ln telegrafa. Zato je razumljivo, da je pod novim direktorjem dr. Tavzesom poštna direkcija takoj pričela živahno akcijo za gradbo novega poštnega poslopja pri kolodvoru, za katero je železniška uprava Se stavila svoj prostor na razpolago. Doslej poštna direkcija pri odločujočih činiteljih Se ni našla pravega razumevanja, nobenega dvoma pa ni, da bo naša poštna uprava spričo velikanskega dela, ki ga vsako leto izvrši, morala čim prej priti do svojega dostojnega doma. * Samo na področju ljubljanske poštne direkcije je bilo lani oddanih in dostavljenih 13,462.254 pisem ' (tuzemske pošte) in še okrog 300.000 pisem z neplačanim por-tom, kakor jih po navadi sodišča pošiljajo strankam. Nasproti predlanskemu letu, ko je pisemski promet znašal nekaj nad 14 milijonov komadov, pomenijo te Številke značilen padec. Promet z dopisnicami pa je lani dosegel številko 6,913.755, to se pravi za nekaj sto tiso« kosov več kakor predlanskim. Tudi v tem se na svojstven način zrcali kriza: od dražjega zavitega pisma se občinstvo zateka k cenejši odprti dopisnici, ker je pod pritiskom usiljene Štednje prišlo do spoznanja, da človek tudi na karti lahko sporoča vse, kar ne terja zadnje diskrecije. Tiskovin ln časopisov je bilo lani v poštnem prometu odprem-ljenih 25,985.941 (samo časopisov 19 milijonov 500.000) in obe Številki sta spet občutno nižji od predlanskih. Poslovnih papirjev (akti, načrti, stara korespondenca itd.) je pošta odpremila 206.000, blagovnih vzorcev (»vzorcev brez vrednosti«, kakor jih imenuje občinstvo) pa 316.000. — Eks-presnih poSiljk je bilo 41.000 in zanimivo je, da je prav v tej vrsti zabeležen v drugi polovici leta močnejši porast, priporočenih ekspresnih je bilo 10 000 pisemskih poSiljk, priporočenih pa 761.000. Več optimizma v presoji krize kakor korespondenca pa nam daje slika paketnega prometa. Paketov brez navedene vrednosti je bilo lani odpremljenih 457.786, podatkov z vrednostjo pa 98.099, kar pomeni nasproti predlanskemu letu porast za okrog 30.000 kosov. Zlasti zadnje tri mesece je paketni promet živahno narasel. Iz tega bi morda smeli sklepati, da se trgovina ln obče blagostanje prebivalstva polagoma spet oživljata. Samo denarni promet še zmerom noče narasti. Vrednostnih pisem je bilo odpremljenih 9.213 zasebnih in 62.651 uradnih — med temi je prav mnogo lastnega poštnega prometa. Nazadovanje vrednostnih pisem gre v dobršni meri na rovaS kovancev, kl so zadnji čas močno izpodrinili bankovce in ki niso pripravni za pošiljanje v pismih. Nakaznic Je bilo vplačanih 436.450, izplačanih 459.102. Za lani nimamo podatkov o nakazanih vsotah, zato primerjamo samo, da je bilo predlanskim vplačanih 514.408 nakaznic z zneskom 253 milijonov, 447.977 Din, izplačanih pa 596.516 v znesku 321,538.124 Din. Nakazil-ni promet se je deloma znižal tudi zaradi tega, ker se dandanes pošilja prav mnogo paketov po povzetju, vsled česar odpade nakaznica. — še močneje pa izpodriva nakaznico čekovni promet, ki je v naši banovini razmeroma najbolj razvit. Čekov je bilo lani vplačanih 2,481.218, izplačanih pa 722.618, kar pomeni seveda spet znaten padec nasproti predlanskim številkam, ki so znašale vplačanih 3,271.069 čekov v znesku 4.010,717.002 Din, izplačanih pa 984 tisoč 24 čekov v znesku 3.984.817 375 Din. Kako visoko je razvit čekovni promet na področju naše poštne direkcije, nam jasno stopa pred oči, če primerjamo, da je celo beograjska centrala Poštne hranilnice beležila predlanskim samo 3,306.674 vplačanih in izplačanih čekov. V mednarodnem prometu je lani došlo v našo banovino 13,777.758 pisemskih poSiljk, kar pomeni nasproti predlanskemu stanju znaten porast. Padlo pa je število pisemskih pošiljk, ki gredo iz naše banovine v inozemstvo in ki jih je bilo lani odpravljenih samo 4,903.191. Paketov so naše pošte odpravile čez mejo 3032 brez navedene vrednosti ln 1533 z vrednostjo, došlo pa jih je preko mejo 50.608 brez vrednosti in 5360 z vrednostjo. Zaradi denarne zapore beleži naša statistika kot rariteto, da je bila lani vplačana ena sama denarna nakaznica za inozemstvo in še to nakazilo se je izvršilo po nalogu ministrstva. Zanimivo je pa, da je lani znatno naraslo šte- vilo nakazil iz inozemstva, ki jih pošiljajo zlasti naši izseljenci iz Francije, Belgije, Nemčije svojcem, ki so ostali doma. Lani Je bilo izplačanih 14.512 nakaznic iz inozemstva. Predlanskim pa ie bilo vplačanih za inozemstvo 4.556 nakaznic v znesku 2 milijona 76.605 Din, izplačanih pa je bilo pri nas 13.987 inozemskih nakaznic v znesku 7,846.9*0 Din. Splošen pogled po zadnjih letih dela naših pošt nam pokaže, da je bil promet do 1. 1931. še vobče na višku, potem pa se prične upadanje. Padec se je seveda v nekaterih panogah pojavil prej, v drugih pozneje: tako je paketni promet pričel pojemati že 1. 1928., vrednostna pisma 1930., pisemska pošta pa šele 1932. Znači.no je, da je nakaznični promet najdelj naraščal ter je pričel padati šele z letom 1933. Zaslužek pseas I Oln davek 2t)ln '.a Slfro ali dajanje na =lova i Din NaJmanjS) Kiesek 1? Oin Zadruga v Beogradu kat*r>e S'.«.ni »o dobro rpe lj«tt! v trg. TMh brani. išče zastopstva reške rrwte. Garanc:;« pr-rorratne. po potrdi bi e prejeli iv>k. a garancijo br da! i (radi v gotovini. — Deuilirane ponudbe na >Propapand