Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 5.
V Ljubljani, dne 1. m srca 1935
Cena posamezni številki Din 3*—
Leto. XVII.
"NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Za pravično ureditev prejemkov
V zadnji številki smo. poročali o odposlanstvu ljubljanskih strokovnih društev državnih in samoupravnih uslužbencev, ki je dne 4. februarja sporočilo težnje in prošnje vsega javnega nameščenstva ministru za soci j. politiko in nar. zdravje, g. dr. Dragotu Marušiču.
Ob ti priliki je ljubljanska sekcija Ju gos! o v. učiteljskega združenja izročila g. ministru dr. Marušiču, kesneje pa tudi g. finančnemu ministru naslednjo
SPOMENICO:
Izpremembe uredb o draginjskih dokladah drž. uslužbencev in upokojencev in odločba o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev jn honorarnih uslužbencev, odobrene po ministrskem svetu na osnovi § 64. fin. zak. za leto 1934./35. in objavljene v Služb. Novinah z dne 13. aprila 1934., štev. 84/XXl/195-198, so posegle globoko v življenjske interese velikega dela drž. uradnikov in vplivajo usodno na njihove družine. Te uredbe in odločbe so materialno in moralno prizadele tudi veliko število aktivnih in upokojenih učiteljev in učiteljic, učiteljskih pripravnikov in pogodbenih uslužbencev, zato smatra Jugosl. učiteljsko združenje, sekcija za dravsko banovino v'Ljubljani, v zmislu pravil § 3., točka č), za svojo dolžnost, opozoriti Vas, gospod minister, na težke posledice, ki bi nastale, ako bi se te uredbe in odločbe še nadalje izvajale.
Prejemki drž. uradnikov in upokojencev so bili tekom zadnjih let že ponovno reducirani in so danes tako nizki, da pri uslužbencih nižjih položajev daleko ne dosezajo eksistenčnega mi-nima. Zato je nad 90% poročenih uradnic naravnost prisiljenih s svojo plačo prispevati k vzdrževanju družine. Številni so primeri, ko je radi danes vladajoče 'brezposelnosti pri poklicih s samostalnim delom (čl. 42. zak. o ne-posr. davkih) ženina plača edini dohodek družine. Nagrade uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev zadostujejo jedva najnujnejšim potrebam in ne prenesejo nobenega zniževanja več.
Od meseca maja 1934., ko so stopile zgoraj omenjene uredbe in odločbe v veljavo, so se v polni meri pokazale njihove napake in trdote. Jugoslov. učiteljsko združenje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, ugotavlja predvsem:
1.	Izpremembe uredb o draginjskih dokladah drž. uradnikov iri upokojea-cev ter odločbi o prejemkih uradniških Pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev izvajajo pri zniževanju prejemkov obraten princip progresivnosti od višjih proti nižjim prejemkom in zadevajo zato predvsem ekonomsko šibkejše uslužbence nižjih skupin in\ njihove 'Svojce in to neglede na število družinskih članov.
2.	Posegajo le v družine, ki je temeljna celica družbe in naroda.
3.	Gmotno ne ogrožajo samo pri-Sadetih družin in njihovih svojcev, mar-vee na stežaj odpirajo vrata popolni ^cmoralizaciji in propadanju družine, M ji rušijo materialne in moralne temelje. Uredbe direktno favorizirajo ti-ste otroke, ki nočejo vršiti svojih mo-ralnih in materialnih dolžnosti do staršev.
4.	Ustvarjajo priviligiran položaj Svenzakonskih zvez, v katere bodo se-Uaj prisiljeni vstopati mnogi mlajši u-fadniki, ki hi si sicer ustvarili rodbino.
5.	Uredbe so same po sebi pogreš-
ker doseženi prihranki ne morejo
0'Jtehtati gornjih kvarnih'posledic.
6.	Odločno nasprotujejo načelu, da bodita mož in žena v službi enakopravna v vseh pravicah in dolžnostih. Žene so v državni službi dolžnosti obdržale, v pravicah pa so okrnjene. Za enako delo ne prejemajo enakega plačila
Utemeljitev:
Po uredbah so predvsem osebne draginjske doklade predmet redukcije, zato so prizadele v prvi vrsti uslužbence nižjih položajnih skupin, ki prejemajo manjše plače, a višje draginjske doklade.
Poročenim drž. uslužbenkam in upokojenkam se draginjske doklade ali sploh črtajo, ali pa se znižujejo od 75—30%. Uredbe dosledno izvajajo večjo obremenitev gmotno šibkejših.
Primeri:
Vsota vseh mesečnih prejemkov uradnic od IV./l. do IX. skupine znaša v L drag. razredu: Din 4170.—, 3270.—, 2900.—, 2500.—, 2160.—, 1905.—, 1650. V teh zneskih je vračunana osebna draginjska doklada, ki doseza v po-edinih skupinah: 500.—, 600.—, 650.—, 700.—, 750.—, 775.— Din (v VIII. in IX. skupini). Ako je mož državni uradnik VI. ali višje skupine, izgubijo te uradnice vso draginjsko doklada. Pri tem se znižajo njihovi prejemki za 12% v IV./l. skupini, 18% v IV./2. skupini, 22% v V. skupini, 28% v VI. skupini, 35% v VIL skupini, 40% v VIII. skupini in 47% v IX. skupini. Uradnica v IV./l. skupini izgubi torej le 12% in obdrži btto prejemke mesečno 3670 Din, uradnica IX. skupine pa izgubi 47% in znašajo njeni prejemki le še 875 Din. Padli so torej daleč pod eksistenčni minimum. Pred znižanjem sta bili plači obeh uradnic v razmerju 2.5 : 1, po znižanju pa se je razmerje izpremenilo v 4 : 1, ter ima uradnica IV./l. skupine 4 krat večje prejemke od uradnice v
IX.	skupini.
V vsaki od neštetih možnih kombinacij dosledno izgubljajo uradnice nižjih skupin večje vsote in večji procentualni del svojih prejemkov kakor uradnice višjih položajev.
Po letu 1933. upokojene uradnice izgubijo doklado četudi so njihovi prejemki stvarno manjši od prejemkov upokojenk izpred leta 1923.
Kako so prizadeti samski uradniki in uradnice, ki žive z roditelji v skupnem gospodinjstvu, kažejo sledeči primeri :
Osebna draginjska doklada drž. samskega uradnika (uradnice) III./.l. skupine pri btto mesečnih prejemkih Din 5670,— se zniža za znesek Din 150, samskemu drž. uradniku (uradnici) v
X.	skupini z mesečnimi btto prejemki Din 1450.— pa se zniža za znesek Din 387.50.
Uradniškemu pripravniku (-ici) IX. skupine v L drag. razredu pri mesečni plači Din 1320.— za znesek Din 263.— do 528.—, dnevničarju (-ki), zvaničniku (-ci) pri mesečni nagradi Din 900.— pa za znesek Din 180.— do 360.—.
Jasno sliko te odredbe v praksi pa nudijo konkretni primeri:
A. L Mati ima pokojnine Din 600.—, hčerka plače Din 1500.—, odtegljaj znaša Din 387.50.
2.	Oče ima pokojnine Din 2800.— (ima 7 šoloobveznih otrok), hčerka plače Din 850.—, odtegne se ji Din 300.—.
3.	Mati, kronska upokojenka, ima pokojnine Din 36Q.—, hči plače Din 1196.—, odtegljaj Din 387.50.
4.	Mati ima pokojnine Din 400.—, hči ima plače Din 1350.—, odtegljaj znaša Din 375.—.
5.	Mati ima pokojnine Din 200.—, hči nagrade Din 800.—, odtegne se ji Din 300.—.
6. Oče ima pokojnine Din 1800.—-, hčerka plače Din 900.—, odtegne se ji Din 380.—.
B. 1. Upokojenka ima Din 640.— pokojnine. Ker je njen mož obrtnik (dasiravno je že več kot leto dni brez posla in zaslužka), se ji odtegne vsa draginjska doklada; ima sina in ostane za vse tri skupaj Din 240.—, ker se ji odtegne Din 400—,
2. Oče obrtnik brez delo in dohodkov, ki ima še 4 šoloobvezne otroke; plača hčerke Din 800.—, odtegne se ji Din 380.—.
Število brezposelnih, ki jih je zaposlila država s prihranki na temelju teh uredb, ne odtehta še večjega števila oseb, ki so zaradi njih istočasno zašle v bedo in pomanjkanje.
Mnenja smo, da se primanjkljaj državnega budžeta nikakor ne sme kriti
z redukcijo tistih prejemkov, ki še niso dosegli eksistenčnega minima, ker je to skrajno nesocialno, a tudi ekonomsko zgrešeno, zakaj z znižanjem kupne moči širokih slojev se kriza samo poostruje. Navedeno jasno kaže, da so odredbe materialno in moralno zadele predvsem najnižje drž. uslužbence in upokojence in z njimi uradniško družino. Zato
prosimo,
da se uredbi o izpremembi draginjskih doklad drž. uslužbencev in upokojencev ter odločbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, objavljene v Služb. Novinah z dne 13. aprila 1934., štev. 84/XXI/195-198
prekličejo.
Viktor Pregelj	y g ZavednOSti!
Vsem nam je še dobro v spominu poučna pripovedka o očetu, ki je imel devetero sinov. Prepiri in razprtije so razdvajali brate. Nekega dne pa pokliče oče sinove k sebi, da vsakemu drobno paličico in jih pozove, naj vsak svojo prelomi, kar so sinovi z lahkoto in z nasmeškom na ustih tudi storili. Nato pa vzame oče prav take paličice, jih poveže v sveženj in nikomur od bratov ni uspelo prelomiti ga.
Isto se danes dogaja z državnimi uslužbenci. Vsak državni uslužbenec je eden sinov modrega očeta. Prepirajo in koljejo se med seboj, pogostoma kot Abderiti za oslovo senco, ter si s tem sami uničujejo svoj položaj, svoj obstanek in si poleg tega grene življenje, ki je že samo po sebi polno pelina. Paličice se neusmiljeno lomijo, lomijo se šibke eksistence, lomijo se življenja in po truplih žrtev bohotno koraka pošast razdora in prepira.
Vprašamo se, ali je to potrebno? Ali je potrebno, da drug drugemu grenimo življenje, da drug drugega izpodbijamo z njegovega položaja? Ali je potrebno, da vsak posameznik kljubuje viharju, ki ljuto buta obenj ter preti, vsak čas zlomiti ga, zrušiti ga do temeljev? Ne bi li bilo bolje povezati se v sveženj in tako vzajemno kljubovati napadom?
Lahko je reči: bolje je povezati se v sveženj — toda kako? V katero organizacijo naj vstopimo, ki bo dobra in za vse primerna. Da-li sploh imamo tako organizacijo? Kje bo najbolje zastopan naš stari, kje najbolj zaščitena naša zavest? Kje? V zadrugi! Zadruga jc organizacija za vse. Zadruga je organizacija ponižanih in poteptanih, organizacija, ki vsakemu članu vliVa nade v boljšo bodočnost, organizacija v kateri se uveljavlja pravičnost in enakopravnost, organizacija v kateri lahko vsakdo najde kotiček za-se, v kateri se lahko vsakdo uveljavi po svojih sposobnostih.
Zadruga je dom vseh zadružnikov. Zato bi bilo potrebno, da se vsi državni uslužbenci organizirajo v zadrugi, ki s tem ne postane samo njih ekonomska organizacija, po kateri naj bi nabavljali najrazličnejše predmete za kritje vsakdanjih potreb, temveč naj postane tudi njih socialna organizacija, katera naj izraža vse njihove želje in zahteve na tem polju. Do tega pridemo pa le, če se bomo res prav vsi organizirali v strumno celoto, ker le v slogi je moč.
Da dosežemo ta idealni cilj, je potrebno, da podpiramo zadrugo po naših najboljših močeh, a podpirali jo bomo, če bomo pri zadovoljevanju svojih potreb mislili in računali samo na zadrugo. Samo ekonomsko močne
organizacije so močne tudi na drugih poljih.
Zadruga je dom vseh zadružnikov, če govorimo o njeni prodajalni, je to trgovina vsakega posameznega člana, njegova solastnina, njegovo podjetje. Bo mar trgovec z milom hodil kupovat milo za lastno uporabo h konkurenčnemu podjetju, če ima v svojih zalogah tega blaga na pretek? Tak trgovec bi bil pač podoben človeku, ki žaga vejo, na kateri sedi. In državni uslužbenec? Bo šel mar kupovat predirne te za kritje svojih potreb h konkurenčnemu trgovskemu podjetju, ko pa ima svojo prodajalnico, svojo zadrugo? Bo mar dopustil, da se bo dobiček stekal v trgovčev žep, ko z nakupom v zadrugi pripomore do tega, da ostane ves prebitek v njegovem lastnem žepu, v zadrugi.
Zadruga je podjetje za kritje skupnih potreb iz najboljšega in najcenejšega vira. Zakaj naj se državni uslužbenci ob teh okolnostih poslužujejo trgovca in tam kupujejo kot posamezniki, ko pa lahko združeni v zadrugi kupujejo skupno s svojimi tovariši in na ta način, zaradi večjih količin, dosežejo znatno ugodnejše cene.
!Pa poreče kdo, zakaj naj kupujem v zadrugi, ko pa tam ni nič ceneje kot pa pri trgovcu. Zadrugar bo odgovoril takole: Res je, da nudijo v zadrugi predmete, ki časih niso cenejši kot pri trgovcu. Pomisliti pa je treba, da so pri trgovcu tako nizke cene samo radi konkurence zadruge. Že zato je treba podpirali zadrugo, ker če bi zadruga prenehala poslovati, bi trgovci takoj izrabili situacijo in navili cene po mili volji. Ali pa mislite, da so v zadrugi res iste cene kot pri trgovcu? Navidezno so, v resnici pa ne. Zadruga vrača vsako leto svojim članom 4—5% od vsote nakupljenega blaga. Z drugo besedo, vsak nakup v zadrugi je za 4 do 5 % cenejši, kot pa pri kateremkoli trgovcu. Sicer skušajo tudi trgovci uipeljati nekaj sličnega, vse to pa znaša v najboljših, vendar zelo redkih primerih kvečjemu 34 % od nakupljene vrednosti.
Zato naj se vsi državni uslužbenci organizirajo v svojih zadrugah, ki bodo edine mogle zastopati pravilno in pravično njih gospodarske in pozneje tudi socialne interese. Zadružna zavednost naj bo tako popolna, da ne bo nikogar, ki ne bi vse svoje potrebe kril le v zadrugi.
»Vsi za vsakogar, vsakdo za vse« bodi naše geslo. S tem zadružnim geslom oboroženi bomo dokazali svetu, da zadružništvo ni samo za kulturne Angleže in Dance, temveč da se lahko z isto silo in z istim uspehom razvija tudi pri nas — nekulturnih Balkancih.
V slogi je moč!
Državno računovodstvo
(Nadaljevanje.)
Sopogodbenik plača vse državne in samoupravne davščine po zakonih, ki so veljali na dan javne licitacije oz. na dan zaiključitve pogodbe. Preveč vplačane davščine se obračunavajo v odločbi o dospelosti izplačila v breme kredita, iz katerega se izplačajo izdatki za sam posel. Preveč vplačane samoupravne davščine pa je dolžno samoupravno telo, ki jih je' prevzelo, vrniti sopogodbeniku države.
Osebe, ki ne vrše solidno svojih poslov, ki so iz neosnovanih razlogov odstopile od izvršitve svoje obveznosti, ki so onemogočale izvršitev poslov, ki so piri izvrševanju poslov delale oblastvom težkoče z neosnovani-mi zahtevami, dalje osebe, ki so se ponovno in težko pregrešile v svojih zakonskih dolžnostih nasproti uslužbencem in delavcem, osebe, ki so nudile in sprejemale materialne koristi, da bi na javnih licitacijah sodelovale in osebe ki so z dajanjem gmotnih koristi vplivale na drž. uslužbence pri odločanju v poedinih poslih, more finančni minister na predlog nakazovalca izključiti od državnih dobav za 1 do 3 leta.
Izvršitev del v režiji se'smatra kot izjemen način dela in se dovoljuje samo tedaj, kadar to zahteva izredna nujnost, tajnost, koristnost in način dela. Potreba izvršitve del v režiji mora biti predhodno in zadostno pojasnjena in opravičena. Dela v režiji se dovoljujejo samo tistim uradom, podjetjem in ustanovam, ki imajo strokovne organe. Izvršitev del do 10.000 Din odobrava pristojni nakazovalec, preko te vsote pa je potreben pristanek ministra za finance. Kadar vrednost posla presega 3 000.000 Din je potreben pristanek min. sveta.
Če reasumiramo določila tega (III.) poglavlja zak. o drž. rač. iz 1. 1934., dobimo naslednjo okvirno sliko.
Vsaki nabavi oz. poslu, ki ima za posledico izdatek iz drž. blagajne, služi za izhodišče naredba za izvršitev posla, ki jo izda pristojni nakazovalec in s katero- se izdatek začasno angažira. Vsebovati mora: proračunsko vsoto, budžetsko partijo in pozicijo, znesek otvorj enega kredita in način nabave (potom ustne: ali pismene licitacije. pismene ponudbe ali neposrednega dogovora). Hkrati predpiše nakazovalec tudi pogoje za vse posle, za katere je po zakonu potrebno skleniti pogodbo. Kakšni so ti pogoji in kaj morajo vsebovati, to nam pove § 118.
Za vse posle, ki so predmet ustne ali pismene javne licitacije se sestavlja licitacijski zapisnik po določilih § 135. V licitacijskem zapisniku je treba navesti, koliko znaša kavcija, v čem obstoji (gotovina, obveznice itd.), kje je
deponirana in kje zaračunana. Licitacijski zapisnik in poročilo komisije, v katerem je izčrpno obrazložiti, če je licitacija uspela — se izroča pristojnemu nakazovalcu. V komisijskem poročilu je zlasti omeniti kvaliteto blaga ali posla in po voljnost izlicitirane vsote z ozirom na vsakokratne tržne cene. V ta namen je poročilu priložiti seznam tržnih cen, če ni bil že morda prej priložen licitacijskem operatu.
Na podstavi licitacijskega zapisnika in poročila komisije izda pristojni nakazovalec odločbo o oddaji posla. Od dne, ko se priobči ponudniku odločba o oddaji posla, se s matira, da je pogodba sklenjena. Sestavni deli pogodbe so označeni v § 142.
Pri neposrednih dogovorih (pogodbah) in pogodbah potom pismenih ponudb se je poslužiti komisijskega zapisnika. Komisijski zapisnik v širšem pomenu besede, kakor ga je predstavljal dosedaj običajni tiskani vzorec (2082—33), se po novem zakonu nekoliko spremeni. Referat, ki ga je običajno sestavljal režiser ali uradnik, ki ga je v ta namen določil nakazovalec, zamenjuje, kakor smo že zgoraj omenili, naredba za izvršitev posla, ki jo podpiše nakazovalec. Drugo ostane. Odločba, s katero je odrejal nakazovalec oddajo posla (nakup materiala, oddajo dela), se po novem zakonu nazivlja odločba o oddaji posla. Na ta način obstoji novi komisijski zapisnik: iz naredbe za izvršitev posla, iz odloka o imenovanju komisije, iz komisijskega zapisnika v ožjem smislu besede in iz odločbe o oddaji posla.
Eventualne kavcije je navesti na sličen način, kakor v licitacijskem zapisniku.
Komisijski zapisnik s pogodbo, ki jo mora podpisati pogodbenik in člani komisije in ki mora vsebovati pogoje, pod katerimi je sklenjena, se dostavlja nakazovalcu v odobritev, izvzemši primere, kadar gre za nabavke po § 148. Posle po § 148. odobrava po po^ oblastilu nakazovalca komisija sama.
Vse pogodbe, katerih vrednost presega vsoto 100.000 Din, morajo obla-stva pred (končno) sklenitvijo dostaviti drž. pravobranilstvu glede pravnega mnenja in eventualnih pripomb. Će se vredbos't no da preceniti ali pa presega vsoto 1,000.000 Din, je pogodbe poslati vrhovnemu pravobranilstvu na podstavi § 5. zak. o drž. pravobranilstvu z dne 15. VII. 1934., ki je stopil v veljavo 19. X. 1934.
(Dalje prih.)
Obleke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna I O S. REICH.
Vračunanje službe pred 18. letom starosti
Važna načelna odločba drž. sveta.
Splošna seja državnega sveta je prejela v odločitev vprašanje, kako je razumeti predpis 1. odst. 1. točke § 270 v zvezi s 1. točko § 119 u. z. glede vprašanja, da-:li naj se, službena leta, odslužena pred dovršenim 18. letom starosti, ki so bila odslužena pred 1. septembrom 1923., priznajo za odmero količine pokojnine. To je bilo potrebno, da se ohrani enotnost v sojenju državnega sveta, ker so posamezni oddelki istega različno odločali o tem vprašanju.
Na svoji splošni seji dne 7. decembra 1934., je državni svet pod štev. 33.162/34 proučil to vprašanje in ugotovil :
»Po 1. odst. 1. točke § 270 u. z. prehodnih določb uradniškega zakona se tistim drž. civilnim uslužbencem, ki so bili to že pred 1. septembrom 1923., pa se upokoje po uveljavljenju tega zakona in izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, ki je postavljen v § 113 u. z., računa od časa, odsluženega pred 1. septembrom 1923. za določitev količine osebne pokojnine razen časa po § 116 tudi še čas, naveden v 13 točkah te zakonske določbe. K temu pride še predpis § 270 Istih prehodnih določb, ki predpisuje, da vsa določila dosedanjih zakonov, s katerimi se urejajo razmere drž. uslužbencev, kolikor niso že s tem zakonom izrečno odpravljena — prenehajo veljati z dnem uveljavljenja tega zakona, razen določil, katere ta zakon izrečno pušča v veljavi. Mimo tega je v § 248 istih prehodnih določb predpisano, da predpisi tega zakona veljajo za vse drž. uslužbence, kakor za tiste, ki so bili na dan uveljavljenja tega zakona že v aktivni službi, tako tudi
za one, ki stopijo vanjo po tem dnevu, neglede na zakonske predpise, ki so veljali pred uveljavljenjem tega zakona in neglede na to, da-li jim je bila pokojnina prej odmerjena po predpisih, ki so prej veljali, ali ne.
Niti v eni teh prehodnih določb niti v katerem drugem določilu teh odredb tega zakona torej ni odločeno, da se službena doba pred 18. letom starosti priznava za pokojnino. Iz tega izhaja, da se mora tudi predpis 1. odst.
1.	točke § 270 u. z. prehodnih določb uporabljati v zvezi s 1. točko § 119, tudi na te drž. uslužbence in na njihovo event. službo pred 1. septembrom 1923. Zakaj, ker so po § 277 navedenih prehodnih določb prenehali veljati vsi predpisi, s katerimi se urejajo razmere drž. uslužbencev, kolikor s tem zakonom sicer niso izrečno ukinjeni, izvzemši tistih, ki so izrečno pridržani, a v teh ni nobenega določila, po katerem bi se priznala za pokojnino tudi službena doba pred 18. letom starosti — se mora tod uporabiti 1. točka § 119 u, z-rednih predpisov navedenega zakona, po katerih se službena doba pred dovršenim 18. letom starosti ne priznava za pokojnino.
Iz teh razlogov je državni svet na splošni seji dne 7. decembra 1934. na podlagi 4. čl. zak. o drž. svetu in uprav, sodiščih in § 13 zak. o poslov, redu izdal to-le svojo
odločbo;
O umevanju 1. odst. 1. točke § 270 v zvezi s 1. točko § 119 u. z.:
»Leta, odslužena v državni službi pred dovršenim 18. letom starosti, se ne priznajo za pokojnino.«
Jubilej zadružnega dela
Šestdesetletnica Hranilnega in posojilnega konzorcija.
V sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani se je v ponedeljek 18. februarja t. 1. vršil ob lepi udeležbi članov jubilejni 60. redni občni zbor Hranilnega in posojilnega konzorcija, kreditne zadruge državnih uslužbencev v Ljubljani.
Občni zbor je otvoril predsednik g. direktor Josip Reisner, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče zadružnike ter posebej še delegata Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu, g. Ivana Deržiča in revizorja g. Viktorja Pregelja. Poklonil se je nato manom pred kratkim umrlega bivšega zaslužnega predsednika zadruge, g. senatorja dr. Valentina Rožiča, katerega spomin so z iskrenim sočustvovanjem počastili vsi navzoči stoje.
Nato je predsednik g. Josip Reisner izčrpno razložil vse postavke letnega računa ter poročal v vseh važnejših ugotovitvah
glede pisarniškega in knjigovodstvenoga poslovanja, o režijskih stroških, o pocenjenju posojil zadružnim članom, o upravi zadružnega »Doma« in o amortizaciji zadružnih dolgov in »Doma«.
Denarni promet zadruge je znašal v letu 1934. Din 13,925.076.55.' Posojil je hilo izplačanih Din 2,231.434.39.
Za pocenjenje posojil je poleg odredb v zadnjih dveh letih, da se odpravi upravna pristojbina 1% od vrnjenih obrokov, da se vrnjeni obroki obrestujejo po 4% in da se obrestujejo tudi vsi presti deleži, občni zbor sprejel tudi predlog upravnega odbora, da se že vplačani obroki po sklepu upravnega odbora ob ugodnem letnem računskem zaključku obrestujejo lahko tudi preko 4%, a največ do 8%, to je do iste obrestne mere, kakor velja za posojila, ter potrdil tudi sklep upravnega odbora, da se
Fr. Carco:
V obmorski krčmi
Zares ni bilo nemogoče, da gospod Jack ni bral časopisov, v katerih je bilo že dober teden vsak dan po dva in pol stolpiča poročil o umoru v Moloh - baru. Toda začudeni glas, s katerim je zakričal, ko sva se dotaknila tega predmeta, se mi je zdel vendar malce neumesten.
»Torej prav nič ne veste?« sem ga vprašal.
Mož se je zbral.
»Seveda vem!« mi je odgovoril z glasom, ki se je trudil, da bi bil naraven. »Neki Maspre, kajpada, neki človek iz Marseilla? In policija? He? No?« je vprašal gospodg Jack, in zmečkal ob mizico svoje krčme cigareto, ki mu je ugasnila med prsti. »Kakšne neumnosti počne vendar policija«
Treba je bilo poznati beznico ob morju, levo od pristanišča v Nizzi, kjer smo sedeli tisti večer, da si priznal, da je bila prava razbojniška jama. Petrolejka brez senčnika se je kadila na točilnici in kozarci, iz katerih smo zdaj pa zdaj srknili požirek vtihotapljenega whiskyja, so bili oskrbljeni kot stara žaga.
Gospod Jack je dostavil: »Saj vendar nič ne dožene, ali le?«
»Policija?«
»Glejte,« je nadaljeval in se oziral po širnem morju, »ta Moloh - bar .. . tega lokala ne bi nikakor hotel očrniti, ampak med nama povedano...« zmignil je z rameni.
»... To je prava.. .«
»Ah!« se je tedajci oglasila debela Maud, ki me je s svojimi nespodobnimi izrazi spominjala vselej na zgodnje otroške vtise, »Rekel je ...«
»Jezik za zobe!« je zaklical z drugega konca mize nekdo iz družbe, v kateri sva sedela z Maudo. »Georgina ho pela. Prinesi malo kitaro, Jack! Je kaj prida?«
Georgina je imela lep glas. Toda vse preveč je bila zmerom pripravljena, da prične s petjem fla prvo prošnjo kogarkoli, da bi nas mogla očarati.
»He,« se je vmes oglasila Maud, »... le malo bolj čuvstveno, Geogrina!«
Prvi zvoki kitare so zadrhteli: »Ob uri, ko po nočnih krčmah plavolaska Rita ...« je pričela pevka.
Jim, ki se mu je uprl tango, je zavzdihnil: »Spet ta stara lajna!«
»Reci no,« je zašepetala Maud in se sklonila k meni, »o čem si pa poprej govoril z gospodom? .. .«
»Gospod«, to je bil Jack, je blagovolil odvrniti:
»O Moloh - baru. O čem vendar neki? Pst!... Dajta no, da bo mogla gospodična peti! Čudovita pevka, kaj?«
»Ampak ta Moloh - bar ...«, je vztrajala Maud.
Okoli ust se je gospodu Jacku začrtala čudna guba. Toda zdelo se je, da je ponovljeno vprašanje, katero mu je stavila Maud, preslišal in oči, ki jih je imel obrnjene proti Georgini, so niu sijale in razsvetljevale bledični obraz.
»Molči!« sem po tihem dejal Maudi.
Vroč vonj, ki ga je bilo kar sladko vdihavati, je vel od nje, in v ti umazani krčmi, ki je gledala na morje, je bila druščina tega debelušnega, ljubeznivega dekleta res kar očarljiva.
»Greva?« je vprašala Maud, dovolj glasno, da jo je gospod Jack mogel slišati. »Rada bi šla tje in si ogledala vse to, zakaj od umora ...«
»Bolje bi bilo, da ne vtikate prstov v to reč!« je izjavil gospod Jack, ne da bi obrnil glavo. »Zakaj vsa ta zgodba ...«
»Čemu?«
»Je pač že tako!« je naglo odvrnil.
Zdelo se je, da uživa kakor v vročici pesem, katero je Georgina, na mizi sede, prepevala s hreščeče presunljivim glasom. Popolna nesmiselnost pesmi je očividno učinkovala nanj. Maud in jaz sva gledala po morju. Bilo je golo in kakor da beži, in skale, katere je oblizavalo z rahlim grgranjem, so ostro zarisane kipele iz valov. Petje je prenehalo. Gospod Jack je moral nositi pijačo na mizo in vtis, katerega sem dobil o njem ob prihodu, se mi je poostril, zakaj prišel je k moji mizi, sedel poleg mene in mi zaupal, čeprav nisem mogel prav ugeniti, kaj je Georgina s svojim petjem razrila v njem: »To so zmerom prepevali tam!«
»V Moloh - baru?«
»Kajpada!... Veste,... le sem ter tja sem zahajal tjakaj. Pridejo večeri, ko potrebujem ljudi okoli sebe .. . Tukaj je razen vojakov iz kasarne le prav malo gostov. Tako sem torej marsikdaj .proti deveti, po mirozovu, zaprl štacuno... In kakšni ljudje so bili tamkaj!... Pilo se je mnogo in cigani so igrali melodijo, ki jo je pela Georgina. Drugi spet so plesali...«
»Ah!« se je oglasila Maud, ki ni bila ravno preveč prebrisana, »cigani..., torej tudi cigani so bili v Moloh - baru?«
»Seveda, tudi ti so bili!« je potrdil gospod Jack.
»Ampak,« sem poizvedoval, »kako se je le moglo to zgoditi?«
Gospod Jack je odvrnil pogled od mene stran in čečkal, da mu ni bilo treba odgovarjati, nekakšne čudne čačke, ki naj bi nič ne predstavljale, po mizi.
Ostal sem trdovraten.
»No, ampak policija bi bila pa končno le morala iskati med ljudmi, ki so tiste čase zahajali v bar ...«
»Jaz tisti večer nisem bil tam!« je pojasnil gospod Jack.
Nato me je jezen zaradi izgovorjenih besed ošinil z nezaupljivim pogledom, vstal in z rokami v žepu odšel za točilnico. Od tam je pričel togo buljiti vame.
»Kaj pa je vendar?« je Maud zmedena vprašala.
Zdaj sem še jaz vstal.
»Nič drugega,« sem rekel, in pristopu k drugim mizam, kjer so naši prijatelj’ praznili kozarce, »kot, da zdaj zares gre'
mo.«
»Kasno je že,« je ugotovila Georgina-
Ob točilnici sem plačal zapitek. spod Jack je prijel svetiljko, da nam P0-sveti. Bil je majhen, suhljat mož, v pf^ kratkih hlačah in elegantnih čevljih. trenotek sva se spogledala.
»Lahko noč!« je zagodel.
Toda, ko sem čisto nehote zaostal skupino ostalih, me je čuden občutek Prl moral, da sem se hipoma obrnil.
»No?« je zamrmral gospod Jack z z®
molklim glasom.
Dejal sem mu: »^’ič! Saj me vsa.stv®£ sploh nič ne briga!.., Vendar pa m°r1^ pri vsi ti zgodbi priznati, da ste imeli s eo, da ni takrat policija ...«
Gospod Jack se je prostaško in za'jri ženo zakrohotal. Zaloputnil je z vrftrnljCj, med tem, ko je obračal ključ v ključavn ^ sem zunaj čisto natančno slišal, kaK morda namenoma, da bi ga slišal, dej® -
»Policija?... Ha, ha... Kako ne^' sefli Le nič skrbi, da bi me motila,. • • saJ jp« sam zraven, pri ti bratovščini, ti tepec
Zborovanje maribor. upokojenih železničarjev
pri posojilih zniža število potrebnih deležev tako, da dii zadruga za en delež čistih Din 2.000.— posojila, za vsakih nadaljnih začetih Din 2.000.— pa je treba vplačati še po en delež.
Čisti dobiček zadruge znaša v 1. 1934. Din 69.830.96.
, Poročilo tajnika g. Viktorja Markiča omenja, da je štela zadruga konec 1. 1934. vseh skupaj že 1594 članov s 7266 deleži. Na sejah upravnega odbora, ki jih je bilo 27, je bilo rešenih 786 prošenj za posojila. Posojila so bila odobrena 698 prosilcem, 88 prošenj za posojilo pa je bilo zavrnjenih.
V počastitev spomina blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja je upravni odbor votiral znesek Din 1.000.— Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljane.
Iz fonda za članske namene pa je upravni odbor na podlagi razpisa izplačal 15 podpor po Din 200.— najrevnejšim vdovam in sirotam državnih uslužbencev.
Po poročilu nadzorstvenega odbora, ki ga je podal predsednik g. dr. Filip Orel, je občni zbor soglasno odobril letni račun in predlog upravnega odbora o razdelitvi čistega dobička ter podelil upravnemu in nadzorstvenemu odboru absolutorij.
K točkama zborovalnega reda: »Določitev višine, do katere se sme zadruga za- * v
Kakor pri mariborski Nabavljalni 'zadrugi tako so tudi pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Ljubljani vpeljali posmrtninsko zavarovanje z dnem 1. januarja 1934. leta. Na rednem občnem zboru dne 31. marca 1933 je bil odobren tudi zadevni pravilnik, iz katerega posnemamo sledeče:
Zavarovanje se deli v dve vrsti: v prostovoljno in v obvezno zavarovanje. Prostovoljno zavarovanje bazira na samopomoči. Vsak član, ki je zavarovan (a zavaruje se lahko vsak član, če se hoče), plača zadrugi v primeru smrti člana oziroma njegovega zakonskega druga malenkostno vsoto Din 2.— za vsak smrtni primer. To vplačilo se pa ne izvrši v gotovini. Koncem leta se ti zneski odbijejo od povračila, ki si ga je član prihranil s tem, da je kupoval pri zadrugi razne potrebščine za kritje svojih potreb. Če pa član ni kril svojih potreb v zadrugi oz. jih kril v tako mali meri, da povračilo ne doseže dolžnega zneska za posmrtninske dajatve, tedaj mora član v gotovini plačati, oz. doplačati prispevek za posmrtnino. Te prispevke izplačuje zadruga med letom kot predujem iz dobrodelnega fonda, potem, ko se pa prispevki odtegnejo članom od povračila dobička, se isti povrnejo dobrodelnemu fondu.
Kako velike važnosti je ta način samopomoči za vse drž. uslužbence, vidimo iz sledečega dejstva. V hiši je bolezen, ki žre in žre težko prihranjeni denar državnega uslužbenca. Denar kopni kot pomladanski sneg. To je seveda le v tistih redkih primerih, ko je državnemu uslužbencu uspelo, da si je mogel pritrgati od svojih že itak pičlih prejemkov košček trdega kruha in ga položiti na stran »za črne dni«.
Kaj pa, kjer tega ni, in to je v veliki večini primerov? Državni nameščenec, ki že itak komaj vegetira, zaleze
v dolgove, a »dug je zao drug«. Zgodi se, in to pogostoma, da bolnik umrje in revež državni nameščenec, ki radi bolezni tiči do ušes v dolgovih, ne dobi nikjer več na posodo.
Brez denarja in brez sredstev ne more nuditi dragemu pokojniku niti spodobnega pogreba. V takih primerih pride do izraza le samopomoč, ki jo je vpeljala naša zadruga. Naj se ne muzajo zdravi in mladi državni nameščenci češ, preden se bo to zgodilo, se bomo že pravočasno vpisali, saj imamo še toliko in toliko let časa. Toda glejmo resnici v oči. Nihče ne ve, kaj ga jutri čaka. Danes meni, jutri tebi — Poje čas. Nezgoda, nesrečen slučaj in ni nas več. Zato je potrebno, da so Vsi člani Nabavljalne zadruge tudi člani vzajemne samopomoči. Če bomo vsi elani iste, potem se bo lahko doprinos znižal na polovico in podprli bomo nesrečneže vsi vzajemno in ne samo tisti redki, ki se zavedajo svoje stanovske dolžnosti do bližnjega in ki uvide-vajo ogromni pomen in dobrobit takega vzajemnega zavarovanja.
Druga vrsta zavarovanja je sploš-no, rekel bi obvezno zavarovanje, V Primeru smrti dobivajo namreč iz do-
ci olžiti« ter »Določitev višine, do katere sme zadruga prejemati hranilne vloge«, je občni zbor soglasno odobril predlog upravnega odbora, da se zadrugi v tem oziru ne stavijo nikake meje. Tudi glede določitve višine, do katere sme zadruga odobriti posojila članom, je občni zbor osvojil predlog upravnega odbora, da ostane zadruga pri stari praksi podeljevanja posojil do zneska Din 5.000.—, v utemeljenih slučajih do Din 10.000.—.
Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor gg. Josip Reisner, direktor tehniške srednje šole, Viktor Markič, računovodja pri apelacijskem sodišču, in gdč. Minka Weber, viš. pis. oficijalinja pri okrožnem sodišču, vsi v Ljubljani ter 3 namestniki. V nadzorstveni odbor pa g-Srečko Vodopivec, banov, višji rač. inspektor ter 2 namestnika.
Občni zbor je v imenu Zveze kot njen delegat pozdravil tudi član upravnega odbora g. Ivan Deržič. Čestital je konzorciju — kot najstarejši kreditni zadrugi državnih uslužbencev v državi — k proslavi 60 letnega jubileja in vzpodbujal državne uslužbence k vzajemni tovariški samopomoči ter k priključitvi v lastne kreditne zadruge in s tem h gospodarski osamosvojitvi. Ves občni zbor je potekel v najlepši harmoniji in slogi.
brotvornega fonda podporo člani zadružniki in njihova družina. Te podpore pa se ravnajo po povprečnem letnem nakupu člana v zadnjih šestih letih. Če zadružnik še ni član šest let, se vzame povprečni nakup onih let, odkar je že član. Pravico do te podpore imajo samo člani, ki so v zadnjih štirih mesecih pred smrtnim primerom tudi v resnici kupovali v zadrugi špecerijo. Pričeto leto, ako ni preteklo 10 mesecev, se ne šteje.
Pri tem zavarovanju je deležen član podpore, ki znaša v primeru smrti člana 20%, njegovega zakonskega druga 15%, ob smrti zakonskega ali po-zakonjenega otroka ali pa nezakonskega otroka članice, dokler je v oskrbi staršev, 10% od povprečnega nakupa v zadrugi, izračunanega na opisani način.
Tako naša zadruga. Poleg povračila letnega dobička, ki ga vsakoletno \raea zadružnikom nudi istim še brezplačno obče posmrtninsko zavarovanje, s katerim skuša ublažiti težki položaj našega državnega uslužbenca v nesreči. Pa si oglejmo tako zvano svobodno trgovino! Mar je nji briga in skrb državnega nameščenca, njegova beda, njegovi križi in težave. Glavno in edino geslo trgovine je profit in zopet profit.
Pravo nasprotstvo tega je pa zadruga, ki se nam vsak dan kaže v vsi svoji socialnosti in humanosti. In vendar ni odziv med državnimi uslužbenci tak kakršen bi lahko bil. Zadruga Vam nudi vse, kar želite. Poleg tega je pa še poskrbela za črne dni vašega življenja. ko vas udari bič usode z najtemnejšim koncem.
Državni nameščenci, državne na-meščenke! Pristopite k zadrugi, ki je edina vaš dom.
Do sedaj je zadruga izplačala iz dobrotvornega fonda, ki je bil lani oži-votvorjen, ob teh smrtnih primerih:
Za člane:
L Dr. Kobe Ernest, starešina sre-skega sodišča — Din 165?. 18.
2.	Berce Alojzij, učitelj — Din 1612.—.
3.	Stiasny Alojzij, kapetan v pok.
—	Din 1256.50.
4.	Zupan Josip, upravitelj jetniš-r.ice — Din 1415.—.
5.	Dr. Zbašnik Frane, dvorni svetnik v pok. — Din 576.97.
6.	Mehle Anton, višji sodni ofic. v pokoju — Din 2056.04.
Za družinske člane:
1.	Muravs Nežica, hči ban. arhivarja — Din 419.75.
2.	Brufach Zmago, sin viš. davč. kontrolorja — Din 902 60
3.	Guštin Cecilija, žena učitelja
—	Din 317.25.
4.	Židan Terezija, žena fin. nad-preglednika — Din 1434.45.
5.	Brodnik Ana, žena učitelja —■ Din 822.28.
6.	Pregelj Vlasta,	hči uradnice
poštne hranilnice — Din ]73;18.
Deseti občni zbor maribor. upokojencev U. J. N. Ž. B. se je vršil pod predsedstvom starega borca za železničarske pravice, tov. Antona Rebola dne 9. februarja v prostorih prejšnjega Grajskega kina. Po pozdravu delegata ljubljanskega odseka upokojencev tov. Škerjanca in zastopnika policije gosp. Canjka se je v. vznešenih besedah spominjal tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter pozval navzoče, naj se s trikratnim »Slava!« odzovejo njegovemu spominu ter hkrati s trikratnim »Živel!« tolmačijo vdanost Nj. Vel. kralju Petru II.
Nato je prešel na dnevni red. Poročal je, da je bilo minilo leto za železničarje polno pretresljajev. Odpravljene so bile po piejšnjem ministru vse vozne olajšave, ki so se nam po demisiji istega spet vrnile, vendar pa so ostale za upokojence še vedno omejene. Podvzeto je vse, da pridejo tudi upokojenci do svojih nekdanjih pravic. Glede odvzema režijskega premoga vdovam in sirotam se je na njegovo pobudo stvorila deputacija vdov na Slov. žensko društvo, na gospo Maistrovo in na tajnico tega pokreta gospo dr. Lipoldovo. Dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva je poslala obširno zadevno spomenico merodajnim faktorjem. Predsednik je prešel nato na bolniški fond, na rentnino ter na kuluk. Poudarjal, da se morajo zakoni glasiti v prid uslužbencev, ne pa v prid uprave.
Zborovalci so nato soglasno sprejeli sledečo
resolucijo.
1. Neomejena režijska vožnja po drž. železnicah in parobrodih.
Novi finančni direktor. Tik pred sklepom redakcije lista izvemo, da je bil ljubljanski finančni direktor g. dr. Ljudevit Valjavec pomaknjen v višjo položajno skupino in hkrati prestavljen za direktorja drinske fin. direkcije v Sarajevo. Za finančnega direktorja v Ljubljani je pa imenovan g. Avgust Sedlar, dosedanji pomočnik fin. direktorja. Imenovanje novega direktorja prav iskreno pozdravlja vse finančno uslužbenstvo, ker ga pozna kot strogo objektivnega, nepristranskega in pravičnega predstojnika, ki ima srce in razumevanje za nadloge in tegobe drž. uslužbencev in upokojencev. Prav tako pa je prepričano, da bo g. dr. Valjavec, ki je kot direktor ponovno dejavno dokazal svoje simpatije fin. uradništvu in upokojencem brez razlike stroke, tudi na svojem novem službenem mestu ohranil državnemu uslužbenstvu vso naklonjenost. — Podrobneje bomo poročali v prihodnji številki lista.
P. n. naročnikom! Uprava lista si dovoljuje prositi vse p. n. naročnike; ki še niso poravnali naročnine, da to čimprej store. Doslej je plačala komaj polovica vseh naročnikov. Zaostanki na naročnini iz prejšnjega leta segajo visoko v tisoče dinarjev. Ker mora naš list redno sproti plačevati vse stroške, upamo, da bodo tudi naročniki storili svojo dolžnost in poslali naročnino. Zaostankarji naj pa krijejo dolgove vsaj deloma in v obrokih, če jih na enkrat ne morejo plačati. Neredno plačevanje naročnine resno ogroža obstoj lista.
Naši pokojniki. V Ljubljani je dne 12. februarja umrl upokojeni višji sodni ofici-jal Anton Mehle. Pokojnik, ki je pred upokojitvijo dolga leta služboval v Novem mestu, je bil zvest naš naročnik, odkar list izhaja. Pogreb blagega pokojnika je bil dne 14. februarja ob številni udeležbi stanovskih tovarišev in znancev. N. v m. p.!
Jubilej. Na god svojega patrona je dne 14. februarja obhajal sedemdesetletnico rojstva upokojeni gimnazijski direktor g. dr. Valentin Korun. Rodil se je leta 1865. v Glinjah pri Braslovčah, obiskoval gimnazijo v Celju, slavistične in filološke nauke je pa dokončal na univerzi v Gradcu. Kot suplent in profesor je služil v Ljubljani, Kranju, nato spet v Ljubljani dolga leta na I. državni gimnaziji, končno je pa kot ravnatelj 111. državne gimnazije leta 1925. stopil v pokoj. Gospod dr. Korun je odličen pedagog, ki je vzgojil veliko število slovenskega razumništva, je pa tudi priznan leposlovec. Objavil je veliko število prikupnih črtic, zanimivih potopisov, zlasti pa šegavih humoresk v najrazličnejših listih. Nekatere izmed najboljših je zbral v knjigi »Spake«, ki je doživela dvoje izdaj. Toda tudi v strokovnem organizacijskem delu se je dr. Korun živahno udejstvoval in vodil od leta 1919. do 1925. ljubljansko sekcijo Profesorskega društva, kjer je pokazal svoje velike strokovne in organizačne zmožnosti. Kot zaslužnemu šolniku, priznanemu leposlovcu, odličnemu
2.	L pokojenci drž. prometnih ustanov naj se prevedejo za nakazovanje svojih mesečnih pokojnin od finančnih direkcij k oblastnim direkcijam drž. železnic, vsled' finančnih ovir za brezhibno nakazovanje pokojninskih prejemkov vsakega 1. dne v mesecu.
3.	Hitro priznavanje in odmera rodbinskih prejemkov.
4.	Popolna odprava kuluka za upokojence.
5.	Železničarskim vdovam naj se zopet dovoli nabava premoga po režijski ceni.
6.	Staroupokojenci, ki so se pri vrše-, nju svoje službe vsled nezgode za nadaljno delo onesposobili, dobivajo po takratnem avstrijskem zakonu rente še vedno v kronah. Tem naj se njihove nezgodne rente času in današnjim življenjskim razmeram primerno preuredijo in prevedejo.
7.	§ 121. v zvezi s § 258. zakona o drž. prometnem osebju naj se toliko spremeni, da bo uslužbencem v korist in ne v škodo; §§ 126. in 152. ne ščitita osebja drž. prom. ustanov proti nezgodam, pač pa samo upravo.
8.	Mesto Maribor naj se uvrsti v prvi draginjski razred, ker je to mesto znano kot eno najdražjih mest na severni meji države, kar de faeto tudi je.
Tovariš Škerjanc kot ljubljanski delegat se je jako laskavo izrazil o delovanju mariborskega odseka upokojencev, češ, da je Maribor dal marsikatero dobro in zdravo inicijativo.
Nato so sledile volitve in je bil tov. Anton Rebol ponovno izvoljen za predsednika, a tov. Jakob Bačnik za tajnika.
organizacijskemu delavcu in vzglednemu tovarišu ter zvestemu naročniku našega lista, želimo ravnatelju dr. Korunu še dolgo vrsto zadovoljnih in zdravih let!
Vozne ugodnosti banovinskih uslužbencev. Že od ustanovitve banovin se trudi banovinsko nameščenstvo, da bi doseglo enake ugodnosti za vožnjo po znižani ceru na drž. železnicah in parobrodih. Doslej te ugodnosti ni bilo mogoče doseči navzlic vsem naporom in neštevilnim intervencijam. Odkar so pa prejemki banovinskih nameščencev povsem izenačeni s prejemki drž. uslužbencev, ni več prav nobenega razloga, da se jim ne prizna pravica do znižane vožnje. Saj opravljajo banovinski in državni uslužbenci v bistvu iste posle in je torej prav, da bi imeli tudi iste pravice, ko imajo iste dolžnosti. Zato vsi drž. uslužbenci upravičeno pričakujejo, da se banovinskim nameščencem čimprej izdajo železniške legitimacije za polovično vožnjo.
Zadniga Manili mlinu za nalan palrclia v Ljiljani, »adaiHa lip St. 5
VABILO
na
XIIL redni občni zbor,
bi bo v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta v Ljnbljani, v petek, dne 22. marca s sledečim dnevnim redom:
1.	Konstituiranje občnega zbora.
2.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora:
a)	poročilo o reviziji (ustno),
b)	odobritev letnega obračuna,
c)	razdelitev čistega prebitka iz leta 1934,
č) podelitev razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru.
3.	Sprememba pravil (poprava naslova zadruge).
4.	Volitev t^eh članov in štirih namestnikov upravnega odbora in enega člana ter treh namestnikov nadzornega odbora.
5.	Predlogi in pritožbe zadružnikov.
6.	Raznoterosti.
Opomba:
1.	Skupščina sklepa polnoveljavno, kadar je navzoč eden več kot polovica zadružnikov (člen 35 pravil): Ako na določeni dan in uro ne pride toliko zadružnikov, se bo vršil občni zbor pol ure kasne’e na istem kraju in z istim dnevnim redom in ho sklepal polnoveljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov.
2.	Letni račun za leto 1934 je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarnVodnikov trg št. 5, med delavnimi urami.
Za upravni odbor:
Žigon Alojzij, s. r., t č. predsednik.
V. Pregelj:
Naše socijalne ustanove
Vestnik
Stran 4.
»NAŠ GLAS«
Štev. 5.
Zborovanje davčnih uradnikov
Dne 16. februarja t. I. se je vršil redni občni zbor Združenja davčnih uradnikov, sekcije Ljubljana. Točno ob napovedani un se je zbralo v dvorani restavracije »Slamič« okoli 60 članov Združenja iz vseh krajev dravske banovine. Zborovanja so se udeležili tudi gg. finančni direktor dr. Ljudevit Valjavec, višji fin. svetnik Josip Mo-setizh. fin. svetnik M. Pirkmajer in davčni inspektor Ivan Mešek. Brzojavno so po-zdravali zborovanje predsednik centralnega Združenja, višji inspektor Simič in tovariši davčne uprave v Gornjem gradu.
Zborovanje je otvoril predsednik gosp. Stanko Ribnikar. Uvodoma se je s toplimi besedami spominjal našega blagopokojnega kralja Aleksandra I., čegar spominu so navzoči vzkliknili trikrat »Slava«. Spomnil se je tudi onih tovarišev, ki so nas v mi-nilem letu za vedno zapustili.
Predsednik je nato iskreno pozdravil navzoče gg. predstojnike in vse tovariše zborovalce, nakar je podal svoje poročilo tajnik kontrolor gosp. Viktor Koritnik. Poročal je o delu odbora, ki v zadnjem letu ni zahtevalo posebnega truda, ker važnih načelnih vprašanj v glavnem ni bilo reševati. Odbor se je z ostalimi organizacijami mnogo prizadeval, da doseže V. položajno skupino za tovariše, ki nimajo potrebne kvalifikacije, nadalje je interveniral na raznih mestih in v raznih vprašanjih sploš-
nega strokovnega in osebnega značaja. Tajnik je nadalje poudarja! razveseljivo dejstvo, da se novo imenovani pripravniki redoma priglašajo za vstop v organizacijo in je prosil vse navzoče, naj skušajo pritegniti v članstvo še vse tiste, ki dosedaj niso bili včlanjeni. Poročal je nadalje o delu na reorganizaciji pogrebnega sklada, ki se bo nadaljevalo, dokler se tudi to važno vprašanje ne reši v splošno korist vseh članov sklada.
Blagajnik kontrolor g. Josip Klemenčič je podal zadovoljivo poročilo. Stanje društvene blagajne je dokaj pozitivno. Prosil pa je prav nujno, naj bi vsi zaostankarji čimprej poravnali svoje dolgove. — Sledilo je poročilo nadzornega odbora, nakar je prejel odbor soglasno razrešnico.
Debata k poročilom je bila prav kratka in stvarna.
Obravnavala sta se tudi predloga tovarišev gg. Avg. Madila iz Maribora in J. Koselja iz Škofje Loke, glede katerih so bili storjeni primerni sklepi.
Za upravno leto 1935./1936. so bili nato v društveni odbor soglasno izvoljeni: gg. Ribnikar, Fajt, Germovšek, Badiura, Klemenčič, Koritnik, Machtig in Divjak; v nadzorni odbor pa gg. Mavrovič, Čuš, Vaj-detič in Vcšnik.
Po zaključenem zborovanju se je razvilo prav animirano tovariško razpoloženje.
Priznanje učiteljstvu. Dne 1. februarja 1935. je sprejel minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič odposlanstvo JUU, ki mu je izročilo spomenico glede odprave odločb o znižanju draginjskih doklad. Ob ti priliki je minister izjavil: »Visoko cenim učiteljstvo in njegovo delo, stojim na stališču, in je tudi moja iskrena želja, da bi moralo biti v parlamentu več učiteljev, kakor doslej.« — Ta izjava je v veliko čast vsemu učiteljstvu in kaže, da njegovo delo odločujoči činitelji pravilno ocenjujejo.
Nadzorstvo nad organizacijami državnih uslužbencev. Poročali smo že, da je prometno ministrstvo izdalo na vprašanje, kaj je v smislu § 78. zak. o drž. prom. osebju smatrati kot nadzorstvo nad strokovnimi organizacijami, posebno razlago. Ta slove: »Strokovna društva državnih uslužbencev so pod nadzorstvom prometnega oz. resortnega ministra. Iz te pravice do nadzorstva sledi, da je prometni minister pooblaščen pregledati celokupno delo in gospodarstvo pri takem društvu, kadarkoli se pojavi opravičena sumnja, da postoje disciplinski prestopki. V ta namen so društva dolžna dati na zahtevo svoje knjige, korespondenco in druge listine na vpogled.«
Popravljanje železničarskih upravnih stanovanj. Generalna direkcija drž. železnic je odredila, da se zaradi prenizkega kredita popravila v upravnih stanovanjih železniških uslužbencev nc bodo vršila več na državne stroške. Dovoljena so samo popravila neodložljivega značaja, kakor n. pr. ob poškodbah raznih istalacij in slično. Tudi belenje se ne vrši več na državne stroške. Vsako popravilo se pa sploh sme izvršiti samo z odobrenjem železniške direkcije, kar velja tudi za selitev.
Dnevnice senatorjev in poslancev. Finančni njinister je z razpisom štev. 36.405/1 od 27. avgusta 1934 pojasnil, da se določbe o znižanju prejemkov drž. uslužbencev od 31. aprila t. 1. ne nanašajo na dnevnice, katere prejemajo senatorji in narodni poslanci, ker se te dnevnice smatrajo kot povračilo dejanskih stroškov, katere povzroča izvrševanje mandata. Zato teh dnevnic ni smatrati za dohodek od osebnega dela in se torej njihovim ženam, aktivnim in upokojenim, oz. njihovim neporočenim sinovom in hčeram službeni prejemki zaradi tega ne znižajo. To se zgodi le, če imajo rsenatorji oz. narodni poslanci kot zasebniki dohodke od premoženja, oz. če opravljajo kak v citiranih odločbah navedeni posel.
Iz organizacij
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj 5. redni občni zbor v nedeljo, dne 10. marca t. 1. ob 9. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Dopolnilne volitve. 5. Predlogi odbora. 6. Predlogi članstva. 7, Slučajnosti. — V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno negledc na število prisotnih članov.
Združenje p. 1.1. uslužbencev, pododbor v Mariboru. V nedeljo dne 10. marca bo ob 3. uri popoldne v hotelu »Novi svet« v Mariboru, Jurčičeva ul. 7, redni letni sestanek mariborskega pododbora dravske sekcije Združenja p, 1.1. uslužbencev. Na
sestanku se voli uprava, delegati in namestnik v skupno sekcijo in se bo sprejela tudi resolucija za odbor banovinske sekcije.
»Društvo jugoslovanskih drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru« ima svoj 2 redni občni zbor v nedeljo, dne 3. marca ob 8.30 v mali dvorani v I. nadstropju Narodnega doma. Spored: a) Otvoritev in poročilo načelstva, b) Poročilo tajnika, c) Poročilo blagajnika, č) Poročilo preglednikov, d) Sprememba pravil, e) Volitve, f) Samostojni predlogi.
Poštarji pri predsedniku vlade. Dne
8. februarja se je predstavilo odposlanstvo Združenja p. 1.1. uslužbencev kraljevine Jugoslavije g. predsedniku ministrskega sveta. V imenu odposlanstva ga je pozdravil voditelj deputacije, g. VI. Krstič. Predloži! je g. min. predsedniku poglavitne želje svoje organizacije, ki so v glavnem: 1. Vozne ugodnosti (vozovnice po režijski ceni),
kakršne že uživajo železničarji. 2. Ureditev napredovanja poštnih uslužbencev in vra-čunanje vojaške službe, odslužene preko kadrskega roka, v leta efektivne državne službe. 3. Potreba enotnega, skupnega združenja za vse p. t. t. uslužbence, ker službeni interesi zahtevajo, da se vsi uslužbenci istega resorta združijo v skupnem enotnem društvu. 4. Odpravijo naj se odločbe o znižanju osebne draginjske doklade in nagrad omoženim in samskim uslužbenkam. — Po poročilu »Jugoslovenske pošte« je g. predsednik Jevtič pazljivo poslušal izvajanja odposlanstva in izjavil, da so mu potrebe in težnje p. t. t. osebja, kakor tudi vseh drugih državnih nameščencev, dobro znane. Gospod predsednik vlade smatra, da je današnje stanje drž. uslužbencev samo prehodno in da se bo trudil, da se popravi. Dodal je, da so zahteve poštnih uslužbencev zmerne, minimalne, skromne in umestne ter da jih bo z resortnim ministrom proučil in vsem upravičenim zahtevam ugodil. Kar se pa tiče organizacije je g. min. predsednik izjavil, kakor poroča navedeni list, da je želja obdržati edinstvenost organizacije upravičena, pri čemer je naglasil, da je tudi želja vlade, da obstoji edinstveno in strnjeno Združenje p. t. t. uslužbencev za vso kraljevino, to pa z ozirom na važnost p. t. t. stroke in interese države in poštnih uslužbencev samih.
Zadružne vesti
»Zadružna zastava.« Zveza nabavljal-nih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu je pričela izdajati poljudni zadrugarski list pod naslovom »Zadružna zastava«. Prva številka lista, ki izhaja vsakega 1. in 15. dne v mesecu, je izšla dne 1. februarja. List izhaja na osmih straneh revijalne oblike. Poedina številka velja 1 Din, na leto pa znaša naročnina 15 Din. Urednik je gosp. Miloš Štibler, uredništvo je pa v Poenka-reovi ulici št. 21 v Beogradu. »Zadružno zastavo«, ki objavlja mimo poljudno pisanih zadružnih idejnih člankov tudi razno revijalno družinsko gradivo, vsem državnim uslužbencem — zadrugarjem toplo priporočamo. List je tiskan izmenoma z latinico in cirilico.
| PORAVNAJTE fl • NAROČNINO •
— Manufakturna trgovina
ABIJANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Kr. dvorni dobavitelj	|
j ANTON VERBIČ, Ljubljana j
I Delikatese Teieion 2073 Špecerija |
± Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Tovariši!
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo v „NAŠEM G L A S U “
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telefon št. 3397
RaSun poštne hranllnlee SL 10.761
Maribor
Tyrševa ulica 44
Telefon St. 2628
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razg'ednic in slik.
Cene solidneI Postrežba točna! Zahtevajte ceniki
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
KROJAŠKI ATELIE
FFcMl. Iglic;, l^lubllana
Izdeluje se za dame in gospode po najno- Prazakova ulica vejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali na obroke.
” Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.	r. z, z o. z.	Telefon št. 2421.
n mi uniii ii i ..11 ...
[ Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brez-; plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
i	*
Sirite zadružno misel med svojimi tovariši!
Izdaja za konzorcij „Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.