CENA 120 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
mmmmm
_ ___________ ___
EKSODUS TRETJEGA TISOCLti „A
KONEC VESLANJA V IZOLI? / FARAONI BREZ PEVCA
POLOM NEKE POLITIKE
(Mef) Seveda nihče ne more biti zadovoljen spričo dejstva, da se je tako opevana akcija slovenske policije, poimenovana - 10% tako žalostno sfižila, saj gre vendarle za človeška življenja in za ohranjanje teh je bila sploh spočeta. Seveda smo že in bomo tudi v naslednjih dneh poslušali razlage odgovornih, ki bodo pojasnjevali, da so naše ceste slabe, da imamo preveč hitre avtomobile, da preveč pijemo in se na cestah sploh obnašamo preveč jamesdeanovsko. Vse to je seveda res, vendar so tvorci akcije v vladi in pristojnem ministrstvu storili kardinalno napako že v sami zasnovi akcije. Predvideli so namreč, da bodo z njo breme reševanja problema naprtili voznikom, sami pa bodo z nekaj več pristojnosti in predvsem hujšimi kaznimi še malo napolnili državno blagajno.
Drugače povedano, za uresničitev plemenitih ciljev akcije so še najmanj naredili tisti, ki bi lahko naredili največ, to pa je policija s svojim neverjetno vztrajnim preganjanjem najmanj nevarnih voznikov in s pretirano tolerantnim odnosom do najbolj ošabnih in predrznih. In zakaj tako?
fC Banka Koper
Klil
1Ì. januar 2000
Zato, ker bi morali mladi policisti odločneje preprečevati objestnost svojih vrstnikov, to pa je seveda veliko težje kot ustaviti upokojenca, ki se zvečer s svojim tičkom počasi vrača iz vinograda proti domu.
Seveda pa bodo morali del krivde za strašne dogodke, kot je bil torkov na izolski obvoznici, prevzeti tudi na odgovorni za gradnjo naših cest, saj še danes nihče ne ve, kje se bo obalna cesta iz Kopra priključila na obvoznico, posledica pa so tako nevarni odseki kot je ta, ki je bil prizorišče te prve, zares hude nesreče v tem letu v naši občini.
December' \j fzplil
JAVNO ŽREBANJE
HOTEL RIVIERA (SGTŠ-IZOLA)
sobota
15. januar ob 20.00 uri
Rezervacije z večerjo sprejemajo na tel. 729
SREBRNI MEČ KONČAL V IZOLI
Prav presenečenje bil naš someščan Matej Turin, kije sicer tudi potapljač, ko je na Belih skalah odkril nenavadno ribo, ki je še kazala znake življenja. Ko jo je privezal za čoln in jo pripeljal do pomola ob hladilnici Ribe pa so se začela ugibanja mnogih radovednežev za kakšno ribo sploh gre. Starejši ribiči niso še videli takšnega primerka, zato pa je ribo takoj prepoznal dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje in pojasnil, da gre za globokomorsko ribo z imenom morski meč, kiji pravijo tudi srebrni meč, po latinsko pa se imenuje Lepidopus caudatus.
Ribe te vrste živijo v bistveno večjih globinah kot jo premore Tržaški zaliv, zato tudi ne priplavajo v te vode in je to prvi primerek te vrste, ki so ga ulovili pri nas. Žal je bila riba na koncu z močmi in je niso uspeli ohraniti pri življenju, sicer bi verjetno bila zelo zanimiv primerek piranskega akvarija, seveda če bi preživela življenje v takšnem okolju.
Nekaj podrobnosti o nenavadnem ulovu še na ll. strani.
Adriatic
VAŠA ZAVAROVALNA^BjBflllSSEEl
'SPLOŠNO GRADBENO PODJETJt
PORTOROŽ
Obala 114, Portorož tel.: 066 / 770 -328,770 -728 fax: 066/ 770-329
NAMEN JE BIL DRUGAČEN...
S tem pisanjem odlašam že ves teden, pravzapravje vse skupaj sedaj mogoče že malo »pozabljeno« in ni več aktualno, vendar ne morem neprizadeto mimo tega.
Mislim namreč na novoletno oz. tisočletno »praznovanje« v Izoli. Z družino sem se zvečer, nekaj minut čez enajsto je bilo, odpravila na Veliki trg, doživet »zgodovinski« trenutek, prelomnico tisočletja.
Že po poti smo se spraševali, če nismo zgrešili dneva, kajti na ulicah je bilo vse prej kot pričakovanje Velikega novega leta, nobenega rajanja, malo sprehajalcev, pravzaprav mirna noč, če ne štejem pokov petard na križišču pri lekarni. Pa se nismo tam ustavljali, ampak nadaljevali pot proti Velikem trgu, kjer naj bi bilo to noč središče dogajanja v Izoli.
Toda, ko smo prišli tja, seje mora šele začela. Najprej sploh nismo vedeli, kam naj se postavimo, da ne bi bili videti kot eni redkih, ki se niso vedeli kam dati, pa so prišli na trg. Tam je bilo namreč vsega skupaj okrog 50 ljudi (še to mogoče pretiravam) Ker pa poznam Primorce, sem se tolažila s tem, da so pač vedno pozni in pridejo raje 5 minut pozneje kot prej (moja domneva seje nekaj pred polnočjo izkazala za pravilno).
Na odru je bil ansambel, kije igral italijanske in dalmatinske pesmi; mislim, da nisem slišala niti enega samega slovenskega napeva. Pa daleč od tega, da sem nacionalno zagrižena, vendar pa sem pričakovala vsaj eno samo, samcato slovensko pesmico (seveda govorim o času, ko smo bili mi tam). Pa to še ni vse. Na oder je prišel »Dedek MrAz« in začel govoriti: 0 POLITIKI!!! Na tak dan, pa o politiki. Mislili smo, da ne slišimo prav. Med nami so bili otroci (tudi moji); verjetno so pričakovali vse kaj drugega (kljub pozni uri) kot pa njegove štorije o medvedih in Smrkolju!
Pripeljali so drugo »rundo« balonov in nekateri »podjetni« (kot jim pravi Mef v prejšnji številki Mandrača) obiskovalci trga so jih začeli objestno trgati iz šopa in pobirati z njih nagradne kupone, ki niso bili namenjeni nam, domačinom. Precej balonov je tako »prehitelo čas« in poletelo v zrak pred polnočjo (večina brez nagrad), da je morala ga. županja opozoriti ljudi na to neumestno početje. V zadnjih minutah iztekajočega leta seje spet slišal napev: »...Ko ne pije, Dalmatinac nije...«. Grozno! Za piko na i pa je poskrbel »odštevalec« zadnjih sekund, ki je za celih 5 sekund zamudil največje novo leto, prelom tisočletja , ki ga nihče od nas, trenutno živečih Zemljanov, ne bo več doživel.
Ko sva si z možem nazdravila, sem si zaželela samo eno: čimprej domov s tega kaotičnega in čudnega praznovanja. Pa to ni bilo tako enostavno, saj nas je čakalo težko prebijanje med petardami (pravzaprav že napol bombami). Metalo je staro in mlado, pa le to niti ne bi tako motilo (če odmislim svoja prestrašena in zmedena ušesa), če se ne bi nekateri prav trudili metati pod noge, tik za hrbet.. Da ne govorim o »bojnem polju« pred lekarno, kjer so »bombaši« prav čakali na kakšnega pogumnega voznika, kije pač moral peljati tam mimo, da so mu lahko vrgli pod gume ali v okna čim večjo in čim močnejšo petardo. Ko smo le prišli domov, sva z možem razočarano premlevala dogodke »zunaj« in ugotavljala, da sva naredila napako, ker sva ostala doma, v svojem mestu (vendar pa sva si leto 2000 želela dočakati prav v svoji Izoli).
Organizacija je bila prava polomija, karkoli so že sku§ali narediti, se je »sfižilo«. Pa tudi ognjemet, mislim, bi si Izolani zaslužili. Ne vem, kaj si o vsem skupaj mislite vi, jaz pa končujem tako kot je županja pripomnila nekaj minut pred polnočjo na račun balonov: NAMEN JE BIL DRUGAČEN ..
Š. Infa
(naslov v uredništvu)
SODELAVCEM MEHANA
Predragi prijatli, predragi vsi, kot druga družina ste mi bili.
Včasih nagajivi, včasih razigrani, a v srcu vedno dobri in vdani.
V taki družini živeti je srečno, čeprav vem, da to ne bo večno. Spominjam se naših mladostnih dni, nazaj žal nobene ni več poti.
Z dnevi in leti spoznavam vsak dan, da sem kakor vsi, le navaden zemljan. Velika družina nekoč smo bili, zdaj hiša je prazna - družine več ni.
Ko to premišljujem srce me boli, saj zdaj se dogaja, kot tiste je dni. Težko, pretežko je vzeti slovo, ob takih trenutkih le solze teko.
Marija Gregorič
STARMAN VNAŠA ZMEDO
Že nekaj časa vnaša g. Danijel Starman zmedo v slovenske medije in med državljane, s sklicevanjem tiskovnih konferenc v imenu Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri. Zato je nujno potrebno vsaj kratko pojasnilo.
Ko je bil koncept Civilne družbe Slovenije, lani v januarju, že v celoti izdelan, je bil Starman, med štiridesetimi drugimi, povabljen k sodelovanju samo zaradi našega prepričanja, da potrebujemo nekoga za pravno svetovanje pri našem delu, čeprav smo s tem povabilom tvegali možnost morebitnih poskusov medijske diskreditacije in odklanjanj posameznikov, kar se je občasno tudi res dogajalo.
Starman je večkrat poskušal svojo prisotnost izrabiti in tako dati Civilni družbi Slovenije svojo barvo, vnesti vanjo svoje metode in v njej uveljaviti svoj interes. V konceptu tega hotenja je za javnost rad dajal izjave, ki so bile v nasprotju s stališči Civilne družbe Slovenije in zanjo, seveda, škodljive, tako da smo bili prisiljeni stvari za njim popravljati.
Vrh svojih »globalnih« interesov pa je dosegel z željo povezave Civilne družbe Slovenije s sumljivimi poslineke takoimenovane države »Platforma«, ki se, med drugim, ukvarja tudi z vprašljivimi posli. Takšen posel omenjene »Platforme« je bil v sodelovanju v igri »catch thè cash« na Poljskem, od kjer je prenesla »prisluženi« denar na Banko Koper, ob čemer pa so kriminalisti posumili na poskus pranja denarja in blokirali račun. Starman je v tej igri prevzel nalogo, rešiti denar iz objemov zakona.
V to povezovanje s »Platformo«je bil očitno vpleten tudi direktor Casinoja g. Aldo Babič, ki je med drugim tudi v vrhu stranke SLS in s katerim se je Starmanu zdelo primemo in koristno povezovati (Starman je ob svojem poslednjem nastopu v Civilni družbi Slovenije še zagotavljal: »Ko bo rešeno tisto vprašanje denarja Platforme, bo Civilna družba Slovenije polna denarja. Tudi od Babiča bomo lahko še dobili! Vidite, tako se dela politika!. Tudi to je politika!«)
Ob teh detajlih in poskusih, ki so presegali vse meje se je Civilna družba Slovenije za mejo v Istri strogo distancirala od Starmana in mu jasno povedala, da so vsi nadaljni stiki z njim nezaželjeni. Vendar Starman se, še z nekaterimi posamezniki, ki iščejo prav v tej povezavi svoje osebne koristi, še vedno rad lažno predstavlja za člana Civilne družbe Slovenije in daje v njenem imenu svoje osebne izjave.
Starman ima vso pravico delovati v svoji, že pred leti ustanovljeni civilni iniciativi ali v kateri drugi na svoj način in s svojimi metodami, nikakor pa ne more delovati v imenu Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri.
Civilne družbe niso politične stranke, ki si še vedno lahko privoščijo nekatere vprašljive zadeve, škodljive za državo in državljane. Po našem prepričanju so temelji vsake civilne družbe nestrankarstvo, obči interes in verodostojnost. In Civilna družba Slovenije bo svoje delovanje, ki temelji na teh vrednotah, ohranila, predvsem pa bo ohranjevala svojo verodostojnost.
Koordinator Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri
Frane Goljevšček
OBVESTILO N MO C NI KM
BREZPLAČNO I
S položnicami je že tako, da jih je vedno več in da bi iih človek najraje vrgel | proč, a kaj, ko brez njih enostavno ne moremo do nekaterih stvari, ki nam v življenju pač nekaj pomenijo.
Glede na to, da Mandrača redno prebira več kot 2000 Izolanov bi lahko rekli, da gre za nekakšno epidemijo, ki bi se ji reklo "akutna Mandračeva odvisnost". Nakateri enostavno ne morejo brez četrtkovih informacij, mi pa ne moremo brez torkov in sred, ki so vse leto v znamenju paničnih priprav nove številke časopisa. Naročnikom je pravzaprav lahko: Poštar Vam prinese časopis, vi ga preberete in potem hvalite ali kritizirate, mi pa moramo vse to najprej napisati, potem pa še čakati na vaše reakcije. V zadnjem času jih je bilo veliko, nekaj na račun našega pisanja, nekaj na račun pisanja bralcev, vse to pa vnaša v naš prostor nekaj več javne besede in svobode misli.
In čeprav vlada govori o minimalni inflaciji vsi vemo, da se vse stvari dražijo (celo nafta...) le Mandrač vztraja pri stari ceni, čeprav nas številke hudo dajejo.
Za Uste, ki radi računate nal povemo, da bo časopis v prosti prodali še naprej vreden 120 tolarjev, če bi kupili vseh 50 številk pa bi zanle odšteli 0.000 tolarjev. S plačilom naročnino pa boste plačali natanko 1.150 tolarjev manj oziroma, brezplačno boste dobili celih 10 številk Mandrača.
Da ne pozabimo na ugodje, ko vam poštar Mandrača prinese na dom.
In če še niste bili naš naročnik, pa bi to radi postali, potem izpolnite POlOŽniCO, ki Ste jo dobili pripeto k Mandrača ki ste ga kupili v kiosku. Hkrati nam to obvezno sporočite po telefonu (600 0101 kdaj ste s položnico plačali naročnino za leto 2000, tako da bomo zanesljivo uvrstili vaše ime med naročnike našega tednika.
EKSODUS TRETJEGA TISOČLETJA
Tiste redke obrtnike, ki še vztrajajo s svojo dejavnostjo v starem delu mesta je ob vstopu v novo leto kar malo prestrašila vest, da je vrata zaprla edina zasebna pekarna in prodajalna kruha, ki jo je vrsto let vodila družina Gregoričevih.
Vinko Gregorič se je za pekarski kruh odločil pred nekaj več kot 11 -timi leti, v pekarni je bila zaposlena cela družina in še nekaj delavcev, gregoričev kruh je bil poseben, nekakšen zaščitni znak za italijanski tip kruha pri nas. Združevanje trgovine, supermarketi z lastnimi pekarnami in težave s plačili so prispevali k temu, da je pekarna Gregorič začasno zaprla vrata. Vinko Gregorič pa pravi: V začetku sem štartal z idejo, da pot od proizvodnje do prodaje čimbolj skrajšamo, to je pomenilo, da bi vse kar spečemo prodali v naši prodajalni. Potem pa je bilo povpraševanje tako veliko, da smo začeli kruh tudi razvažati. Danes ugotavljamo, da bi se morali vrniti na začetek, saj so takšne vrste pekarn edine preživele hudo konkurenco, kot jo že dolgo poznajo v Nemčiji ali v Italiii.
-	Dejstvo je, da danes kruh pečejo že v vsaki drugi trgovini.
-	Resje, kvaliteta kruha seje zelo popravila, ponudba je bogata, vendar naš kruh ni konkurenca nikomur, saj smo s to tehnologijo edini. Poleg tega pa je to tipična družinska pekarna, kjer se da s tremi zaposlenimi solidno zaslužiti in živeti.
-	V staro mesto takšna obrt gotovo sodi.
-	Prav gotovo in mislim, da je občina zainteresirana, da bi dobili nekoga, ki bi nadaljeval s to dejavnostjo, zato tudi upamo, da se bo našel pravi ponudnik za najem pekarne.
-	Ste pogrešali kakšno pomoč pri razvijanju te obrti?
-	Morda bi lahko imeli več razumevanja v zvezi z njemninami, čeprav jaz nisem eden tistih, ki bi krivdo za vse zvračal na takšne stvari. Morda bi lahko bili deležni malo bolj sentimentalnega pristopa za ohranitev te dejavnosti v starem delu mesta.
-	Ste imeli kdaj težave s sosedi zaradi nočnega dela?
-	Ni bilo večjih težav razen poleti, ko smo vsi imeli odprta okna in je bilo vse skupaj bolj glasno kot sicer.
-	Kaj bo z zaposlenimi?
-	Zdaj smo vsi na zavodu. Polovico zaposlenih je družinskih članov in bomo ostali skupaj pri novi dejavnosti, ostali bodo morali po svoji poti. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem našim odjemalcem in strankam za zvestobo in prijateljstvo. Trudili smo se, da bi bili zares dobri in zares domači. Upam. da smo v tem uspeli in da bo tudi naš naslednik tako ravnal.
-	Vaših briošev ne bo več.
-	Zaenkrat ne, bo pa industrijskih in zmrznjenih kolikor boste hoteli. Tudi jaz jih že pogrešam.
-	Lahko vprašam kaj boste zdaj počeli?
-	Ukvarjali se bomo s proizvodnjo sladoleda.
Restavracija KAMIN
Belvedere
vabi vsak petek in soboto v decembru
na ples z ansamblom
ISTRABEND

PRIREDITVE V LETU 2000
Prvič v tem letu seje sestala komisija za prireditve Občine Izola in na kratko ocenila izvedbo novoletnega praznovanja. Člani komisije so se strinjali, da je za razliko od nekaterih dragih mest izolsko silvestrovanje minilo brez večjih neredov ali težav, izkušnje (dobre in slabe) pa je treba koristno uporabiti v pripravi praznovanj naslednja leta. Omenili so tudi dejstvo, da so nekateri domačini iz balonov potrgali kupone z nagradami, vendar zdaj ni kaj popravljati in ostaja le prepričanje, da se vendarle ne bodo odločali za dvig nagrade, ker so bila ta vabila seveda namenjena gostom od drugod. Obravnavali so tudi predlog kriterijev, ki naj bi veljali pri vrednotenju posameznih prireditev, ki se sofinancirajo iz sredstev turistične takse. Med kriteriji je seveda tudi podatek o tem, koliko sodelujočih ali gostov pripelje kakšna prireditev v Izolo, pomembna je promocijska funkcija prireditve in podobno. Kriterije bodo še dodelali in jih upoštevali pri obravnavanju prireditev za leto 2001.
Končno so obravnavali tudi seznam prireditev v letu 2000 in ob tem sklenili, da bo letos praznovanje ob občinskem prazniku v soboto 8. julija, neposredno po zaključku Evrofesta, ribiški praznik pa bo letos na zadnji vikend v avgustu (25. 26. in 27. avgusta), tradicionalni ex. tempore pa bo prvi teden v septembra. Vse vikende od 23. junija do konca avgusta si bodo sledili koncerti Mediteran festivala na Manziolijevem trgu, doživeli pa bomo tudi 4 koncerte Imago Sloveniae v Ljubljanski ulici. Prvi bo na vrsti že v torek 11. julija na sam dan občinskega praznika.
Komisija ob tej priložnosti vabi tudi vse drage organizatorje naj do torka, 18. januarja obvestijo komisijo o predvidenih prireditvah ali proslavah, da bi lahko pravočasno izdelali celovit program prireditev za leto 2000.
VSE ZA SNEG SMUČARSKI KOMBINEZONI, BUNDE, SNEŽKE
ìpoit
RAU
PO IZJEMNO UGODNIH CENAH
ODPRTO NON STOP - TUDI OB SOBOTAH
SMRKOLJ O CRPIH
Kdaj pa kdaj zanese v Izolo tudi kakšnega ministra in tako seje minuli petek v naši občini mudil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj s sodelavci.
Delegacijo je na popoldanskem obisku sprejela županja Breda Pečan,beseda pa je tekla predvsem o možnostih, ki jih nudi občina Izola za ureditev prostorskih pogojev za delovanje Zavoda za kmetijstvo. Ministrstvo namreč išče primerne prostore v katerih naj bi imel sedež omenjeni Zavod, ki bi sicer pokrival področje vseh treh obalnih občin. Na ministrstvu so predvideli, da bi v bodoče v skupnih prostorih našli mesto tako Kmetijska svetovalna služba, pa tudi na novo ustanovljena kmetijska in gospodarska zbornica. Poleg izolske občine je primerne prostore za sedež bodočega Zavoda za kmetijstvo ponudila tudi koprska občina, na Ministrstvu paj se bodo predvidoma v naslednjih mesecih odločili o lokaciji.
Poleg tega je bilo na srečanju govora tudi o finančnih podporah, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo dodeljuje občini Izola preko programa CRPOV. Iz tega vira naj bi na izolskem podeželju prišli tudi do dela sredstev, potrebnih za obnovo vaških domov v Kortah in v Cetorah.
Coren FRANOVIČ s.p. / Izola
tel.: 066/ 600 850 GSM: 041/ 628 507
Izdelava in vzdrževanje računalniških programov
PRORAČUN ZA DVE LETI
Konec januarja bo izolski občinski svet najverjetneje odločal o občinskem proračunu za leti 2000 in 2001, ki bo prvi proračun, ki je nastal po sprejetju zakona o financah v javni upravi in je po marsičem drugačen od dosedanjih. Po predlogu, ki je te dni v obravnavi pri političnih strankah naj bi v tem letu občinska blagajna premogla 2 milijardi 569 milijonov tolarjev, naslednje leto pa 2.230. milijonov tolarjev. Natančneje bomo predlog predstavili pred sprejemanjem na občinskem svetu, za prvo srečanje z njim pa smo pripravili pogovor z Ireno Jerman, direktorico
izolske občinske uprave.
-	Njega dni smo vsi na veliko razpravljali o občinskem proračunu, zdaj pa ga boste odpravili na eni sami seji občinskega sveta.
-	V veljavi je nov poslovnik
občinskega sveta in ta določa drugačen postopek pri sprejemanju občinskega proračuna. Po novem se proračun ne sprejema več po dveh fazah ampak po skrajšanem	postopku,
enofazno. Prav zaradi tega vmesnega obdobja, saj je bil poslovnik komaj sprejet, se je županja odločila, da bo sklicala posvet s predsedniki političnih strank in svetniških klubov ter z občinskimi svetniki. Ta posvet je bil v četrtek v kulturnem domu, drugi bo ta četrtek in računamo, da bomo proračun sprejeli na seji občinskega sveta, 31. januarja.
-	So se na posvetu zgodila kakšna posebna razhajanja, ki bi lahko privedla do tega, da proračun na seji občinskega sveta ne bi bil sprejet?
-	Ne. bilo je podanih le nekaj pripomb na katere bomo dali tudi ustrezne odgovore, zato imamo prav danes (četrtek, 13. januarja) drugi posvet in tam bomo s strani političnih strank verjetno dobili tudi konkretne
amandmaje.
-	Tokratni proračun ima kar nekaj novosti, najpomembnejša pa je ta, daje sestavljen za dve leti, 2000 in 2001.
-	Oktobra je bil sprejet zakon o javnih financah, ki določa sprejemanje dvoletnih proračunov, vendar seje država prva odločila, da bo sprejela proračun le za eno leto. Mi smo se z zakonodajo uskladili, ker menimo, da ima določene prednosti, posebej za področje spremljanja investicij. Po starem smo nekako predvideli, da bi se morala investicija končati do konca leta, zato smo morali drugo leto ponovno sprejemati sklep o isti investiciji, zdaj pa je to veliko bolj racionalno. Posebej pomembno je, da imamo ob tem sprejet tudi načrt razvojnih programov v katerem pa je napisano, kaj naj bi v občini naredili v naslednjih štirih letih. Sestavni del proračuna je po novem tudi načrt delovnih mest in načrt nabav.
-	Glede na to, da je v zvezi s prihodki občinskega proračuna kar nekaj neznank je verjetno težko sestaviti proračun kar za dve leti?
-	Prihodke občine je določilo ministrstvo za finance in mi se tega držimo. Če bi se ti prihodki bistveno zmanjšali bo pač izveden rebalans proračuna, vendar verjamemo, daje planiranje kar realno.
-	Nekoč je proračun nastajal po formuli: star proračun povečan za nekaj odstotkov. Kaj pa zdaj?
-	Kakšne revolucije ni, pomembno je predvsem realno planiranje. Novost pa je ta, da zakon govori o neposrednih in posrednih proračunskih porabnikih. Neposredni porabniki so organi občine in občinska uprava, posredni pa so vsi tisti zavodi, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina. Vsi drugi so porabniki, ki lahko pridobijo sredstva na podlagi sklenjenih pogodb.
-	Kdo od teh je največji porabnik izolskega proračuna?
-	Zagotovo posredni porabniki, posebej družbene dejavnosti, Komunala in Rižanski vodovod.
-	Občina Izola je prevzela v lastno upravljanje nekatere službe, kijih drugje oddajajo v koncesijo. Kako se je doslej pokazalo takšno ravnanje?
-	Mislim, daje bila naša odločitev o prevzemu parkirišč v režijski urad uspešna. Če naj ne govorim o tem, da so parkirišča in sami parkiriščniki zdaj bolje urejeni se tudi finančno ta dejavnost bolje pokriva.
-	Vrniva se k proračunu. Klasičnih dvanajstin menda ni več?
-	Res je. Po novem
mora vsak porabnik mesečno izkazati svoj zahtevek z ustreznim dokumentom, proračun pa zahtevke izplača po že	opravljenih
storitvah.
-	Kako je organizirana in opremljena služba, ki danes v Izoli skrbi za
Prisotnost na delovnem mestu že nekaj časa nadzorujejo izvajanje proračuna? s čitalci, kot smo jih poznali le v velikih tovarnah.__- Mislim, da je zelo
dobro organizirana in opremljena, tudi v primerjavi z občinami s katerimi sodelujemo je ta služba zelo dobra in tudi akti po katerih funkcionira cela občina so pri nas zelo urejeni. Seveda pa bomo morali tudi letos nekaj denarja nameniti programski opremi, ki se nenehno posodablja.
-	O parkiriščih ste že nekaj povedali, kaj pa področje ionšpekcijskih služb, ki je prav v vaši pristojnosti?
-	Občinska inšpekcija se je v zadnjih letih okrepila in lahko ambiciozno ocenim, da smo ena redkih občin, ki ima poleg redarstva organizirano tudi inšpekcijo, ki ne spremlja le prometa ampak tudi druge stvari pomembne za kvalitetnejše življenje v občini. Tudi kadrovska usposobljenost delavcev je dobra in delo je zadovoljivo. Samo lani so imeli iz naslova izterjanih kazni približno 10 milijonov tolaijev prihodkov, kar je več kot petkrat več kot v letu 1995.
-	V zadnjem času je veliko slišati o tem, da bi bila občinska uprava uspešnejša, če bi delovala na istem mestu in s tem v zvezi se vse pogosteje govori o preselitvi v poslopje stare italijanske šole v Gregorčičevi ulici.
-	Tudi to je zapisano v našem programu, gre pa za investicijo, ki naj bi jo izpeljali do leta 2004. Seveda pa je treba najprej zagotoviti druge prostore tistim društvom in organizacijam, ki zdaj uporabljajo prostore v Gregorčičevi ulici in so to hišo naredili zelo živo. Torej je treba pred tem urediti prostore v stavbi v parku Arrigoni in v prvem nadstropju Kulturnega doma.
-	V tem primeru bi to sedanjo stavbo verjetno prodali?
-	To je zaenkrat še predaleč, da bi imela odgovor na to vprašanje.
-	Kaj pa stavba stare občine na Velikem trgu.
-	Tam je za vse nas premalo prostora. Tista stavba je stara in arhitektonsko povsem neprimerna. Nas je zdaj na občini zaposlenih 55, skupaj z županjo, parkiriščniki in redaiji ter inšpektorji. Za nedoločen čas so zaposleni takoimenovani uradniki in teh je 37, drugi so za določen čas, imamo pa tudi enega javnega delavca, ki je zaposlen v uradu za družbene dejavnosti in pripravlja projekt ustanovitve bodočega urada za mladino. To je projekt, ki ga nadaljujemo iz lanskega leta, imamo pa v načrtu še eno javno delo v uradu za prostorsko načrtovanje in sicer za vnos podatkov v GIS sistem (računalniški sistem urejanja podatkov).
-	Kot pravnika vas moram vprašati tudi v zvezi Z zapletom glede imena občine, saj dvojezična izpeljanka povzroča kar nekaj težav
-	Občinski svet je sprejel statut, v statutu je to ime in mi ga zdaj uporabljamo.
-	Kakšno bo torej proračunsko dvoletje za občinsko upravo?
-	Pripravljamo se na postopke standardizacije in uvajati bomo začeli standarde ISO 9000. To pomeni, da se bo kvaliteta naše storitve morala izboljšati s tem da se bodo postopki jasno definirali in bomo enostavno rečeno bliže in bolj na uslugo občanom.
METROPOL GROUP
vas vabi na:
PREDAVANJE priznanega slovenskega specialista plastične kirurgije:
PREDSTAVITEV PLASTIČNE KIRURGIJE
brezplačno
LEPOTNA POSVETOVALNICA-INDIVIDUALNA SVETOVANJA
7000 SIT na osebo
Grand Hotel metropol
METROPOL BUSINESS CENTER
TERMINI PREDAVANJ IN INDIVIDUALNIH SVETOVANJ: 29. januar, 12. februar, 11. in 25. marec, 8. in 22. april 2000 predavanja ob 15.00 uri, individualna svetovanja - po 16.00 uri
INFORMACIJE IN REZERVACIJE:
tel. 066 4777
KONEC VESLANJA VIZOLI^
Če je verjeli razmišljanju vodilnih ljudi veslaškega kluba Argo Izola se veslanju v Izoli ne obetajo posebej dobri časi pa čeprav imamo kar dva kluba, ki bi združena letos odnesla naslov državnega klubskega prvaka.
Aa tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v VK Argo je predsednik kluba, Bogdan Gustinčič, ob pomoči odvetnika in članov uprave predstavil svoje videnje dogodkov, ki so zadnje dni ta klub potisnili s športnih strani na stran kronike.
Povod je bila postavitev ograje pred klubom ter njena odstranitev, ki so jo opravili delavci novega lastnika marine. Zdaj ograja spet stoji, saj je tako začasno odločilo sodišče na vlogo Veslaškega kluba, na njej pa je napis: Hvala, ker me pustiš na mira Na tiskovni konferenci so posebej govorili o izjavah županje Brede Pečan v pogovoru z novinarjem Dela, Borisom Šuligojem in jih skušali tudi pravno demantirati. Za tiste, ki ne marajo dajših zapisov najprej povzetek vsebine tiskovne konference.
Predstavniki kluba Argo Izola so pojasnili, da je županja v svojih odgovorih povedala nekaj neresnic med katerimi je napomembnejša ta, da je območje veslaškega kluba v upravljanju marine ter da je menda tudi hipotekirano. Advokat kluba je v zemljiški knjigi dobil podatke po katerih je zemljišče kluba še vedno družbena lastnina v upravljanju občine, poleg tega pa to zemljišče ni obremenjeno s hipotekami. V klubu so zato prepričani, da imajo, tudi po zakonu o športu, vso pravico do lastninjenja objekta, kar seveda pomeni, da bodo to pravico skušali dobiti po redni ali po sodni poti.
Poleg njihovih odgovorov in pojasnil, ki jih objavljamo v izvlečku pa so na tiskovni konferenci dodali še nekaj podrobnosti.
-	Gospa županja nas je prizadela z izjavo o tem, da slabo skrbimo za ta prostor.
S skromnimi sredstvi, kijih imamo delamo več kot je realno možno delati in če poleg tega še zaščitimo to ozemlje, ki je še edini košček slovenske zemlje v akvatoriju te marine pred tistimi veljaki, ki so že dolgo tega nameravali to pobasati, je to vredno vsaj spoštovanja.
-	Pogodba o nadomestni gradnji klubskih prostorov ne velja več. Je veljala nekaj časa, zdaj pa ne več, ker so vsi roki, ki so bili v njej zapisani, že pretekli.
Je pa ta pogodba po svoje tudi dobra, ker priznava pravni status tega kluba, ki ima toliko in toliko premoženja v toliko in toliko kvadratnih metrih zidanih prostorov in funkcionalnega zemljišča in da bo investitor postavil enakovredno rezervno lokacijo za klub. To se ni zgodilo. Tudi novozgrajena stavba na ketero zdaj vsi kažejo ni nikoli bila resno mišljena za to, saj tam ni niti prostora za čolne pred hangarjem, ni veslame in niti pravega hangarja. V kolikor bi investitor v marino res našel in uredil kakšen enakovreden prostor bi bili pripravljeni na dogovor z njim.
-	Veslaški klub, ki seje pojavil na novo (VK Izola op.a.) seje pojavil tako, da so temu klubu pobrali premoženje. Naložili so barke na rame in jih odnesli drugam ter rekli, da so oni zdaj drugi klub. Ker pa smo odprtih vrat smo rekli, da zaradi tega ne bomo nikogar izklučevali ali podobno in naj premislijo ali je to dobro. Ponudili smo tudi, da lahko tukaj trenirajo in tekmujejo, vendar dogovora ni bilo.
-	Zanimiva je tudi zgodba z gradnjo jadralnega kluba Burja, ki je zrasel na zemljišču, ki so ga prostovoljno pripravili predvsem veslači kluba Argo. Kako jim je nekdo dal dovoljenje za gradnjo kluba ne vemo, vemo pa, da so nam zazidali celo steno kluba na kateri je bilo prej okno. Tako smo bili v svojem razvoju ustavljeni in sanj o veslaškem središču je bilo konec. Ko tako gledamo nazaj se nam zdi, da se je vse počelo le zato, da se eliminira veslaški klub Argo.
-	Mi se z novim upravljalcem marine nimamo kaj dogovarjati. Mi smo bili prvi tukaj, šele potem so prišli jadralci in nato marina. To je tako kot če bi vi prišli na moje dvorišče in bi zahtevali naj se ravnam po vaše. Oni razmišljajo tako-le: Mi smo upravljalci marine, tukaj mi odločamo in vse je naše. Če potrebujemo prostor kjer je ograja bomo vzeli ograjo, če potrebujemo igrišče bomo vzeli še igrišče, ker je vse naše. Mi se nimamo s kom pogovarjati, ker se ne moremo dogovoriti niti glede tega, da bi lahko hodili mimo njihovih ramp v klub.
-	Oddali smo tožbo zaradi motenja posesti pri Okrajnem sodišču v Piranu, nameravamo pa vložiti še tožbe, če si vmes ne bo kdo premislil, za priznanje
lastninske pravice, ki nam jo dajejo predpisi o gradnji športnih objektov in splošno lastninski predpisi v najslabšem pa predpisi o gradnji na tujem zemljišču, ker če vi zgradite na tujem zemljišču objekt, ki je nekajkrat dražji od zemljišča imate določene pravice, ki se jih da izterjati tudi preko sodišča.
Pojasnila VKArgo Izola glede nekaterih izjav v intervjuju, objavljenem v časopisu Delo.
1.	izjava županje: Zemljišče, ki ga zahteva veslaški klub Argoje last občine. Resnica: Občina ne more biti lastnica tega zemljišča vse dotlej, dokler ni izvršen oziroma končan proces lastninjenja. Družbena lastnina v uporabi Občine Izola še ni končni pridobitveni naslov za lastnino na tem zemljišču. Ugotoviti je treba dejanskega uporabnika in nato skladno z določili predpisov o lastninjenju izdati končni akt, ki bo nekoga določil kot lastnika. Dejstvo je, da je VK Argo Izola dejanski uporabnik in objektov na njem več kot 35 let, pred tem pa še njegovi pravni predniki. Ni dvoma, kdo bo tudi formalni lastnik predmetnih nepremičnin.
2.	izjava županje: zemljišče je sesstavni del marine, ki ga upravlja PORTING. Resnica: PORTING ne more biti upravljalec predmetnega zemljišča, saj še ni sprejet Odlok o namenskem turističnem pristanišču s katerim naj bi se določil akvatorij in z njim povezan kopni prostor. Če je sklenjeno kaj drugega, je to storjeno mimo občinskih svetnikov. Kdo je krivec za tako početje bi morala razodeti preiskava.
3.	izjava županje: zemljišče je obremenjeno s hipoteko.
Resnica: zemljiškoknjižni izpiski za k.o. Izola, vložek številka 534 in k.o. Izola-mesto, vlož. Štev. 294, vsi od 17. 12. 1999 kažejo, da je to zemljišče bremen prosto, kar pomeni, da hipoteke ni. Na njih tudi ni zabeleženo, da je Občina Izola lastnik zemljišča, ki pa še ni formalno gledano znan. Formalni lastnik lahko tudi formalno razpolaga z nepremičnino. V kolikor je izjava resnična, potem obstoji tajni dogovor, ki je šel mimo odločanja občinskih svetnikov. V kolikor si občina lasti predmetno zemljišče, bi hipotekarno obveznost lahko podpisala le županja. Tako veleva zakon o lokalni samoupravi. Ker pa gre za večjo vrednost, s katero županja ne more sama razpolagati, bi bila potrebna tudi odločitev občinskega sveta, ki je ni bilo, saj je potrebna še kakšna druga odločitev, na primer lastninjenje zemljišča.
4.	izjava županje: zemljišče je dano v posest in uporabo MARINVESTU, ki ima to pravico vknjiženo v zemljiški knjigi
Resnica: to je čista neresnica, saj povsem sveži zemljiškoknjižni izpiski dokazujejo še vedno staro stanje: DRUŽBENA LASTNINA, v uporabi Občine Izola (kar še ne pomeni, da je občina tudi lastnica zemljišča). Sicer pa Marinvest in Porting nista isti družbi. Vsaj tako kažejo podatki sodnega registra gospodarskih družb, ki se vodijo pri okrožnem sodišču v Kopru. Županja tudi "namiguje" na to, da je VK ARGO Izola slabo gospodaril z zemljiščem, ki ga upravlja. Resnica je dianetralno nasprotna: če se boriš za svojo pravico si dober gospodar, slab pa je nekdo drugi.
- Na račun našega kluba se je zgodilo marsikaj. Med drugim je znotraj ograje našega kluba kontejner Osmosa, ki ga menda tržijo v v sosednjem klubu, kljub temu, da je na našem terenu in smo o tem obvestili vse pristojne..
Nekoč smo imeli 78 metrov obale, od tega je 22 metrov uredila Komunala vse drugo pa naš klub s pomoli vred. Od vsega tega zdaj nimamo nič. Splav so nam izrinili v kot, tako da ga lahko uporabljamo le na jgjl koncu, čeprav potrebujemo Ml za normalno delo vsaj 30 do 40 metrov izhoda na vodo. Ta prostor zdaj veselo tržijo naši sosedje, ker imajo tam zavezane jadrnice in čolne. Poleg tega pa še dnevno poslušamo zgodbe o tem, da z našimi čolnički ogrožamo varnost plovbe v marini.
Kaj pravijo na Občini Izola
Županja Breda Pečan je v odgovor na te trditve povedala, da je omenjeno zemljišče dejansko družbena lastnina v upravljanju občine Izola, vendar je občinski svet s svojim sklepom o določitvi športnih objektov občinskega pomena dejansko razglasil občinsko lastnino nad tem in še nekaterimi športnimi objekti (stadion, telovadnice in tudi prostori veslaškega kluba Izola in jadralnega kluba Burja). Seveda pa imajo društva, ki delujejo v teh objektih že vrsto let in so v objekte ali zemljišče vložila lastna sredstva in delo možnost, da v upravnem postopku pridobijo lastnino nad objekti. To seveda velja tudi za VK Argo Izola, ki je, poleg JK Burje, že vložil zahtevek za lastninjenje omenjenih objektov.
Hkrati pa je županja izrazila presenečenje nad sklepom sodišča, ki je dovolilo začasno ohranjanje status quo položaja in na ta način omogočilo ponovno postavitev ograje, saj je ta pravzaprav črna gradnja za katero izvajalci niso pridobili nobenih dovoljenj in dokumentacije.
Ker me »ustit ua miru.
s
NOGOMET
KMMVANIE V MNK IZOLA
V	izolskem tretjeligašu je, kljub mrtvi
nogometni sezoni dokaj živahno, vendar je uradnih informacij bolj malo. V	zadnjem	času	so se
predstavniki novega upravnega odbora pogovarjali z nekaterimi strokovnjaki,	ki naj	bi	prevzeli
vodenje članskega moštva, v Izoli je bilo videti prvoligaškega lisjaka Marjona, vse pogosteje pa je slišati naj bi krmilo tretjeligaške ekipe prevzel Miloš Breznikar, Marjon pa naj bi opravljal vlogo nekakšnega svetovalca.
Starše otrok, ki nastopajo v mlajših selekcijah	pa	seveda	bolj	zanima,
kako bo	s	trenerji	teh	selekcij.
Zaenkrat ni nič slišati o kakšnih spremembah, dokončno pa naj bi bilo vse jasno do konca tega tedna.
MALI NOGOMET -1. SIKNI FAMILY SHOP B&W:LESNA IND.LITIJA 2:1/1:0
V	kopski dvorani se je zgodil čidež in moštvo, ki se bori za obstanek je premagalo vodilno ekipo iz Litije. Velika borbenost in podcenjevalni pristop gostov sta prinesla vodstvo domačih, v drugem delu pa spreten zadetek Bešiča in pomembna zmaga je ostala doma.
V	naslednjem kolu bo na Bonifiki gostovala izvrstna eipa Tolmina.
IZOLANIZMAGUJE10
Malonogometna ekipa Pizzeria Porto Apollo, ki je osvojila lanski Mikijev memorial zelo uspešno nastopa tudi v tej medsezoni, saj so nastopili na treh turnirjih (Škofije, Sežana, Nova Gorica) in kar dvakrat zmagali ter si prislužili lepe nagrade, ki presegajo celo "zaslužke" v njihovem poklicnem udejstvovanju. Za zmagi na turnirjih v Novi Gorici in Sežani so si namreč prislužili 300 tisoč tolarjev, hkrati pa so dobili tudi priznanja za najboljšega igralca (Žlogar, Lakošeljac) in najboljšega strelca (Igor Božič). Na vseh turnirjih pa se je zelo izkazal tudi vratar Sirotič.
Sponzor Pizzeria Porto Apollo vzorno skrbi za ekipo z nakupom opreme in plačilom pristojbin za turnirje, tako da lahko rečemo, da imamo v Izoli eno	najboljših
malonogometnih ekip v Sloveniji.
Ekipo sestavljajo: Sirotič,
Zoran in Sašo Božičič,
Dejan in Igor Božič,
Štampfer, Žlogar, Janjič,
Ademi in Lakošeljac.
ROKOMET
MRK Izola Hoteli Morie Portorož
Izolski rokometaši so takoj po praznikih začeli s treningi. Trenirajo domači igralci skupaj z povratnikom Jernejem Golograncem, ki je na Gorenjskem zdržal le 6 mesecev. Trije mladi Izolani pa so pretekli vikend nastopili tudi na močnem mednarodnem mladinskem turnirju, ki je potekal v dvorani Bonifika v Kopru. Jakob Vukovič, Blaž Vončina in Jan Cetin so nastopili za kadetsko reprezentanco Slovenije, ki jo skupaj z Boštjasnom Brulcem vodi izolski trener Fredi Radojkovič. Kljub temu, da so osvojili zadnje mesto, so zadovoljili in izpolnili vsa pričakovanja. Dve leti mlajši od ostalih so se v družbi Špancev, Madžarov, Hrvatov, Portugalcev in starejših Slovencev dobro upirali in proti tretjeuvrščenim Madžarom osvojili celo točko. Ta petek pa se bo skupna selekcija Jadrana iz Hrpelj in izolskih Hotelov Morje pomerila s izbrano slovensko vrsto, ki se ponovno pripravlja v Kopru za nastop na Evropskem prvenstvu, ki bo na Reki in v Zagrebu od 21. januarja dalje.
ŽRK Bajc Daewoo Izola
Dekleta se še naprej pripravljajo za nadaljevanje prvenstva, ki bo že to soboto s tekmo proti Žalcu v izolski
športni dvorani ob 19 uri. Pretekli teden so tako gostovale v Italiji. S tekmo proti italijanskemu drugoligašu GS Fides iz Morsana, kraja poleg Lignana, so predstavile rokometno igro predvsem lokalnim veljakom, ki so v praznovanje novega tisočletja vključili tudi športne predstavitve in ena izmed njih je bila tudi ženska rokoemtna tekma. 'Prepričljiva zmaga varovank trenerja Čuka, kije ponudil priložnost prav vsem igralkam, ki so na pot odpotovale.
V	soboto pa so se Izolanke pomerile tudi z Kočevjem, ki je izkoristil premor med tekmovanjem v prvi ligi, za priprave na Obali. Tudi tu so Izolanke zmagale. Tri polčase po 25 minut pa so odigrale s teemi različnimi postavami. Čuk pa je lahko ponovno ponudil priložnost vsem igralkam, ki tako nabirajo izkušnje za nadalejvanje prvenstva. Z prvenstvom pa so prve začele mlajše deklice A, ki so prperičljivo ugnale ekipo iz Sežane. Kaltakova pa je ponovno prerešetala nasprotnice.
V	prvenstvu sta nastopili tudi obe izolski osnovni šoli.
Na področnem tekmovanju sta se obe šoli uvrstili v nadaljnje tekmovanje, boljše pa so bile igralke iz OŠ Vojke Šmuc, ki so finalnem srečanju zmagale z rezultatom 24:19.
ODBOJKA 3.001-moški
Hoteli S. zaliv jurbi team Kamnik 3:1(17,-23,17,15)
S pomembno domačo zmago so se izolski odbojkarji povsem odlepili od zasledovalcev m zdaj v mrtvem teku z moštvom Salonita 2. skušajo izboriti neposredni vstop v drugoligaško prvenstvo. V soboto bodo gostovali proti povprečnemu moštvu Bled II.
3.D0L-ženske
Kemiplas Koper III: VIMPR0 IZOLA 1:3 (-18,-19,22, >9)
Mlade Izolanke so vrnile Koprčankam za jesenski domači poraz in so se povsem približale ekipam, ki bodo tekmovale za uvrstitev v kvalifikacije za 2. ligo. Seveda pa bodo morale pred tem doma premagati vse neposredne konkurente in v gosteh ekipo Pirana. Po zmagi v Kopru je optimizem na višku, tako da tudi v soboto proti vodilnemu mpštvu Kočevja presenečenje ni nemogoče.
KAPUČINO
POGLED S STRANI
Piše:
ŽARE
za Kapučino Sport

Reprezentančni rokomet nekako polni našo radovednost. V Izoli pa kot v ilegali. Trenira se na "obroke", saj v ekipi vedno nekdo manjka, sedaj ni trenerja. Tudi zgodba o igralcih še ni
dokončna. Ugibanja o Vučkotu so še prisotna, možnosti pa čedalje manj. Kako bo vse skupaj izgledalo ob nadaljevanju prvenstva? O drugih se slišijo "velike" spremembe, o nas malo nič. Koprski rokometni pogovori "na visokem" nivoju nas za enkrat še niso odpisali, torej imamo še vedno nekaj kredita. Kako bo izkoriščen, ali je za pričakovati tudi kaj obresti pa je v rokah igralcev in uprave. Gledano s strani (neobremenjeno), deluje, v ekipi pa ob tem da ni kompletna, škripa. Primankljaj občasno "krpajo" kadeti, zelo pohvalno, njim naložiti breme 1. lige pa bo riskantno. No pustimo času čas. Brez pravega moškega rokometa pa tudi ta teden ne bomo. Naša reprezentanca bo danes gostila Hrvate, jutri pa reprezentanco klubov primorskih ekip. Dekleta
bodo v soboto nadaljevale prvenstvene tekme, v Izoli bodo gostovale Žalčanke. Zopet dtežka in nemogoča napoved, tudi v torek na prijateljski tekmi Daewoojevke niso prepričale. Boris ob vseh kombinacijah ni uspel zbuditi igralk. Starostna "struktura" ekipe se je spet nekoliko znižala in napovedi bodo tvegane. Vsaka tekma bo "zgodba", kako bo napisana pa je že druga "zgodba". Tista okrogla stvar (žoga), bo zopet burila duhove, ko pričnejo še fantje pa bo verjetno potreben nekdo, ki jih bo obvladal.
http://izola.gvcri.net
POD BELVEDERJEM
Članice
G.S. Fides : ŽRK Bajc Daewoo Izola 23:38(14:17)
Bajc Daewoo Izola: Stefančič 1, Hodžič 4, Petrinja 1, Sušelj 1, Franovič , Argenti 7, D. Šmitran 9, Čvorak 2, Bošnjak 5, Višnjevec 13, Bubola
Bajc Daewoo Izola : Gramiz Kočevje 34:28(13:10)
Bajc Daewoo Izola: Stubelj, Hmjič 4, Hodžič 1, Šmitran D. 3, Višnjevec 2, Bošnjak 8, Božič T. 1, Petrinja 6, Čvorak 1, Argenti 3, Štefančič, Hadžič, Sušelj 1, Nitruševska 2, Adamič 2, Božič
Mlajše deklico A
Bajc Daewoo Izola - Mitol Sežana 10:2(4:2)
Čulina, Grgeta, Viškovič 1, Hanc, Poropat 1, Hiršel, Frank, Barič, Karajkovič 2, Pavčnik, Antonič 1, Kaltak 5 Osnovne šole
OŠ V.šmuc: OŠ Livade 24:19(10:7)
OŠ V.Šmuc: Zejnič, Petrinja 11, Argenti 8, Posavac 3, Ristič 2, Poljšak, Kuridža, Kaltak, Frank
OŠ Livade: Dujc, Sušelj 4, Čubrilo 2, Čič 1, Makovec 1, Mitruševska 9, Rota, Mihalič 2, Viškovič, Barič, Šviligoj
OŠ Ciril Kosmač : OŠ V.šmuc 11:21(5:11)
OŠ V.šmuc: Zejnič, Petrinja 9, Argenti 9, Posavac 1, Ristič 1, Poljšak, Kuridža, Kaltak 1, Frank
OŠ Livade : OŠ D. Benčiča Hrpelj 18:8(9:3)
OŠ Livade: Dujc, Sušelj 4, Čubrilo 2, Čič 5, Makovec 1, Mitruševska 5, Rota, Mihalič, Viškovič, Barič 1, Šviligoj
OŠ V.šmuc: OŠ Divača 32:1(16:0)
OŠ V.šmuc: Zejnič, Petrinja 7, Argenti 9, Posavac 5, Ristič 4, Poljšak 5, Kuridža 1, Kaltak 1, Frank
SK IZOLA
SMUČARSKI IZLET NA ZONCOLAN 15.1.2000 prijave danes, v četrtek 13.1. od 16.30 do 18.30 ure v SK IZOLA

Stesa °SMl5)
fitnessstudio
bljanska 51 /tel. 648-042
m JANUARSKI
POPUSTI
-skupinski družinski popusti - priprava na smučanje izredno ugodne karte za mlade - brez letne vpisnine Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
r
doutìoue nino ^
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
£Y7W POSEZONSKI
oMmD popust
Poleg že znane izbire tudi bogata ponudba oblačil za močnejše postave (do št. 60) in MATURANTSKE OBLEKE
^Bodite drugačne, oblačite se pri NINIL
NAMIZNI TENIS
V	soboto je v Kranju potekal drugi odprti turnir RS za članice, ki šteje za jakostno lestvico. Od Izolank tokrat zaradi bolezni ni nastopila Kristina Rahotin. Povsem enakovredno jo je nadomestila Jana Ludvik, ki seje uvrstila med osem najboljših članic, kar je bilo tudi največje presenečenje tumirja.Jana je odigrala res dobro, po daljšem česu je tekmovanje odigrala sproščeno in pokazala, kaj trenutno zmore. Tina Nemarnik in Erika Jauševac sta tokrat odigrali turnir pod pričakovanji in zaključile z igrami že v predtekmovalni skupini.
V	nedeljo je v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani potekal 21. memorial A. Jakhla za pioniije-ke in mlajše. Gre za najbolj množičen in kvaliteten turnir v Sloveniji na katerem so nastopili vsi najboljši iz Hrvaške in Slovenije. Najboljše seje odrezala Marika Jauševac, ki seje uvrstila med osem. Smolo pri žrebu je tokrat imela Petra Kukovec, saj je že v skupini srečala zmagovalko turnirja Pavkovič iz Hrvaške in se je tako morala zadovoljiti z drugim mestom v predtekmovalni skupini v kategoriji mlajših pionirk. Prvič so na tako kvalitetnem tumiiju v kategoriji mlajših nastopili Simon Frank, Doris Frank in Matjaž Trbovc, ki so z igro povsem zadovoljili.
ŠPORTNI UTRIP NA OSNOVNI ŠOLI "LIVADE"
V MESECU DECEMBRU
DEKLETA IGRAJO RADE TRDI NOGOMET
13. 12. 1999 je bilo organizirano medrazredno tekmovanje v malem nogometu za starejše deklice. Zmagovalke so bile učenke 8a razreda in sicer:
Čubrilo Tanja, Dujc Erika, Božič Mateja, Sušelj Tina, Cerič Melissa in Gornjec Kim.
15. 12. 1999 je bilo organizirano občinsko tekmovanje v malem nogometu za starejše deklice v telovadnici OŠ Vojke Šmuc. Zmagovalke so učenke OŠ Livade, ki so premagale ekipo OŠ Vojke Šmuc z rezultatom 3:2. Gole za ekipo OŠ Livade sta dosegli Čič Andreja 2 in Božič Mateja 1.
21. 12. 1999 Na občinskem prvenstvu v namiznem tenisu je bil pri dečkih 1. Žigante Tjaš, pri deklicah pa je bila Mateja Božič 3.
Istega dne, je ekipa mlajših dečkov izmed 8 ekip dosegla 1. mesto na področnem tekmovanju v malem nogometu, ki je bilo organizirano v športni dvorani BURJA v Škofijah. Vodja ekipe: Oliveri Tatjana, Trener: Lovrečič Fabio. Ekipa: Lovrečič Anej, Dedič Jasmin, Škof Jan, Jurman Rok, Martinelli Demi, Maleševič Damir, Srabotič Matej in Srabotič Uroš. Naj-strelci: LovrečičAnej in Dedič Jasmin. Naj-vratar: Jurman Rok.
1. mesto OŠ LIVADE, 2. mesto OŠ Dutovlje, 3. mesto OŠ D.Bordona Koper, 4. mesto OŠ Sežana, 5/6 mesto OŠ Hrpelje in OŠ V. Šmuc ter 7/8 mesto OŠ Komen in OŠ Divača.
• v~

r	— 1  	ira#* f. v .-!••***?	«.v .:*■
JONiTHA N	msffl SmìÉ fefil
' ^OrtlillL/ Ak f zelo ugodni
- | ■-v!
< >F > #
ifcmr- -	/	■■: ■ ■■
^—v
• * ... OXBOW

plačilni pogoji

'C
Učitelji smučanja svetujejo pri nakupih zimske opreme
IH?
w«
Elan, Atomic, Marker, Tyrolia, Nordica, Lange, Alpina
ODPRTO NON-STOP ori Q. rin tQ. ure
v Mandraču, tel.: (066) 645 650,648 650
MALI OGLASI
-	Prodam pasjo utico za srednje velikega psa, lepo in kvalitetno izdelano. Cena po dogovoru. Tel.: 644 024
-	Družina najame MALO GARSONJERO za junij, julij, avgust in september na območju slovenske Istre. Plačilo s predplačilom. Ponudbe na telefon: 062 210 306
-	NAJDEL SE JE MUC, svetiorjave barve. PRED MARKETOM "NANOS" v Pittonijevi. tel.. 644 209
DROGA JE DRAGA ANTIDROGA ŠE DRAŽJA
Vprašanje preprečevanja proizvodnje in prodaje drog je zagotovo globalno vprašanje, z njim se soočajo celi kontinenti in posamezne države, zagotovo pa zgolj ena občina ali kraj ne moreta biti uspešna proti tej »prijetni kugi« 21. stoletja. V prejšnjem Mandraču smo objavili razmišljanja in poročila delavcev in sodelavcev projekta Pomlad, ki je pred leti deloval v Izoli, tokrat pa objavljamo pogovor z Miranom Žlogarjem, vodjo urada za družbene dejavnosti, ki pojasnjuje vlogo občine v uresničevanju ciljev, ki jih s sprejetjem dveh zakonov določila država.
-	Če nič drugega, zdaj imamo vsaj zakonodajo za to področje. To je bilo slišati tudi na nedavnem sestanku z dr. Krekom.
-	Pred koncem leta smo sprejeli zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavanju uživalcev prepovedanih drog, decembra pa je bil sprejet tudi zakon o preprečevanju proizvodnje in prodaje prepovedanih drog. Zlasti prvi zakon je pomemben in je bil zajet v tem pogovoru, ki gaje v Izoli pripravil dr. Krek. Dogovorili smo se, da se februarja spet srečamo predstavniki vseh treh občin in da pripravimo analizo vseh programov, ki v tem prostoru delujejo. Prav tako se bomo pogovaijali o prostorski problematiki, o kadrih in o financiranju teh programov, kar je zlasti pomembno.
-	Boj proti odvisnosti vendarle ni od danes.
-	Nekateri ukrepi se izvajajo že vrsto let in tega ne smemo zamegljevati, pogrešamo pa neko strategijo, ki bi bila sprejeta na državni ravni. To naj bi bil nacionalni program, ki bi tudi lokalnim skupnostim omogočal financiranje in izvrševanje programov, ki bi bili sprejeti na nacionalni ravni. Zdaj imamo v Sloveniji več kot 30 raznoraznih formalnih inštitucij, ki delajo na tem področju, vse pa imajo kup težav. V kolikor bi obstajala neka nacionalna strategija bi lahko našli skupne oblike uspešnejšega dela.
-	Na obali teh programov ni več veliko. Še tisti, ki so delovali v Kopru so menda pred razpadom.
-	To je seveda v prvi vrsti zaradi denarja, ki ga v lokalnih skupnosti enostavno nimamo. Občina mora financirati celo vrsto dejavnosti in programov, ker
JAVNA TRIBUNA
0 UPORABI IN ZLURABI DRUG TER ODVISNOSTI PRI MLADIH Hotel Marina, petek, 14. januarja ob 16.00
Osnovna izhodišča za razpravo so naslednja:
*	Ali le družbi spodrsnilo pri reševanlu problematike zlorabllanla drog In odvisnosti od drog pri mladih P
*	Odprtje B centra za zdravljenje odvisnosti od drog v Izoli.
V razpravi bodo sodelovali :
*	Ana Majda Kragelj Zbačnik, dr. med. - Predsednica Odbora za zdravstvo in socialno politiko v DZ bo predstavila novo zakonodajo na tem področju.
*	Milan Krek. dr. med. - direktor Urada za droge pri vladi Republike Slovenije bo predstavil Urad za droge.
*	Peter Stefanoski, dipl. soc. del. - Svetovalec na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za področje odvisnosti.
*	Tatjana Arnšek. univ.dipl.psih.-- vodja in koordinatorka delovne skupine za droge pri Socialni zbornici bo govorila o vlogi skupine pri nudenju pomoči mladim, ki uživanja droge več ne zmorejo kontrolirati.
*	Bojan Belec, dr. med., spec, psihiater,.
*	Miha Botar, prof. defektolog,
*	Helena Mrak Černelič, univ. dipl. psih
*	Smej Robert vodja policijskega okoliša v Izoli,
*	FerfOlja Marino, dr. med., direktor zdravstvenega doma v Izoli bo govoril o oddprtju B centra v Izoli
*	Breda Pečan, županja občine Izola pa o vlogi občine pri reševanju problema uživanja drog in odvisnosti pri mladih.
Ravnanje inštitucij, ki delujejo na področju sociale je včasih prav neverjetno ignorantsko. Vzemimo samo primer odvisnika, ki bi moral na pregled za virus HIV oziroma za AIDS. Če ni zavarovan ne more na pregled, zavarovalnica ga enostavno prelaga na pleča občine in tako se lahko zgodi, da imamo mi med našimi mladimi koga, ki je okužen s tem virusom pa se tega sploh ne zaveda, saj ne gre na pregled in je še naprej potencialni vir okuženja. Ta ignoranca in prenašanje bremen nas lahko veliko stane.
denarja ni nikoli dovolj pa je prisiljena izdelati tudi nekakšno hierarhijo programov, kijih finančno omogoča.
-Ali to pomeni, da občina raje da denar za tiste, ki še niso zabredli na takšno pot, kot pa za tiste, ki so že bolniki takšne odvisnosti?
-	V tem primeru gre za zelo kompleksno vprašanje. Odvisniki seveda imajo celo vrsto pravic, ki jih določa tudi zakon in glede tega ne sme biti dvoma. Treba pa je vedeti, da so ti programi in pravice zelo dragi, saj samo metadonski in podobni programi terjajo dodatna sredstva, kijih mora prispevati občina. Če k temu dodamo še socializacijske in druge programe je jasno, da je vsak odvisnik za družbo finančno breme, saj stane vključitev posameznega odvisnika v programe najmanj 200.000 tolarjev, nekateri programi in usluge pa so obvezne. V mislih imam med drugim tudi različne preglede, ki jih je treba plačati, saj odvisniki običajno za to nimajo denarja ali celo niso zavarovani. Problem droge je enostavno globalni in nacionalni problem in problem lahko rešujemo le tako. Glede samega vprašanja pa še to: Tudi če bi še tako podpirali različne dejavnosti, ki vključujejo mlade, da bi jih izognili odvisnosti, ne bomo nikoli zajeli vseh in odvisnosti se zgolj na ta način ne da odpraviti.
-	Kaj pričakujete od jutrišnjega posveta?
-	Pričakujemo predvsem to, da bo javno mnenje še enkrat opozorjeno na to, da odvisnost ni nekaj marginalnega ampak je še kako prisotna med nami. V Izoli imamo samo na metadonskem programu registriranih več kot 50 mladih, po mnenju tistih, ki so tej sferi blizu pa je odvisnikov vsaj še trikrat toliko. Če je v vseh treh obalnih občinah od 2 - 3 tisoč odvisnikov si lahko predstavljamo kakšno je stanje v Izoli. Če bo posvet prispeval k dodatni mobilizaciji vseh nas bo že nekaj doseženega, magičnih rešitev pa ne gre pričakovati.
Potrebna je tudi razprava o mehkih in trdih drogah. Nekatere ugotovitve v zahodnih deželah, kjer so legalizirali mehke droge kažejo, da se je število odvisnikov na ta način celo zmanjšalo. Mi smo sicer sprejeli zakonodajo, ki temu ni naklonjena, vendar razprave na to temo s tem ne bi smelo biti konec. Upam, da bomo tudi o tem kakšno rekli na petkovem posvetu v hotelu Marina.
SVET
KS IZOLA-STARO MESTO in KS HALIETUM
obveščata,
da so uradne ure tajništva KS na
Kristanovem trgu 1
ob ponedeljkih in četrtkih med 9.00 in 12.00 uro
tel. KS: 646 - 320
Primorski utrip v novih poslovnih prostorih
Pred novoletnimi prazniki (17. 12.) so v Luciji na Obali 125, ob prisotnosti bralcev, gostov in županje Občine Piran, prof. Vojke Stular, svečano odprli nove prostore uredništva in oglasnega oddelka Primorskega utripa. Naložba je vredna 25 milijonov tolarjev.
Urednik časopisa Franc Krajnc je na otvoritveni slovesnosti dejal, da je pridobitev novih prostorov, v katerih je tudi stalna razstava umetnostnih izdelkov avtorice Snežiče Krajnc in Riccarda Geia dejal, daje to ob jubileju, peti obletnici izhajanja, hkrati tudi najlepše darilo časopisu, ki vse doslej ni imel primernega lastnega prostora. Prva številka mesečnika Primorskega utripa je izšla 15. januarja 1994 v nakladi 1500 izvodov. V svet informiranja gaje takrat popeljal znani novinar Dela v pokoju - urednik Gustav Guzej, tehnično pa smo ga takrat še pripravljali v uredništvu Mandrača, kasneje pa so pripravo prevzeli sami. Od samega začetka izhajanja časopis Mandrač in mesečnik Primorski utrip dobro sodelujeta in iščeta skupne poti poslovne uspešnosti v teh, za tiskane medije dokaj težkih časih.
Zanimivo, daje bila že prva številka Primorskega utripa rentabilna, časopis pa tudi pozneje ni imel finančnih težav, kar je sicer značilno za lokalne medije. Ob tem pa mu je uspelo obdržati sloves resnega neodvisnega nestrankarskega informativnega glasila, v katerem bo poslej redno objavljala svoje informacije tudj Občina Piran, je na svečani otvoritvi potrdila županja, prof. Vojka Štular.
Gostje na otvoritvi poslovnih prostorov Primorskega utripa FOTO: QUICKLAB BERNARDIN
Časopis seje v teh letih že nekoliko razširil in je trenutno v prodaji na 64 prodajnih mestih na Slovenski obali, po nedavni raziskavi pa ga bere že okrog 3000 bralcev.
Cilj izdajatelja - Informe Portorož je, da bi časopis v doglednem času, morda že jeseni 2000, postal tednik za Slovensko obalo in zamejstvo. Takšno razmišljanje vodilnih v Primorskem utripu je morda precej ambiciozno v času, ko je v Sloveniji informativno prostor že dodobra zasičen. Trenutno namreč izhaja 715 raznih tiskanih glasil, od tega 308 javnih glasil, med njimi 58 lokalnih / regionalnih časopisov, ki zmorejo dnevno naklado skoraj 1,5 milijona izvodov.
Samo na Slovenski obali izhajajo štirje lokalni/regionalni časopisi; poleg Primorskih novic še Mandrač, Primorski utrip in Portorožan, ki skupaj na tem območju zagotavljajo nekaj čez 16.000 izvodov. Posledice manjše kupne moči prebivalstva se žal tudi odražajo umirjanju rasti (ponekod tudi padcu) naklade tiskanih medijev, novi se takorekoč ne pojavljajo, časopisi pa se bodo kmalu resno soočili z novo konkurenco	-	elektronskimi	mediji.
Vrednost naložbe v nov poslovni prostor Primorskega utripa, v izmeri 61 m2, znaša 25 milijonov tolarjev. V Luciji na Obali 125 je poleg sedeža uredništva svoje mesto dobila tudi agencija Media Service -storitve za medije in tisk, služba za informiranje in ekonomska propaganda.
BANANOVCI HIRAJO
Ni veliko let tega, ko smo objavili fotografijo lepega drevesa bananovcev, ki ga je pred davnimi leti v Izoli zasadil Ernest Lupine. Takrat ni nihče verjel, da se bo drevo prijelo, toda izolska klima mu je očitno ugajala do te mere, da so drevo kar nekajkrat presadili, končno pa so mu našli prostor v parku Arrigoni ob stavbi veslaškega kluba.
Resje zdaj zima in bananovcem to ni najljubši čas, toda pogled na nekdaj tako lepo drevo, na katerem so celo zrasle banane, je zdaj prav žalosten. Od nekaj debel so ostali le še štori, preostalim pa očitno ni namenjenih še veliko let življenja.
ZDRAVUENJE OB SVETLOBNEM KRIŽU
Že drugič zapored je skupina Gibanja za razvoj zavesti s sedežem v Ljubljani v klubskem prostoru Kulturnega doma v Izoli priredila delavnico zdravljenja ob svetlobnem križu. Tudi tokrat se je zbralo veliko ljudi, ki zaupajo zdravilni svetlobni energiji, sevajoči iz svetlobnega križa.
Svetlobni križ, tako pravita Peter Škoberne in Tatjana Gros, pri kateri se je pojavil prvi svetlobni križ v Sloveniji že pred štirimi leti, seva univerzalno bioenergijo, pravijo ji tudi energija zdravilne ljubezni, ki globoko pomirja, sprošča, poživlja telo in duha, lajša in menda tudi zdravi zdravstvene težave, ter omogoča telesno regeneracijo.
Prvi svetlobni križ se je pojavil v Južni Kaliforniji pred dvanajstimi leti, odtlej pa o številnih pojavih znamenja poročajo povsod po svetu. Svetlobno znamenje, gre pravzaprav za čisto optični pojav, se zaenkrat sicer še nepojasnjeno zakaj, pojavlja na steklu v obliki enakokrakega križa, ki se globinsko zariše, če svetloba sveti skozi steklo. Kar nekaj se jih je pojavilo tudi po Sloveniji, eden celo v Izoli (in je o tem Mandrač takrat obširno poročal). Večina udeležencev delavnice, ta traja okoli dve uri, se po globoki sprostitvi in polnjenju z energijo žarečega križa, središčno postavljenega v prostor, izvrstno počuti, zato je udeležencev vedno več.
Odkar seje znamenje križa, imenujejo ga tudi inspirativni čudež, kajti opazovalci ga začutijo kot novo inspiracijo, pojavilo v Sloveniji, ga Tatjana Gros s pomočjo svojih sodelavcev predstavlja širom domovine na številnih delavnicah. »Res prihaja tudi do ozdravljenj,« trdi Peter Skoberne. Izkušnje in spoznanja sta Peter in Tatjana strnila v knjigi »Svetlobni križi in drugi čudeži«, ki jo je v decembru izdal Center za duhovno kulturo iz Ljubljane. Poleg številnih izpovedi so v njej tudi fotografije, mnenje pa prepuščamo bralcu ...
Vsekakor pa drži, da so bili udeleženci izolske delavnice navdušeni in večina pravi, da bo ponovno prišla, saj bodo srečanja, organizira jih Kulturni center Izola, potekala še cel januar, v kolikor bo dovolj občinstva pa tudi v februarju in sicer vsak torek od 18. do 20. ure v klubskem prostoru KD.
Ob tem pa v Kulturnem centru za 27. januar napovedujejo tudi delavnico Centra za duhovno kulturo, v kateri se bodo udeleženci »spopadli« s stresom in obvladovanjem, oziroma preprečevanjem le-tega.
BORZA ZNANJA IZOLA
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1,
6310 Izola, telefon: 066 e-mail: izolu u horzuznuuju. ms s. edus. si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
BORZA ZNANJA je informacijsko središče, kjer je mogoče ponuditi ali dobiti najrazličnejše oblike znanja. Vanjo se lahko včlanite tako, da pokličete po telefonu ali se oglasite osebno, poveste kaj iščete ali kaj ponujate.
Posredovanje podatkov je brezplačno!
Znanje nudi:
*	Gospod iz Izole ponuja številne koristne popotniške informacije in nasvete za vse tiste, ki ste morda namenjeni v katero od obmorskih dežel ( Afrika, Azija, Avstralija, Indonezija...);
*	Prijazna članica iz Pirana je pripravljena pomagati vsem, ki se želijo naučiti plesati tango ali latinskoameriške plese;
*	Gospodična iz Kopra ponuja inštrukcije vsem, ki se pripravljajo na sprejemne izpite na fakulteti za arhitekturo;
*	Če vas zanima astrološka analiza natalne karte ali reinkamacijska terapija z nehipnotično regresijo, vas lahko seznanimo z ljudmi, ki se s tem že ukvarjajo;
*	Simpatičen mladenič, poznavalec jazz, zabavne in klasične glasbe ponuja učenje igranja na klavir ali klaviature;
*	Naše članice zatrjujejo, da se v prijetni družbi lahko mimogrede naučite različna ročna dela, kot so pletenje, kvačkanje, vezenje ali klekljanje in tako s svojimi izdelki razveselite sebe ali koga, ki ga imate radi.
Če ste se odločili, da se našim članom pridružite tudi vi, nas pokličite ali obiščite in seznanili vas bomo z našimi ponudniki oziroma povpraševalci. Na voljo smo vam vsak delavnik od 8h do 13h, v sredo še popoldan od 16h do 18.30.
Kristina Menih- Mihalič
BOR Z A znanj/ Y
otvoritev v petek 14.1 ob 18.00 uri
6ALERIJA
INSULA
ALENKA „ GERLOVIČ
akvareli / risbe
IDasanfòa? v Dasffi
NAGRADNO ŽREBANJE
igralci gledališča STEPS, znani Slovenci, primorci in PRIMORSKI FAN JE vas pričakujejo v soboto 15. januarja ob 20.00 uri v restavraciji hotela RIVIERA (SGTŠ) Izola Prišli bodo tudi BOB DYLAN, PAPA, BOB GELDOF, SEAT IBIZA in ostali.
rezervacije na telefon 648 729
Obalni komorni orkester KONCERT
v soboto, 15. januarja ob 20.00 uri v dvorani Gledališča Koper
dirigent: Marko Vatovec
SARANNO FAMOSI
CANKARJEV DOM • Mota gaienla/Small Galle™ 12. |anuar-ó. Iebtuai2000
POLIŽI ME
instalacija Dragane Sapanjoš galerija PINA
ponedeljek 10.1.2000 ob
19.30 uri
Center za kulturo, šport in prireditve Izola
Kulturni center Izola
Bazoviška 4, tel.: 645 571
KULTURNI DOM IZOLA
galerija ALGA
prodajna razstava umetniških izdelkov.
Kulturni center organizira 3-mesečni tečaj slikanja
Izobraževanje je namenjeno vsem, ki se želijo izražati s čopičem in barvo !
Program tečaja:
Kreiranje prostora in predmetov z barvami
Izdelava barvnih študij kot osnova za pridobitev občutka za
kompozicijo in prostor
Individualno spremljanje in usmerjanje posameznika glede na njegove afinitete, slikarsko predznanje.
Tečaj bo potekal na Greorčičevi 21/ stara ital. šola /
Prvo informativno srečanje j 17.1. ob 19.00 Tečaj bo vodila MARTINA ŽERJAL, akad. Slikarka
LTS V MKCIKPI
Prvi koncert francoskih etno punkerjev LTS na letošnjem slovenskem delu njihove evropske turneje se bo zgodil V SOBOTO, 15.1.2000. Točno ob 22h 15 se bodo kot predskupina predstavili mladi Črnomaljci BROKEN LOOK.
Članarina:350 500.650
ZDRAVILIŠČE STRUNJAN
GALERIJA KRKA
torek, 18. januar ob 20. uri otvoritev razstave slik
Dušana Lipovca
kino ODEON izola:
Petek 14.1., Sobota 15.1. in Nedelja 16.1.	•
10 RAZLOGOV, -ZAKAJ TE SOVRAŽIM
rom.komedija ob 20.00 uri__________________*
Informacije v dopoldanskem času po tel. : 643 225, 645 571
Petek, 14. 1. ob 20.00 - Kulturni dom Izola
M. Jesih
TRIKO
Režija Matjaž Latin
Igrajo : Mojca Fatur, Iva Krajnc, Nenad Tokalič-Nešo, Tadej Toš Komedija - za ljubitelje ljubezni, erotike, retorike TRIKO je skupek najrazličnejših spletk, ki se ob koncu precej srečno končajo...štirje avanturisti v najrazličnejših vlogah se zapletajo v različne ljubezenske prigode, ki jih vodijo v komične situacije ... ljubezen, seksualnost, zgodbe, prigode - navsezadnje so to le majhne avanture, o velikh se ne govori...
Vstopnina : 1.800 SIT, predprodaja: 1.600 SIT Rezervacije vstopnic izjemoma le za to predstavo v Kulturnem domu, Bazoviška 4, oz. po telefonu 645 571 / med 8.00 in 14.00 /
Sobota, 15.1. ob 17.00 uri
ŠKRATJE
režija: Vesna Jugovac Srednješolska gledališka skupina Steps
PREDSTAVA ZARADI BOLEZNI ODPADE
Potujoča knjižnica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper bo z januarjem 2000 uvedla novo postajališče potujoče knjižnice v Jagodju. Obiskala vas bo vsako tretjo sredo v mesecu med 14.00 in 16.00 uro. Prvič bo kraj obiskala 19. januarja 2000.
KRIMINALIJE
Praznično leto 2000 se za Izolo in izolske policiste ter novega komandirja ni začelo ravno mirno in brezskrbno. Dan pred Silvestrovim je zagorelo v starem delu mesta, v ponedeljek je eksplodirala peč centralne kurjave v Kortah, v torek se je na obvoznici zgodila huda prometna nesreča, kmalu zatem pa so imeli opravka še s poskusom umora. Ob teh dogodkih, o katerih pišemo še posebej pa se je zgodilo še veliko stvari, ki so posebej označene v policijskem tedenskem poročilu. Nič pa nismo izvedeli o nesreči, ki se je pripetila enemu od koprskih kriminalistov, ki so ga pripeljali v izolsko bolnišnico v torek ponoči. Po neuradnih informacijah naj bi dobil poškodbe s strelnim orožjem, saj naj bi ga po nesreči obstrelil sodelavec.
MATIZ NA BEGU
Izolski policisti so prejšnji teden obravnavali prometno nesrečo s pobegom, ki seje zgodila na cesti v Jagodje. Neznani voznik osebnega avtomobila Daewoo Matiz, bele barve, je v križišču izsilil prednost voznici drugega osebnega vozila in nato odpeljal s kraja nesreče, ne da bi se prepričal, kakšno škodo je povzročil. Dečki pregledujejo seznam lastnikov takšnega avtomobila in iščejo pobeglega »junaka«.
BARIKADE NA KAJUHOVI
Mlajša moška sta ponoči na Kajuhovo in Bazoviško ulico nastavljala kante in kontejnerje za smeti. Policisti so bili o tem obveščeni in so kraj zavarovali tako, da so parkirali službeni avtomobil s prižganimi štirimi smerniki in modro utripajočo lučjo. Pa vse to ni pomagalo, ker je iz smeri Kort pripeljal Izolan in zaradi neprimerne hitrosti ni uspel ustaviti ter seje zaletel v policijski avtomobil ter ga poškodoval. Dečki so mu predlagali preizkus alkoholiziranosti in strokovni pregled a je vse odklonil. Sodnika za prekrške pa seveda ne bo mogel odkloniti.
PADLI BORCI
Zaradi pretiranega posezonskega nazdravljanja novemu letu so trije naši občani obležali na javnih mestih. Dva sta bila moškega spola, v enem primeru pa je šlo za osebo ženskega spola. Dečki so vsem trem nudili pomoč, več od tega pa tudi oni ne zmorejo.
NAŠLI SO IZGINULEGA
Policisti so prejšnji teden našli truplo moškega, ki so ga v Izoli pogrešali od 4. januarja. Preiskovalci so opravili potrebne oglede vendar niso odkrili nobenih znakov nasilja.
DROBIŽ
Poleg že omenjenega so prejšnji teden izolski policisti obravnavali še 6 prometnih nesreč, dva vloma in dve tatvini. Konec tega tedna pa bodo spet imeli poostren nadzor nad udeleženci v prometu in posebej nadzorovali prekoračitve hitrosti in vožnjo pod vplivom alkohola ali mamil. PAZITE SE !
Pozitiven začetek leta
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.d.d
Očitno je okrogla letnica 2000 ugodno vplivala na trgovanje z vrednostnimi papirji. Poraste smo namreč beležili pri večini delnic borzne kotacije, prav tako pa tudi prostega trga. Indeks SBI je sredi tedna znašal 1.860 indeksnih točk, P1X pa 1.528 indeksnih točk.
Predstavniki Luke, Intereurope ter vladne skupin so se (ponovno) dogovorili o vseh bistvenih zadevah pri oblikovanju Globalnega logističnega servisa. Dogovor je potrebno sprejeti z določeno mero previdnosti, vseeno pa so tečaji obeh podjetij nekoliko porasli. Krka nadaljuje z rastjo, podobno pa lahko trdimo tudi za Mercator. Delnica Save se je od začetka kotacije hitro premikala navzgor, zadnje dni pa smo zasledili manjšo korekcijo. Ali gre za kratkoročni popravek, ali pa je delnica dejansko precenjena, bo pokazal čas. Pozitivnemu vzdušju je podlegla tudi delnica Leka, ki se je ob skromnem prometu približala 35.500 tolarjem. Podobno se giblje Radenska, saj so posredniki posle sklepali tudi pri 2.200 tolarjih za delnico.
Procentualno najvišje rasti pa še vedno dosegajo prazni ter polprazni pidi. Država je zagotovila premoženje za neizkoriščene certifikate, kar naj bi bistveno dvignilo ceno omenjenim delnicam. Stvari se lahko zakomplicirajo le ob možnosti, da pidi ponujeno premoženje zavrnejo. Gorenje se kljub prihodu vseh serij v kotacijo ni pocenilo, povpraševanje pa se zaenkrat zdi dovolj močno. Delnice Fructala se le s težavo zadržujejo nad 2.000 tolarji, kar kaže odsotnost kakšnega strateškega kupca.
Celoten trg se trenutno nahaja v vzponu, resnejših vzrokov za padec pa ni zaznati. Prej lahko pričakujemo, da se bodo tečaji stabilizirali na sedanjih nivojih.
Daniel Viljevac
ZABODEL GA JE V VRAT
V	torek seje v vulkanizerski delavnici ob cesti proti Belvederju zgodil poskus umora v katerega sta bila vpletena dva mladeniča. Žrtev je za las ušla smrti, napadalec pa je v priporu.
Javnosti zaenkrat še ni znano, kaj je pravi razlog tako nevarnega napada, ki bi se prav kmalu končal s smrtjo mladega delavca v vulkanizerski delavnici, v grobem pa bi lahko rekli, da ni šlo za kaj zares »velikega« ampak prej za prepir, ki pa je dobil prevelike razsežnosti, najverjetneje celo za oba udeleženca.
Mladenič se je sredi belega dne s tovornim vozilom pripeljal do delavnice, izstopil in z nožem nekajkrat zabodel v vrat tam zaposlenega delavca. Sodelavec iz delavnice je poklical na pomoč in ker je bila policijska patrulja v neposredni bližini so bili policisti v trenutku na prizorišču napada. Tam so dobili napadalca, ki je napadenemu še držal nož na vratu. Po kratkem prepričevanju gaje le izpustil, policisti so ga nato onemogočili in vklenili ter poklicali reševalno vozilo, da odpelje poškodovanca.
Reševalci, ki so najprej prišli do mesta napada so že bili na nujni vožnji in so, glede na to, da poškodbe niso bile videti hude. poklicali drugo vozilo, ki je napadenega odpeljalo do bolnišnice. Tam pa so zdravniki našteli kar štiri dokaj globoke vbode v vrat, od teh je bil eden zelo nevaren, saj je za las zgrešil arterijo.
Primer sedaj raziskujejo kriminalisti, zagotovo pa bo končal pred sodniki, saj gre za kriminalno dejanje kakršnih v Izoli doslej nismo bili ravno vajeni.
ŠEST HUDO RANJENIH
V	torek, 11. januarja ob 9.30 se je na izolski obvoznici (nad Mehanom, kjer se štiripasovnica združi v enopasovnico) zgodila huda prometna nesreča v kateri so bili udeleženi trije avtomobili in hudo poškodovanih kar šest mladih ljudi.
Najverjetneje je nesrečo povzročila mlada, 21. letna voznica
folksvagna Polo s puljsko registracijo, ki je vozila proti Kopru in z očitno neprimerno hitrostjo pripeljala na odsek, kjer se konča
štiripasovnica.
Začelo jo je zanašati na drugo stran cestišča in takoje bočno priletela v fiat Uno, ki gaje vozila prav tako mlada voznica iz Škofij. Njeno vozilo je pri tem odbilo s ceste in je končalo na strehi kakšnih 10 metrov od ceste. Polo se je pri trčenju zavrtel za 360 stopinj in priletel v nasprotivozeči renault 5, v katerem seje pravilno peljal 24 letni voznik iz Kopra, ki je pri trčenju dobil tudi najhujše poškodbe. V trčenju sta hude poškodbe dobila še sopotnika voznice, ki je povzročila nesrečo in sopotnica iz fiata. Tudi obe voznici sta bili v nesreči hudo poškodovani. Trčenje je bilo tako močno, da so deli avtomobilov kar leteli naokrog, avtomobilov pa skoraj ni bilo moč prepoznati, tako da so morali ponesrečence iz vozil izrezati poklicni gasilci. Zaradi trčenja je bila cesta zaprta za ves promet skoraj dve uri.
Po zadnjih informacijah iz izolske bolnišnice so trenutno vsi udeleženci izven smrtne-nevarnosti, seveda pa so poškodbe voznika v petki zelo hude.
EKSPLOZIJA PEČI RAZDEJALA HIŠO
V stanovanjski hiši Tulovih v Kortah je v ponedeljek dopoldne močno počilo, potem pa je sunek zraka dobesedno pometel po hiši. Vrata so odletela s tečajev, popokale so šipe, sunek je bil tako močan, da je odpadel celo del zunanje fasade.
Ob poku je bila tako prisebna, da je skočila skozi okno na teraso in tako ostala nepoškodovana. Kraj nesreče so si ogledali policisti in preiskovalci, predstavniki Civilne zaščite in odgovorni občinski delavci, ki so ugotovili, da je škoda na stanovanjskem objektu precejšnja, saj je v celi stavbi ostala nepoškodovana ena sama soba. Vzroke za eksplozijo peči še raziskujejo.
Eksplozijo so seveda slišali vsi v okolici in sosedje so takoj prihiteli na kraj nesreče ter s hitrim zaprtjem dovoda plina morda preprečili še eno eksplozijo. Hitro so namreč ugotovili, da je eksplodirala peč za centralno kurjavo v pritličju stavbe, tam kjer sicer živi stara mati Tulovih, ki pa je bila v času eksplozije v enem od stranskih prostorov.
Rezervacije z večerjo (cena 1.500 Sit) sprejemajo v Hotelu Riviera (gostinska šola) na tel.: 648 729
V SOBOTO 15. januarja ob 20.00 VLJUDNO VABIMO NA
JAVNO ŽREBANJE
V AKCIJI DECEMBER V IZOLI.
Poleg glavne nagrade AVTOMOBILA SEAT IBIZA bomo izžrebali še dobitnike 2. televizorjev 2. otroških koles
7. kompletov knjig založbe DESK 10. celoletnih naročnin na tednik MANDRAČ
Žrebanje bo potekalo pod budnim očesom strokovne komisije v kateri bodo znani
Primorci

Za zabavo bodo skrbeli igralci gledališča STEPS iX Za tolažbo tistih, ki ne I \ bodo imeli sreče pa \ PRIMORSKI ""LA FANTJE
ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 10.00 do 00.00
ob ponedeljkih zaprto

“S S t
-y ijjjjsjjj
v'
IZOLA, tel.: 21 -680
ODVRZI ME V MODRO
Namesto brezbarvnih in kar nekam hladnih malih smetnjakov in pepelnikov, ki jih je v mestu tudi primanjkovalo, smo te dni dobili nove, modre in prijaznejše skrbnike našega okolja. Seveda pa sami ne bodo mogli storiti prav veliko, še posebej, če bomo še naprej vse odmetavali na tla in cigaretne ogorke ugašali s podplati. Glede na to, daje že prvi dan nekaj smetnjakov dobilo grafite se zdi, da bodo v okras bolj malo časa.
Četrtek	Petek
o	
O2,	
oblačno	sončno
max 7	max 9
min.O	min.O
Sobota
sončno max. 3 min. -1
Nedelja
sončno max. 2 min. -2