Gospodarske stvari. Gnojenje vinskih trt s kalijem (potašljem.) K^r vinorejcu mnogokrat mogoče ni, večjih vinogradov tako pognojiti kakor bi rad iu bi treba bilo, porabi vendar vsako leto vsaj toliko gnojnega ruateriala, da pognoji brajdam in sepora (žlakom), odkodar tudi bližujim, navzdol zasajenim titam hranilnc moči dohajajo. Vse je pa na tem7 kako in s čim da se gnoji, iu kako da se gnojenje ceneje in ložje godi, posebno dan denešnji, ko se delo kakor tudi gnojni material vedno dražje plačevati mora. Namen mi ni, obširno razlagati guojenje vinogradov; hočem le razglasiti poskušnjo, ki se je pri nieni prav dobro obnesla, namveč gnojiti vinske trte s kalijem ali potašljern. S popisom te poskušnje bi rad vinorejce spodbudil, da tudi oui poskusijo in vspeh svojiin rojakom naznanijo. Vsakdo ve; da se mora zenilji, kadar je izinolžeua, z gnojcoi sopet uadomestiti, kar jc rastlina na njej posrkala, iuačc dobrega pridelka ni. Trta dobiva liranilue moči iz zcmlje, na kterej raste; kar je toraj popijc, se moia zemlji po gnojenju vrnoti. Dopričano pa jc, da ravuo trtiu pepel vcč kakur ktere koli lcsue sortc (vrste) ogeluokislega kalija (potašlja) v sebi ima. Ta pa je duša vsemu vastlinskemu življeuju. Znano je tudi, da trsni porobek (štrce]j=wurzelstock) ves oživi, krepko poganja in obilnejše nastavlja, če se zemlja okoli njega z navadnim popelom umesi. Tako se tedaj s peščico pepela iz drv zeinlji obilno povrne, ako se rezniki požgejo in pepel v pognojenje trsja porabi, kar posebno v onih krajib izvrstno ugaja, kder je malo drv. Naj povem zdaj svojo dejansko skušnjo. Na solčnem zidu svojega dvorišča sim si zasadil trto rudečega kraljevega španjola (Gutedel), ki je prav krepko rasel in pred 3 leti v prvič kacih 20 grozdov rodil. Do meseca avgusta je trs z grozdjem vred brez vse premembe lepo se razvijal, naenkrat pa začne oboje vidoma slabeti, spoznati pa nisem mogel, odkod to ? Trsovega listja se prima rja in listje se krči, grozdje pa v razvitku zaostaje, le za silo dozori ter je bilo bledo in slabega okusa. Misliti si druga nisem mogel, kakor da je kaki mrčes korenine poškodoval, ali pa, da je sploh zemlja oslabela. Sklenem toraj po nagli pomoči uimo odpraviti. Odgrnoti pustim zemljo noter do korenin, vzamen V2 funta priprostega potašlja, ga podelam s zemljo ter zasujem ž njo korenine* in ker je bila silna vročina, ukažem nekoliko dni trs z vodo po malem zalivati. — Kcr je grozdje z listjem vred že ugonobljeno bilo, nisem ono leto druga še mogel zapaziti, kakor daje bolezen naenkrat ustavljena bila, kajti mlado perje na trsovib vršičih je maboma prav lepo zeleao postalo. Kako vesel sim pa bil prihodnjo spomlad, ko vidim, da so inladike vse zdrave lepo zelenele, mnogo grozdov nastavile in krepko rasle! Od cvetenja do popolnega dozorenja so se čisto v redu razvile, grozdiči niso imeli, kakor je pri tem trsu na brajdab navadno, redko razstavljenib, bledo — rudečih jagod, marveč kakor od španjola sredi drugega trsja v dobri zemlji bili so grozdi zagorelorudeči, prekomerno veliki z debelimi jagodami. Lansko leto ponovim gnojenje s kalijem in vspeh je bil ravno tako povoljen; trs nastavi nenavadno čvrstih mladik, les je bil zdrav, plodna očesa krepke. Kakib 100 grozdov pustim na trsju do 4. decembra, ko je namreč prvi mraz nastopil, do kterega časa je tudi listje zeleno ostalo^kakor je bilo poletni čas. — Grozdje je pa bilo tako sladko in okusno, da ne more bolj biti. Po večem se s kalijem se ve da vinogradi gnojiti ne dajo; ker pa posamesnih trsov ni težko po tem načinu gnojiti, in ker cent kalija le 10 gld. stane, blizo toliko kot navadnega pepela, bode vinorejec le za kakih 5 kr. potašlja potreboval, da si vsaj nektere, najbolj priljubljene trse pognoji, ki inu bodo s stoternim sadom trud in stroške lepo povrnoli. Misliin tudi, da utegnemo po gnojenju s kalijem v okom priti toliko pogubnej trsnej uši (filokseri), ktera se je tudi pri nas tu in tam že pokazala. V Celju 6. aprila 1873. J. M. Wokaun. O vinstvti, ali kako se vino v kleti oskrbuje. (Spisal Franjo Jančar.) Kedaj se moŠt pregleduje? Vlastnik se vesell obilne, dobre vinske kapljice; ui mu torej zameriti, ako se za tri dni po pretakanji sopet poda v pivnico, toda varno in pazljivo va-njo stopa, ter pregleduje: ali ni kje obroč počil, ali čepi dobro držijo in ne spuščajo, ali ne meče mošt skozi piliko ven, ali ne moči kteia doga in ne teče indi skoz kterega soda itd. In če se tacega kaj zapazi, se naj brž popravi, ali se pokliče zveden človek, sodar, da to stori. Tako pride skrben gospodar sopet za tri dni, in na isti naein pregleduje in popravlja. Kaj je za 10 ali 14 dni storitif V tem času je most že zavrel, in je torej vino; vino pa se mora doliti. V ta namen se dene tisti sod na leseno pipo, ki ni bil tako napolnjen, kakor drngi sodi, kar se pri pretakanji večidel zgodi. Livnik in ročka se vzameta, ta se natoči, livnik pa v levi roki nad piliko ali ob piliki cev drži; z ročke se vino v livnik vliva in pazi, dokler sod ni do doge napolnjen. Za polnež se potrebuje veakrat 4 do 5 bokalov vina, včasi tudi manje za en sod; kakor je namreč bil sod poprej uapolnjen. — Odsehdob se vsaki 8. dan novo vino doliva, vendar ga ne gre do vrba nalivati, ker še vino vedno vre. Kako se pilike zadelujo ? Po burnem vrenji se je most vlegel, in kar se še sedaj godi v sodu, ni več tako nevarno, ker se bolj mirno giblje. Zato se sedaj listje odpravi, in ker sodov do vrha napolniti ni, temuč le blizo pilike, zamoremo čepe rahlo v pilike djati, in sicer zato, ker bi trdo zabito vino sod labko razgnalo in potem izteklo, če bi veter nastal in bi se vino bolj vzdigrailo. Kedaj se vino v drugiS pretakaf Mošt se je pved vrenjem pretočil; nekteri pa ga po zavrenji v prvič pretakajo, tedaj meseca novembra ali decembra; kar se nikakor opustiti ne sme, ako se ni mošt pretočil, kakor smo že rekli, da se narareč brž, ko se je debela nesnaga v moštu vsedla, in še ni vreti začel, naj pretoči. Ako se po našem nasvetu ravna, postane vino veliko glajše memo onega, ktero se ni kot mošt pretočilo. Pa tudi potem ga je ti-eba spet pretočiti, ker je še dosehdob vedno na tiboma vrelo, in še ni čisto; česar se bomo o pretakanji prepričali. V drugič se pa vino pretaka meseca januarja ali saj februarja. Od prvega pretakanja do sedaj se je namreč že večidel vino vleglo, in drože so se vsedle, vino pa se je sčistilo, kolikor je namveS jesensko vreme dopuščalo. Kteri čepi so najboljŠi1? Nekteri imajo ostružene ali zdrakslane čepe za dna in pilike, kar je vse hvalevredno. Toda vsak les ni dober, ker rad moči in se po takem veliko vina zgubi. Še celo slivov in hrastov les ni držeč; a vendar je najboljši, ker je trd. Da so čepi zanesljivi, se naj pred rabo v olju skuhajo, tako 8e napojijo in dobro držijo. KakoŠno je vino, ki se od grozdja v snegu natrganega pridobi? Vino, ktero se od grozdja v snegu natrganega dobi, je vcčidel dolgo kalno in gosto, ker ue more bitro in burno zevreti, in to zato ne, ker je grozdje premrzlo na tlačilnico prišlo; torej tudi daijši čas potrebuje za vrenje in čiščenje, včasih več let; vendar ostane sladko in gladko, le zgodnja se težko. Inače pa se z moštom in vinom ravno tako ravna, kakor z drugim, ktero je bilo o prijetnem jesenskem času pospravljeno. Ostane pa vsekako bolj prazno, če je v mrazu ali cel6 v snegu grozdje natrgano bilo, ker je po takem bolj vode navdano.