56 Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleiweiS. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. Narodna pesem. Sanjala je Vojsava kraljica, Na čelu mu od krone znamenje, Verla ljuba kralja od Epira, Na roki pa od junaške sablje^ Po imenu Ive Kastriota, Čudila se epirska gospoda Sanjala je, u sanji vidila: Gledajoča po njemu znamenja. Da pozoja *) je rodila zlega, Mati čini veliko veselje, Krila so mu Epir pokrivala, Svoj'ga sinka pošlje na kerščenje^ K Carigradu glava dopirala, Lepo mu je ime postavila. Ki je žive Turke požirala. Lepo ime Jure dete mlado. Ko se tužna iz sna prebudila, Kadar pa je dete ponaraslo, • t V telesu je dete zajokalo, Vojsavo je nezgoda zadelaj Solza mu je lice oblivala, Arbanijo Turki porobijo, Ivanu je sanjo povedala. Od Ivana dačo zahtevajo Ko je Ivan ljubico razumel, In četiri u zastavo sine Sanjo ji je lepo raztolmacil: Mati v cerno bila oblečena, „Kar si ljuba u sanji vidila, Od žalosti lase razpletala, Da pozoja si mi porodila", Bela lica solzami močila. „Boš rodila verlega junaka, .Da je komu poslušati bilo, Kteri bode čaru zlo nagajal; Kako cvili Jure dete mlado? Da pa s krili Epir je pokrival. Mater svojo z ročicama gerlir Bode naše varoval kraljestvo;" Solze toči materi govori: „Da je v tebi dete zaplakalo, „Ostan' z Bogom mila mati mojat Gingavo bo nama odpeljano, Vidiš li me, vidim li te kadajt Za njim boš ti solze prelivala, Zahvaljujem ti za belo mleko, Ali se bo dete slobodilo". S kterim si me mati oddojila." Še ne mine nedeljica danov, Mati sina tužna kuševala, Rodila je Vojsava kraljica, Solze roneč mu je govorila: Lepo dete, poprej nevideno, „PojdizBogom zlato dete mojer Znamenito poprej nerojeno. Nepreverni svete vere svoje!" * *) Pozoj, zmaj (lintvern). (Dalje sledi.) .____ ------— 6o - Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. Narodna pesem. (Dalje.) To izusti, na zemljo se zgrudi, „Kteri bi mi pred vojsko izjšel Turki zadnej sine odvedejo In pobil se z vojvodom Jankom Preko ravne zemlje Arbanije, Predajem ti silno vojsko svoj o,, Vse četiri čaru u dar dajo. In svojega cata ¦•) velikega" • Ko pa je car Jureta ogledal, ^ Znamenja vsa na njem zagleda: »SPomnl "» •• °™S° °*te moje, Britko sabljo na desnici roki, "a sem te/zelza svojega sina. Svetlo krono na glavi junaški. V SV0Je,u dvoru «»^° te IZ- Goji njega v svojem dvoru belem; In za Pašo di6no te Postavil«. Kadar li je dete ponaraslo, Ni ga bilo tacega junaka „Kadar sem pa sinko te poturčilr Ne med Turki ne med Kaurini. Lepo sem ti kaj postavil ime. Lepo ime Jure Skender- Pogosto je na mejdan izhajal, beže, Na mejdan u glave odsekaval, To če reci jaki Al eksander". Celi dan je žiljetal *) se s Turki Ter jih večkrat s konja oba- r . T i. | 2-x Ko je Jure cesara razumel, ¦'" Priklonil se do žemljice černe* tvi„i„ - * l • i In podiže Turke vitezove Malo časa za tem postojalo, „ \ t « .. ir„„ ~ *• r. i i •• a Preko ravne zemlje Romanne^ Kar mu mati belo knjigo piše, J * Da se oče iz sveta prestavil U Krojani u belemu Gradu. Berzo Jure k serbskej zemlji dojde^ Na polji se dobro utabori, Turki so mu oteli kraljestvo, Iz tabora belo knjigo piše , Ostala b'la Vojsava kraljica Ter jo šelje vojevodu Janku: Je brez kralja in brez kraljevine, Brez gospodstva in brez bano- m . . c,.,. T , , & r . „Kaunne od Sibinia Janko vi ne Jutri bomo na te udarili; Mislil si je Kastriotič Jure, *lj ^ nikar, brate, poplešftif Kako bi se cesaru izmaknil, SPomm ml se,Seb>njan.nJanko«r Svojo mater siroto obiskal, In si svojo krono spet dobavil 3). „Da mi jedno vero verujeva, Kadar jutri u boji bodemo, Ali mu je sreča priskočila: Predal ti bom vso vojsko ce- Udarijo ogerski vojaki, sarsko. Pa robijo carove deržave, Jaz sem suženjMuratSelimana% Pred njimi je vojvoda Janko. wr , M i.i -Pravi sin sem Ive Kastriota, Kadar Murat razumel je glase, » i • it j i? • c,., . i-i Pokojnega kralja od Epira, Sileno si on nabera vojsko, ir, . ?. J, r .. _, j • t- • *.•* r Kten mi je ne davno preminil. Zbrano daje Kastnotic Jurju, m „ * • • i *• * « . . J , J ., Murat mi je otel vse ocinstvoa^ Pa je njemu car tako govoril: J „ Verni sluga Kastriotič Jure! ^Moja mati u nevolji cvili; Karkolj imam u dvoru junakov, Želim svojo mater pohoditi 5) Mladih pašev, agov in spahijev, In očinstvo svoje pogledati, Nad te, dragi, jaz nimam ju- Svoje drage bratski ogerliti. nakau, (Konec sledi.) v J) Ziljet, kopje, Wurfspiess , tudi v Poljanah znana beseda; žiljevati, to je, s kopjem metati. — 2) Obaljiti, nieder— stiirzen, pri Belih Krajncih. — 3) Dvobaviti, pri Belih Krajncih, to je, priskerbeti, dobiti. — 4) Cata, pisar, turška beseda. — 5) Pohoditi, to je, obiskati. 64 Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleiweiS. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik. M. +r mr *™^ *. --------- - — — Narodna pesem. (Konec.) Ko je v jutro jutro osvanilo, Vse plemičev in gospodičičev, Na Ungare Turki udarijo; Vse vitezov poprej neženjenih Ko se začne kervca prelivati, Počne Jur se nazaj umikati. Kadar Jure v belo pride Krojo, Kroskemu da pismo kapitanu; Ko vidijo age in spahije, Pismo bere krojski kapitane, Da se Jure nazaj pomikuje. Knjigo bere, solzice preliva. Ki nikdar se nazaj ni pomikal, Pobegnijo nazaj brez obzira. Ali drugo storiti nemore, Ključe mu da od grada belega, Tedaj Ugri sablje povadijo, Poznava ga, da je poglavica Svoje bojne kopja položijo, Od vse ravne zemlje Arbanije. Dobrim konjem ujzde popustijo, Vso carevo vojsko izsekajo. Ko pa Jure ključe dobi v roke, Družinico svojo ogovori: Ko to vidi Kastriotič Jure, „Družinica, mila bratja moja! Dobavi se čate velikega Nabrusite svitle sablje svoje". Pa izvadi nad-nj britko sabljo, Ter mu take besede govori: „Kadar bode nocojo polnoči, Kar najdete, da je obrezano „Vale piše listek knjige bele, In se neče s kerstom pokerstitir Napiši jo od strani careve, Izsečite malo in veliko". Krojskemu jo pošlji kapitanu, Naj mi dade Krojo u Epiruw. Zeljno oni noči pričakujo, Urno sablje vsak svojo brusijo^ „Ako li je napisati nečeš , Kadar pa je o polnoči bilo, Odseč čem ti rušo glavo tvojo, Izsečejo malo in veliko. Dati čem jo vojevodu Janku Kg ge je y jutn) razdanilo- To cem stor.t- vera t, je moja !" ^. Jure vigoke ^^ x. .v i- i , •• ii Ter mi zida cerkve in oltare. Cata piše listek knjige bele: TT , . > •- — a .v .j •• Uzme krono svojega očeta. Knjigo piše , ujede ga zmija, Kajti Jure pisma se dobavi, Vso osvoji ravno Arbanijo, Ter odbije čati rušo glavo. Kar le najde, da je obrezano, Vse izseče malo in veliko, Paodide k ravni Arbanii, Pa pohodi svojo mater milo. Ž njim pa ide tri sto Arbanesov, Zapisal J. Kobe.