i
i
“4-1-Prosen-naslov” — 2009/6/18 — 8:21 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 4 (1976/1977)
Številka 1
Strani 32–34
Marijan Prosen:
KOPICA NA JESENSKEM NEBU – PLEJADE
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/4/4-1-Prosen.pdf
c© 1976 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
KOPICA NA JESH!SKEM NEBU PLEJ,l\DE
že s pros t i m očes o m mor emo opaz it i , da se na ne kat erih de-
lih ne ba zvezde zgostij o v skupin e. V t eh sk upinah so zvezde
mnogok r a t poveza ne med s eboj, kar sp oz namo po nji hov em sk upnem
gi ba nj u v pr os to ru . Ta ke sku pi ne i menujem o r azs u t e zv e zdn e ko -
pi ce .
Naj bo l j zna na ra zsu t a zve zdn a kopi ca so Pl e jade al i Gos to -
se vc i ( 1) v ozvezdju Bika , kjer s prost im očesom v ja s ni bre z -
lu ni ni no či ra zloč imo 5 do 7 zvezd , z da lj nogle dom pa j ih od-
krij emo š e mn ogo več ( sl . 1 i n sl . 2) . Kopica j e od na s odd a lje -
na nek aj ve č kot 400 svetlobnih l et . V tej r azd al j i j e v pro-
sto r u s premer om oko l i 20 sv etlobn ih l et kak i h 500 zvezd
( s l . 3 ) . Tako s o z vezde v Plejada h pr ib l ižno S-kra t gosteje
r az por e j e ne kot zvezde v pr ostor u oko l i Sonca .
š te v il ne raz isk av e f i zi kal nih l astn osti (ma se, polme r a, t em-
perature, s i ja itd .) z ve zd v Plejadah s o po kaz al e tole: Kopico
sestav l jajo v glav nem zvez de, ki so po veli kost i mal o v e č je ,
pr ib l iž no enake Soncu in malo manjše od Sonca (2 ) . V nj ej naj-
demo zvezde od svetlih be l i h vročih ve l ikan k do šibki h rdečih
pr i t l ika vk . Ni pa r d eč ih veli ka nk, ki jih š t e j emo med naj mlaj š e
zv ezd e , in be l i h pr i t l i ka vk - zvezd s kor a j na konc u s vo j e živ-
lj enjs ke poti . Skora j vse z vez de pa ima j o v pros t or u sk upno
vzpo r ed no gibanje . Na do lgo osvet ljenih fotografskih posnetk ih
Ple j ad opa zimo , da so najsvet le jše zvezd e kop i ce obdane s s ve-
tl e č imi megl icami. Sve t loba te h megl i c ima e nak spek te r kot
s ve t l oba zv ezd . Pr edst a vl jam o si, da s esta vl j a jo meglic o del č ki
sn ovi, ki razp rš ujej o sve t l obo bl ižnj i h zv e zd . Celo t na kopica
je t or e j pot opljen a v meg l ičas t oblak, ki siplje ~ ve zdno sve t -
l obo . Verjetno j e ta ob lak medz vez dne sn ovi osta nek obš irne i n
zel o raz re dčene meg lice, i z ka tere s o nast al e zv e zde v kopic i .
Obstoj medzv e zdne snov i v kopi ci kaž e, da s o Pl ejade in nJeJ
podob ne kopice ml ade . V mnogi h dr ug ih zve z dnih sk upi nah se je
n a m reč vs a medz vezd na sno v že porabi la za t vorbo zvezd .
Danes je znani h skoraj t i soč kopi c , ki s o podobne Plejadam.
Ve liko večin o l ah ko vid imo l e z dal jn ogled i . Ene vk ljuč uje j o le
(1) F.Avsec in M.Prosen. Ast r onomija . Ljub ljana. DZS J975. s t r . J45
(2) Glej na logo Kako velika j e zvezda Ilkiona? na s t r. 39
32
51.1. Shema ozvezdja Bika s Plejadami - M45. V jasnih jesenskih večerih
skoraj ne moremo prezreti te drobne skupinice zvezd na vzhodne mdelu
neba. Ml - Rakovica, a-Aldebaran, najsvetlejša zvezda Bika. Desno:
Plejade v zornem polju daljnogleda z manjšo povečavo.
51.2. Na dolgo osvetljenih fotografskih posnetkih lahko ugotovimo, da so
Plejade potopljene"v ogromen prašni oblak medzvezdne snovi. Svetle
zvezde kopice osvetljujejo prah, ki sveti z razpršeno svetlobo. Sli-
ka prikazuje osrednji del Plejad.
33
J(J'
l(J l
lil '
,iJ'
sr
liJ'
Ili'
JO'
f llfi
90' ." " : .m
oo
4: ~~ :
• ji , .. " 'O • }:f :
'/J' o . --.-- !.ff•
, " 7.J'•rs :
'Il' -.-' . lUJ '
. N >!
. it"
' /7 IJ- . /1
.
'Il'
,
.'iZ -54
' J.f ° 5
• ~9 .rs · ~. f.9 .'ZJ ff JJ .
' fJ '..'~ 15 ' m Jd' oJ
·z
. 11
4J oo
7 • 4; .1" ZI'"' ffJ '
"I~," 'T - ,2e f! 12' ~; ". ,fO J 4; '. J7 - l i ' 19
Il'
L· o . 20 ' ef ~~. J2'Il' .'. JI (°IZ o 41 1\'Il -zs. .il. JI \', . " Luna,
>ff , • oS ~V, jo
'Il m m m m m Z
lil
z.'1J,
2.'
Sl .3 . Karta zve zdne kopi ce Pl ejad (za 250 raziskanih zvezd). Desno: nav ide-
zna Lun ina ploskvica . 1 - n Bika = Alkiona, najsvet lej ša zvezda , ne-
kakšno t ežnostno sred išče kop ice , 2 - At las , 3 - Elektra, 4 - Maja,
5 - Meropa, 6 - Tajgeta, 7 - Plejona.
nek aj des e t zve zd , druge pa več sto. Zvezde v njih so razmetane .
bre z re da . Ob sred i šču ka ke kop i ce so zvezde lahko tudi 50-krat
bolj gos t o r azporejene kot zvezde v okolic i Sonc a. Vse razs~te
zvezdne kop ice l eže v našem zvezdnem si stemu - Galaksij i - vzdol ž galak si j -
s ke rav nin e (3) . Kopice niso velike. V povpr e čju i ma jo premer
de s et in tudi več sve t l obni h let . Vidimo pa le bližnje kopi ce .
Bolj oddaljen i h kop i c ne vidimo , ke r je v plasti zvezd, ki se-
stavlja jo našo Gala ksijo, š e mnogo obla kov k o z m i č n e g a prahu. Ta
prah slabi svetlobo daljnjih zve zd, ki so v oblakih ali za nji-
mi . Astronomi domnevajo, da se nahaja v na š i Galaksiji za temi
pr aš ni mi obla ki še kakih 10 000 razsutih zvezdnih kopi c , do ka -
terih nam je zastrt pogled in nam ostajajo zaen krat še neznane .
Mar i j an Pr osen
(3) PRESEK 2 (1974175) str . 108 in 109
34