-----   95   —
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Zagreba 16. marca. — Presvitli cesar so privolili svitlema banu ^rofu Jelačiču arlavb tako dol^o, da se popolnoma ozdravi. Namestoval ga, bo ta čas kot bana, vi8Jeg"a kapitana, poglavarja in vojaškega poveljnika na Horvaškem in Slavonskem feldmaršal-lajtnant Jožef Sok-cevic, kteremu kot vojaškemu poveljniku je pridan feldmaršal-lajtnant Emil Kusevič Samoborski.
Iz Celovca. Pri nas se bo napravila cesarska smod-karnica, to je, fabrika, ktera bode napravljala smodke ali cij^are.   Že to poletje se pričakuje nje pričetek.
Iz Tersta 17. marca. — 13. t. m. so z lojdovim pa-robrodom se odpeljali letošni romarji bratovšine sv. Severina v sveto deželo. — „Klagenf. Zig,'' piše 14. t. m. iz Tersta, da je došlo po telegrafu mnogim parobrodom in barkam povelje, v Kotar odriniti. Ali velja to homatijam v Cerno-gori, ne moremo za gotovo reči. — Pred nekimi dnevi se je prigodilo, da se je angležk mornar preveč napil in v morje padel. Ljudje, ki so slišali nekaj pasti, so hiteli gledat, kaj da je in vidijo res človeka v valovih. Cez dolgo ga spravijo na kopno, poskušajo vse, ga v življenje spraviti, pa nič ne pomaga. Kot mertvega ga nesejo proti jutru v mertvaško kapelo in polože na deske. Cez nekaj časa sliši čuvaj dozdevnega merliča klicati, da naj mu punca prinesejo in kmalo potem vstane in gre na policijo, kjer so njegovo uro in nekaj dnarjev spravili.
Iz Zgoiiika na Krasu. M. M. — Letošnja huda zima tudi nas tare; snega ni bilo veliko, pa huda burja je včasih dan na dan neprenehoma pihala, da je bil mraz, kakoršnega stari ljudje ne pomnijo; ljudem in blagu vode primanjkuje. Bati se je, da bi se zima tudi ne poznala vinski terti; sena nam bode primanjkovalo letos, pa pri vsem tem je živina dražja kakor pretekle 3 leta; vino pa je po gostivnicah in na debelo za tretji del cenejše, vendar mu pri vsem tem kupca manjka; dnarja je malo med ljudmi.
Iz Ljubljane. V poslednjem zboru mestnega odbora je bilo med drugimi rečmi sledeče sklenjeno: Naj se izpiše služba teržnega komisarja, ktera se že od leta 1853 le namestuje; plača naj ji je 600 fl., (služba je že razpisana; kdor je želi, naj se oglasi do 10. aprila); — tudi naj se udinjajo 4 magistratu i služabniki za opravila na tergih i. t. d., plača naj se vsakemu na leto 250 fl.; — prestavo mesnic, kjer se živina kolje, na uno stran Ljubljanice blizo Udmata, je odbor dovolil s potrebnimi pogoji; — za spominek Radecki-tov naj se pogovori magistrat s slavnim mojstrom Fernkorn-om na Dunaji, kteri hoče obraz Radecki-tov iz brona vliti za 3000 fl.; kam se bo spominek postavil, se bo za gotovo še le pozneje sklenilo; berž ko ne v drevored ,jSternallee", toda v sredo ne.
Iz Ljubljane. Visoka vlada je sklenila, da na obeh straneh železnice Ijubljansko-teržaške se ima zasaditi drevje, in za to nasadbo je določila 10,000 fl. vsako leto in tudi že za letos. S tem ne želi le prijetnišo pot narediti železnici, temuč tudi izgled dati, da se da Kras z drevjem zasaditi. ~ Iz Londona piše neki dopisnik v teržaški časnik, da Angleži kaj radi nakupujejo suho sadje (jabelka in hruške), in se čudi, da posebno tiste dežele, ki so blizo Tersta, od kodar se da sadje ceno v London odpraviti, se niso dosihmal že bolj popri-jele te kupčije.    Pazite Slovenci,   kterim je,   zlasti po
železnici, Terst pred nosom! — Popraviti imamo v poslednjem dopisu iz Zagrebu, da gospod dr. H. Costa je poročnik ondašnje zgodovinske družbe.
Iz Ljubljane. Preteklo sredo smo doživeli v Ljubljani pogreb, kakošnega menda Ljubljana še ni vidila nikoli. Umerel je namreč, kakor so j^Novice" že povedale, blagi gosp. grof Rihard Blagaj, posestnik Polhograške grajšine, ki pa je pozimi večidel v Ljubljani prebival. Nekdanji njegovi podložni kmetje in sosedje v Polhovem Gradcu so prosili gospo grofinjo, naj jim dovoli, da ne so po stari domači navadi svojega ljubljenega gospoda grofa na pokopališč, in mu tako skažejo zadnjo čast. Blaga gospa jim to rada dovoli — in resi milo je bilo viditi, ko je z grofovskimi gerbi opisano trugo osem kmetov v domačih belih kožuhih k sv. Krištofu neslo, za ktero je sla velika množica najvišje gospode ljubljanske, vmes pa še tudi veliko kmetov iz Polhovega Gradca s svečami v rokah. Kakor je to očitno znamenje, da je rajnki res bil pravi oče svojim sosedom, tako pa je tudi v čast Polho-gradčanom, da so tako lepo pokazali udanost svojo do nekdanjega svojega gospoda, ki jim je po letu 1848 bil tudi župan več let.