F<>r«uina plačana v gotDVini.
Posamezna Številka 1 dak
Odkrita beseda
Sele ob prevratu smo se zavedli, kako mačehovsko je z nami postopala avstrijska uprava. Bili smo kulturno in gospodarsko prebujen narod. Imeli pa nismo nobene lastne, vsaj ne pomembne industrije. Vsa pomembnejša industrija je bila v rokah tujerodnih elementov. V kolikor je avstrijska uprava sploh dopuščala industrializacijo pri nas, v toliko se je širil vpliv tujerodnih elementov.
Razumljivo je, da smo hoteli ob prevratu ^Ba tuja podjetja nacionalizirati. Stvar se ni posrečila, ker je naša stranka zaradi takratnih političnih zmed (komunistično in demago-Iko kmečko gibanje) izgubila vajeti in so na odločilna mesta prišli spekulativni in nezreli ljudje, ki so za judeževe groše prodali intere m slovenskega naroda.
Ko je naša stranka prišla zopet na površje, s« je morala z golimi rokami boriti za gospodarsko in kulturno svobodo svojega naroda. Prebroditi je morala mnoge krize ter doprinesti ogromno trpljenje in žrtve. Takrat smo spoznali, da sc velike dobrine naroda pridobivajo po večini le s trpljenjem in žrtvami. Narodova zavest se je dvignila in pojeklenila. Krize so ga usposobile za samostojno gospodarsko in kulturno življenje.
Med tem se je ustvarjala poleg stare tujerodne še mlada posebno tekstilna industrija, ki je po nekaterih začetnih in nezrelih uspehih domačega po večini prešla v roke tujerodnega kapitala. Ta tujerodna industrija je privabila tujerodne mojstre in »strokovnjake" vsake vrste. S svojim denarjem, gospodarsko močjo in tujerodnim elementom je začela vplivati na naše narodno življenje. Ti vplivi so sc vsesavali kakor klopi v naše narodno telo. Mnogokjr je tujerodna industrija dobila celo ambicijo, da s svojim vplivom, pa tudi s svojim denarjem razdvaja naše vrste in sama zavlada nad nami.
Prvi občutnejši pojav naše odvisnosti od tuje industrije smo doživeli ob Štrajku 19*56. ko je tnja industrija s posredovanjem tujih držav zahtevalu od naše uprave, da naj izžene delav-rtvo iz tovarn.
Nam ni preosialo drugega, da na eni strani skušamo počasi ustvarjati svojo lastno industrijo, vzgajati čim več domačih stroko\nJakov ter z žrtvami, samozatajevanjem in nesebičnostjo odvračati poguben vpliv tujerodnega kapitala.
Drug kvaren vpliv tujegeu kapitala smo opazili v stremljenju, da se tuji kapital preseli \saj fornielno dalje na jug. Za preselitev ni nobenih stvarnih razlogov. Če bi obstojali kaki stvarni razlogi, bi taka stremljenja zapazili tudi pri domačih podjetjih. Res je, da ima •trah velike oči in da se mnogi tujci bojo kakih zunanje političnih presenečenj. Kdor ljubi slovensko zemljo, se tega ne boji. Zdi pa ae nam, da so tudi taktični razlogi igral, važno vlogo, ker se je s temi pretnjami in grožnjami hotelo pritiskati na nas, da smo nasproti njim še bolj obzirni, poslušni ali morda celo hlapčevski in da jim ne bi bilo treba tega dati, kar so po pisanem in nepisanem zakonu dolžni odstopati.
Ko se je vidno pričela pripravljati nova svetovna vojna, su razni inozemci, ki so se sicer čutili vzvišene nad nami, nenadoma začutili potrebo po našem občanstvu in državljanstvu. Naša narodna samoobramba je zahtevala, da smo previdni in da ne dajemo sami orožja v roko ljudem, ki omogočajo in razširjajo tujerodni vpliv. Ako bi hoteli pomagati na noge našemu d mačem u človeku, potem nismo smeli dopuščati, da bi ostali razni »strokovnjaki" iz tujine stalno pri nas in izpodrivali naše domače strokovne moči. Gre tudi za kruh našega domačega človeka. Tu so ravnale občine ■elo različno: nekatere niso imele pred očmi bodočnosti in so brez izbire sprejemale v svojo sredo tuje elemente, druge so se zavedale nevarnosti in so sc brnnile z odklanjanjem za-uagotovil domovinstva. Te pa so doživljale ra-aočaranja, ki naši narodni zavednosti in disciplini niso v čast.
Banovinske ceste v okolici Kranja pred ureditvijo
Javna gradbena delavnost je bila v pretek lem letu na precejšnji višini. Celo leto je potekalo v znamenju preureditve državne ceste skozi mesto. Vendar to največje delo ni bi'«u edino javno delo. Tudi banovinska cestna u-prava je krepko zastavila lopato za ureditev cest, ki prihajajo v Kranj.
Na severnem delu mesta je banska uprava v svoji režiji pričela urejevati
banovinsko cesto iz Kranja proti Kokrici.
Ta cesta se odcepi od Jezerske ceste pred Maj-dičevo hišo. Režijska uprava je to cesto, ki se nahaja do Velikega hriba pri Kokrici v mestnem območju, razširila na širino 7 m, izravnala najhujše višinske razlike ter cesto tudi v njeni smeri še dokaj ugodno preuredila. Pričakovati je bilo, da bo cesta izravnana od sokolskega telovadiščo do Velikega hriba v ravno črto, vendar so vsi napori pred začetkom del za ugoden nakup zemljišč propadli, ker so cestni mejaši postavljali pretirane zahteve in je bila režijska uprava vezana na omejena denarna sredstva. Tako je torej propadla najugodnejša rešitev regulacije, lahko rečemo, za vedno. Zagovarjati bi se dalo sedanjo izvedbo s tem. da je ta cesta v prometnem oziru postranskega pomena. To načelo je privzela tudi režijska uprava, ki je uporabila obstoječo cesto v celoti ter tako zmanjšala stroške za odkup zemljišč. V prometnem oziru je nova cesta preurejena z ozlrom na vse zahteve prometa, Skoda je samo v tem, da se ne bo dalo regulacije mesta v tem okolišu izvesti smotrno Iti lepo kakor po prvotnem načrtu. Ob takih prilikah pride na dan ves egoizem lastnikov zemljišč, ki mislijo povsod le na svojo o-sebno korist, javno dobro pa jim je deveta briga.
Režijska uprava namerava napraviti to cesto brezprašno ter je že v prejšnjem letu začela z asfaltiranjem, Zaradi stalnega slabega vremena in drugih ovir pa se prva etapa ni posrečila.
Plast eruptivnega gramoza, ki je bila zalita z asfaltom, ni v celoti zdržala' močno mešanega prometa t. j. prometa vozil z živinsko vprego in motornih vozil ter je na nekaterih mestih popustila. Dolgotrajno jesensko deževje je o-viralo gradbeno vodstvo, da ni moglo prve plasti zaliti z drugo asfaltno prevleko, ki bi zaprla cestišče pred pronicanjem vode. Pred nastopom zime je bila prva, plast zavarovana z eiuptivnim peskom tako, da se škoda na cestišču ni mogla povečati. Upati je, da bodo letos pri nadaljevanju del nedostatki odstranjeni in bo tako Kranj pridobil aov odsek modernizirane brezprašne proge.
Gradilo pa se je tudi na južnem delu mesta na banovinski cesti iz Hrastij preko Čirčič do državnega mostu preko Save in sicer na dveh mestih. Najpomembnejše delo je
zgradba novega železobetonskega mostu preko Kokre v Lajhu.
O tem mostu je v „Gorenjcu" izšlo že več poročil, zato o tej zgradbi podrobno ne bomo razpravljali. Omeniti bi bilo le, kako daleč so gradbena dela napredovala. Zanimivo je, da so desnobrežni opornik mostu letos takoj po novem tetu zabetonirali, temperatura se ~je dvignila ter je gradbeno podjetje, ki gradi most, izkoristilo vreme in dovršilo levi in desni opornik tako, da je sedaj glavno delo napravljeno. Visoka voda, ki nastopa spomladi ne bo mogla več napraviti škode ter bo mogoče most dovršiti v predvidenem roku t. j. do konca junija letos. Podjetnik skuša sedaj pozimi nadoknaditi zamujeni čas poleti in jeseni lanskega leta, ko mu je vreme Stalno nagajalo ter mu je visoka voda Kokre ponovno zalila gradbene jame za opornike. Nadaljuje se tudi s postavljanjem odra in opaža za betonski obok. Nasip pred „Tezo" je tudi že skoraj izgotovlfen tako, da se v grobem že danes opazi smer in oblika noveara mostu in s tem celotna preloTitev in ureditev tega tako nevarnega ovinka.
Na isti cestni progi od Mlekarskega zavoda v Čirčičah dalje proti Hrastju pa je kranjski cestni odbor začel preteklo jesen preložitev ceste večjega obsega. Banovinska cesta se od Mlekarskega zavoda pa do gozda pred vasjo Hrastje t. j. do mestne občinske meje vije z malimi in večjimi ovinki, tako da je v prometnem oziru zlasti v slabem vremenu skrajno neugodna, čeprav poteka po ravnem svetu. Načrte za to preložitev je imel cestni odbor pripravljene že pred tremi leti, vendar ni bilo sredstev, da bi se moglo pričeti z delom. Za to regulacijo se je potegoval tudi g. senator Brodar ter so bili na njegovo pobudo načrti pripravljeni.
Cestni odbor je pričel z delom malo dilje od občinske meje v začetku gozda, kjer je prerezan prvi nepregledni ovinek. Od gozda dalje proti Kranju se drži nova cesta stare, samo da so višine ceste izravnane in so odstranjeni vsi protipadci. Obstoječo cesto je bilo treba ponekod za 70 cm poglobiti, kar je bilo zaradi stalnega prometa in slabega vremena zelo' nehvaležno delo. Od zadnje skupine hiš pa zavije cesta v lahkem loku na njive ter po-poteka nadalje v ravni črti za transformatorjem in Grmovo trgovino ter preide pri najnovejšem objektu Mlekarskega zavoda na staro cesto. Lansko jesen je bilo zgrajenih ca 800 m, tako da preostane samo le ca 550 m. Na novo cesto v preloženih odsekih bi bilo mogoče usmeriti prometa, ker je mraz onemogočil valjanja cestišča, čeprav je bi) ves potrebni gradbeni material že na mestu.
Ta preložitev ceste je tudi v regulacijskem oziru tega okoliša velikega pomena. Mestna občina je že prej na podlagi načrta ceste podeljevala gradbena dovoljenja za nove hiše in je bilo zgrajeno ob trasi že nekaj hiš, ki niso imele pravega dostopa do ceste. Ker ja svet v Čirčičah v razmerju s severno in vzhodno okolico Kranja mnogo cenejši, gradijo v Čirčičah večinoma Manj premožni ljudje in
Povsem jasno je, da imamo vsi interes, da vsak podjetnik, ki biva v naši državi in ima svoje imetje v naši državi, postane naš državljan in prevzame ne samo državljanske pravice, ampak tudi državljanske dolžnosti. Ce postanejo državljani, preide   nanje posebno dolžnost, da ne omogočajo neposredno zapo-j slitev tujerodnih  elementov   in tujerodneira j vpliva. To je pač najmanj, kar smo kot člani I narodne skupnosti dolžni zahtevati od vsake-! ga podjetnika. Živimo  v kritičnih časih, ko državna oblast sama ne more v zadostni meri vršiti teh nalog. Zato smo mi sami poklicani, c"a ščitimo naše narodne in državljanske interese.
Tu spregovorimo odkrito besedo. Težko nam je o teh stvareh pisati, ker moramo pisati o naši lastni narodni nezavednosti, nedisciplini in sramoti. Spregovoriti pa moramo, ker nas veže tudi dolžnost, da pravilno infomiramo vso našo narodno javnost. Če tega dosedaj v zadostni meri nismo storili, smo tudi mi, četudi nehote, sokrivi žalostnih primerov, ki so se dogodili v vprašanju državljanstva inozem-cev.
Ko je neka občina hotela doseči pri vprašanju državljanstva spremembo smeri v večjem podjetju tako v narodnem kot kulturnem in socialnem pogledu, ji je neka druga občina padla v hrbet. V zavesti, da je naš narod discipliniran in narodno zaveden, so se tisti, ki so Imeli pri tem osebne interese, izmislil! in pripovedovali občinskim odbornikom, da prva občina zaradi tega ni dala zagotovila podjetniku, ker ni podjetnik hotel dati 200.000,— din. Da bi intriga še bolj držala, so trdili, da podjetnik itak lahko dobi zagotovilo kake občine v južnih krajih te'- da te pripravljen prostovoljno plačati večje znoske za šolo in druge kulturne namene. Niso pa povedali, da tuji drŽavi iani morejo pridobiti državlinnstvo po redni poti le pod pogojem, če jim je domača ob-
čina zagotovila sprejem v domovinsko zvezo. Po izjemni poti je brez zagotovila domače občine mogoče pridobiti državljanstvo le po odločbi ministrskega sveta. Jasno pa je, da so vsa taka izredna državljanstva izpostavljena revizijam v času, ki bo sedanjemu gotovo sledil. Kljub triumfu nekaterih osebno interesiranih oseb, pa je tudi po pridobitvi državljanstva ostal v podjetju isti sistem in isti tuji strokovnjaki. Ali bo tistih nekaj grošev odtehtalo vso škodo, ki jo imamo na svojem narodnem telesu? Ne gre tu za osebna vprašanja, ampak /a stvar. Če bodo m.se vrstice pripomogle k temu, da se zaželeno spremeni, bomo tudi mi zadovoljni.
Privoščimo vsaki naši občini, če je vsled neresničnih informacij pri zagotovitvi domovinstva kakemu podjetniku ali ravnatelju posebno, če je slovanske krvi, pridobila tuui nekaj gmotnih koristi. To je vse v redu v podjetjih, ki spme skušajo izločiti narodno nam nasprotne elemente in ki se tudi sicer prizadevajo doseči soglasje z našimi narodnimi in državnimi interesi. Če se tudi v teh slučajih nekaterim zlju-bi sejati med naš narod namenoma izmišljene novice, kakor da je domača občina preveč zahtevala (menda 200.000__din) in delati razdor
ter sejati nezaupanje med nami, zato bodo že oni sami odgovarjali, ker ljudska sodba ne bo izostala.
V zadnjem času pa se je pripetil primer, ki nam posebno sili pero v roke. Mojster, ki nima dovoljenja za bivanje v naši državi in katerega bi se pri količkaj dobri volji moglo vsaj v tloglednem času nadomestiti z domačim strokovnjakom, ter dosega državljanstva pomeni izključitev vsaj enega našega domačega človeka, če že ne cele skupine ljudi, od zaslužka in napredka, je bil odklonjen v Kranju popolnoma upravičeno. Za borih 5000 din, ki bodo skopneli kakor sneg, pa je neka podeželska občina dala njemu zagotovilo domovinstva. S
tem je dala ta slovenska občina tujcu, ki vrh tega ni noben Slovan, možnost, da sam z vso svojo rodbino in z vsem svojim vplivom ter položajem izpodriva domače moči ter veča in širi nenarodni vpliv v naši sredini. Če bi občina izračunala, koliko narodnega premoženja je s tem pokopanega, bi že račun pokazal, da se ne splača delati takih kupčij, če bi ji pa kdo predočil, da je s tem oškodovala svoje lastne občane, ki imajo interes, da dobijo službe, bi verjetno z gnusom zavrnila tako prošnjo. Ce bi pa se občinski odbor informiral, da gre za važne narodne in državne interese, bi se pač no dobilo nobenega občinskega odbornika, ki bi glasoval proti narodnemu in državnemu interesu. V Kranju se je sicer dobil eden, vendar je to še razumljivo, ker se v Kranju javljajo že močni službeni in rodbinski odnosi. Ne bi bilo pa to razumljivo za občino, kjer takih odnosov ni, zato odkrito povemo, da to obsojamo.
Mi smo vedno ščitili slabšega pred močnejšim. Pri tera pa smo vedno upoštevali resnične pravice močnejšega. Vedno smo bili obzirni do vseh tujerodnih podjetij in smo jim hvaležni za dobrine, ki jih ta podjetja ustvarjajo za našo skupnost. Ni pa naš namen, da kogar koli odbijamo. Nasprotno Želimo, da se tndl tuja podjetja pri nas svobodno razvijajo, se-\eda v mejah naših narodnih in državnih koristi. Te meje pa gospodarskim interesom ne ško-dnjejo, ampak nasprotno ustvarjajo trajne pogoje za uspešno in složno sodelovanje.
Če Smo izrekli to odkrito besedo, smo imeli le namen stvari dati resnični in pravi obraz, Tii pa bil naš namen, kogar koli napadati ali celo žaliti. Mi nočemu nobenih osebnih razračunavani, ampak hočemo le pravilne enotne in složne smeri v vseh narodnih in državnih osnovnih vprašanjih. Le v slogi bomo obdržali svojo neodvisnost in svobodo.
STRAN 2
ORENJECt
koristi torej ureditev ceste v glavnem malim ljuuem, ki so primorani zaradi nižjih cen iskati stavtiišca na perileriji Kranju. Občina pa ni smem dopustiti zidavo ob stari cesti iz regulacijskega ozira, tovarniški delavec pa ni mo-gei kupovati sveta od stare ceste preko projektirane, ker je vedel, da mora občini brezplačno odstopiti svet za cesto, zato je bila gradbena deiavnost v tem kraju umetno zadržana. V Cirčičah je itak že mnogo škode, ker so ae prej podeljevala gradbena dovoljenja za nove hiše brez sistema in reda; kakor je ' kdo želel, tako je postavil hišo. Nova cesta bo napravila v tem oziru red, z njo so podane smernice regulaciji celega okoliša. Pričakovati je, da se bo gradbena delavnost hitro razvi juli in bodo Cirčiče kmaiu predmestje Kranja, zlasti ko so dobile v svoji sredi mogočen obrat — osrednji gorenjski mlekarski zavod. Ker je cesta stranskega pomena, bo zadostovala širina 6 m, s katero je bil zgrajen odsek lansko jesen. Pripomniti je treba še, da spada k ureditvi ceste v Cirčičah tudi odstranitev nepreglednega ovinka, ko se pride iz gozda pred vasjo Hrastje.
Ureditev ceste proti Kokrici, zgradba novega železobetonskega mostu preko Kokre v Laj-hu ter preložitev ceste v Cirčičah so tri dela, ki so bila deloma dovršena, odnosno pričeta lansko leto. Celokupni stroški za dovršitev teh del znašlajo okoli 1,800.000.— dinarjev, od katerih prispevata po polovici kranjski cestni odbor in banska uprava. Cd tega denarja je bil lansko leto porabljen že cel milijon dinarjev. Ta vsota izpričuje, da banovina in cestni okraj za izgradnjo in modernizacijo drugovrstnih cest v kranjskem okraju mnogo žrtvujeta.
Banovinski cesti na levem bregu Save sta pri njnnem vstopu v Kranj in še daleč iz njega ven torej tik pred ureditvijo, ker so bila dela lansko leto krepko zastavljena.
Program za letošnjo leto pa obsega
modernizacijo in ureditev cest na levem bregu Save.
V prvi vrsti je treba vključiti v modernizirano državno cesto železniško dovozno cesto na postajo Kranj. Ta cesta je bila in je še danes slabo tujskoprometno izpričevalo za kranjski okraj. Pri izstopu iz postaje si "tako rekoč pa-
del v blato, če je bilo slabo vreme. Da je treba temu napraviti konec, sta si bila cestni odbor in kranjska občina že dolgo na jasnem, vendar so različne ovire, ki so izven njih, modernizacijo zavlačevale; čeprav je bilo to delo že za lansko leto predvideno, ri prišlo do pri-četka modernizacije. Sedaj pa so vsi načrti že potrjeni ter so denarna sredstva v glavnem zbrana, tako da ni več nobenih zaprek. Načrt modernizacije predvideva tlakovanje dovozne ceste od mostu prekc Save do postaje z malimi granitnimi kockami. Cesta bo potekala v glavnem v sedanji smeri, samo da bo na gotovih odsekih razširjena. Deloma na obeh straneh ceste bodo preurejeni hodniki za pešce, ki bodo asfaltirani. Ce bodo razmere spomladi ostale iste kakor danes, se bo pričelo z delom kakor hitro bo sneg skopnel.
Istočasno z modernizacijo železniške dovozne ceste namerava okrajni cestni odbor v tem letu preurediti tudi banovinsko cesto do prelaza preko proge v smeri proti Besnici. Ta cesta ni-mi. že dolgo pravega profila ter se voda v redu ne odteka ter zastaja na cestišču, kjer se potem dela blato. Urediti jo je treba že iz razloga, da služi tolikim delavcem iz tovarne Ju-gobrune, ki morajo v slabem vremenu prenašati neznosno blato. Cesta bo v višinskem pogledu izravnana in razširjena na 6 m.
To bi bil program za letošnje leto. Čaka pa cestni odbor še ureditev banovinske ceste v Stražišču, kjer obstoja pri priključku na državno cesto na Gašteju mogoče edinstven primer, kako malo gleda državna cestna uprava na lokalne prilike. O tem, kako bo ta priključek urejen, še ni dokončne odločitve, ker zaenkrat tudi denarja ni. Najbolj mogoča in verjetna bo preložitev ceste izven Stražišča tako. da bo priključek na državno cesto nižje od sedanjega. Da bodo Stražiščani zadovoljni, pn bo tudi treba poskrbeti.
Tako smo razgrnili probleme banovinskih cest okoli Kranja, ki pa danes niso več pereči, ker so sredstva za njihovo rešitev v glavnem zbrana in dela začeta. Treba je rešiti problem najprej pri glavi, potem šele poskrbeti za trup. Tudi zunaj mesta v kranjskem okraju čaka še mnogo problemov, ki zaenkrat niso mogli priti na vrsto, vendar bodo. kakor je videti, dovozne ceste pri mestu Kranju v kratkem urejene; potem pa pride na vrsto dežela.
Omejitve v prehrani
Izredno slaba lanska žitna letina, velika preobremenjenost prometnih zvez, zlasti pa pomanjkanje vagonov je dalo povod, da so o-blasti začele misliti na organizacijo prehrane v Sloveniji, posebno pa na racioniranje potrošnje pšenice in mlevskih izdelkov (bele in krušne moke ter testenin). Prvotna uredba o rezervah enomesečne hrane ne bi dosegla povsem svojega namena, ker ni vsakemu dano to nabaviti, po drugi strani pa občine, ki naj bi to finansirale, niso bile dotirane s potrebnimi krediti. Zato je bil v Sloveniji ustanovljen Banovinski prehranjevalni zavod, kratko Prevod, ki so mu bila stavljena na razpolago primerna denarna sredstva, da je mogel preskrbeti za Slovenijo rezerve pšenice in tudi drugih važnih življenjskih potrebščin, obenem pa ima nalogo, da organizira, racionira in kontrolira vso prehrano Slovenije. Za pomoč Pevodu in kot njegov izvršilni organ so bili ustanovljeni po vseh občinah Občinski prehranjevalni uradi in Okrajni prehranjevalni uradi pri sreskih na-čelstvih.
Prevodu se je posrečilo, da je zbral precejšnje zaloge pšenice in mlevskih izdelkov, ven-
dar pa ne toliko, da bi shajali pri normalni potrošnji do nove žetve. Zato je bila izdana 28. decembra 1. 1. banova uredba o racioniranje zaloge pšenice in mlevskih izdelkov, ven-da smejo kupovati potrošniki pšenično moko (belo in krušno) le v določenih trgovinah, v glavnem tam, kjer so jo kupovali pred septembrom 1939 in
2.) da se mora potrošnja moke znižati na v odredbi določeno količino, t. j. 2 kg mlevskih izdelkov na vsakega otroka do 6 let, 3 kg na vsakega otroka od 6 do 14 let, 4 kg na vse osebe rr>zen delavcev, ki so zaposleni pri težkih ročnih delih (n. pr. rudarji, drvarji, stav-binski delavci, težaki itd.). Tem pripada 5 kg mesečno. Preostala potreba t. j. do 7 kg poprečno mesečno, se mora kriti z mlevskimi izdelki iz koruze in drugih žitaric, ki se smejo prodajati prosto.
Da pa bo mogoče pravilno dodeljevanje' mlevskih izdelkov trgovcem in pekarnam, ki oddajajo dalje svojim potrošnikom, je bilo nujno potrebno popisati vsa gospdinjstva. Občinski prehranjevalni urad je te dni delil popisne pole, ki jih je prejel vsak hišni gospodar zase
in za svoje najemnike, poleg tega pa za vsakega podnajemnika po eno. Pole je izpolniti točno po navodilih in jih vrniti v teku dveh dni občini. Če slučajno kake stranke pole ne bi prejele, naj jo zahtevajo na občini, ker se jih sicer ne bo moglo upoštevati pri dodelitvi. Šele, ko bo ves ta popis izvršen in urejen, kar se mora izvršiti do 10. t. m„ če bo to mogoče, bo dodelitev trgovinam in pekarnam točna. Do tedaj pa sme po odredbi dobita vsaka pekarna in trgovina na drobno polovično količino pšenične moke, ki jo je pred septembrom 1939. prodala. V vso občino pa ne sme priti v podrobno oddajo več moke kakor je za občino Kranj  določeno in predvideno,  to  je 21.000
Trgovci, zadruge in druga oddajališča naročajo pšenično moko izključno pri Prevodu in le po občinskem prehranjevalnem uradu Pri Prevodu sc mora po Občinskem prehranjevalnem uradu zaprositi tudi za tiste količine nro-ke, ki se ne dodeljujejo od skladišč Prevoda, temveč iz zalog veletrgovcev. V občino torej ne more in ne sme priti nobena količina pšenične moke, da ne bi zanjo vedel Občinski prehranjevalni urad.
Da se preprečijo kake zlorabe, imajo trgovci nalog, da vsako prodajo mlevskih izdelkov iz pšenice vpisujejo v be!ežnico, ki jo vodijo v obliki dnevnika. Iz te beležnice mora biti razvidna količina mlevskih izdelkov iz pšenice, ki so jih obrati prodali.
Prav takšno beležnico vodijo pekarne za vso moko. ki jo dajejo dnevno v peko. Izjemo-
ma smejo peči pekarne do najdalj 31. I. 1941. kruh iz krušne in koruzne moke ter kruh iz bele in koruzne moke v razmerju 40 proti 60*/t. Prav tako se sme peči od 1. januarja 1941. dalje beli kruh in luksuzno pecivo le iz zalog be'e moke, ki so bile prijavljene obč. prehranjevalnemu uradu po stanju 31. 12. 1940. Po 10. januarju se omeji količina finega peciva, ki se je proizvajala dotlej v občini oziroma pekarni. Obč. prehranjevalni uredi bodo po zaslišanju pristojnega združenja pekov določili natančne količine finega peciva, ki ga lahko pečejo posamezne pekarne.
Vse te omejitve ne prepoveduje nikomur, da ne bi smel nakupovati pšenične in koruzne moke ter pšenico in koruzo pri kmetih v Sloveniji ali pa uvažati oboje od mlinov ali trgovcev izven Slovenije. Vendar je treba vsak tak nakup ob prihodu blaga prijaviti Prevodu po Občinskem prehranjevalnem uradu.
To so v glavnem omejitve v naši prehrani, ki so bile nujno potrebne zato, da nam bo z razpoložljivimi zalogami mogoče pričakati nove žetve. Če bi trošili sedaj, kot bi običajno brez vseh omejitev, bi se nam lahko dogodilo, da bi bili v zgodnjem poletju brez moke. S tem malim pritržkom pa, ki nam je po nujnosti naložen, bomo shajali do nove žetve.
Občinski prehranjevalni urad bo posloval t prostorih Združenja trgovcev, ki mu jih je dal brezplačno na razpolago in naj vse prijave glede zalog in nakupa dostavljajo v poslovne prostore.
Občinski prehranjevalni urad.
Pijančevanje in še kaj!
O hudih časih mnogi tožijo. Norci! Samo v zabavišča in gostilne naj gredo pogledat, pa bodo videli kakšni hudi časi vladajo tam. Na Silvestrovo so bili vsi lokali polni, gasilski ples odlično obiskan, saj so morali še posebej zaključiti zabavo z vinskim sejmom. Tako se je gasilski ples vršil v dveh dejanjih. Povsod se je dobro pilo in pošteno jedlo, da ne rečemo žrlo, kruh bo pa ravnokar na nakaznice. Kdo je torej norec? Vsi tisti, ki so v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah kolovratih pijani domov, ko so se pa naspali, so pa začeli zabavljati čez hude čase. To je logika!
Zato bi bila zanimiva ugotovitev, koliko se je popilo vina kljub temu, da je draginja in da je cena vinu precej porastla. Ko že vse dobivamo počasi na nakaznice, ali ne bi bilo pametno uvesti tudi vino na nakaznice? Odločno naj se omeji uvažanje vina iz drugih banovin, prepove naj se odpiranje novih gostiln in bez-nic, sedanje pa naj se pri vsakem najmanjšem policijskem prestopku enostavno zapre. Pijance pa naj se drakonično kaznuje. To so •stvari, ki so že tuko kričeče, da nas silijo k odločnim ukrepom.
Največ pijančevanja pa je ravno na veselicah. Ali je sploh primerno, da se v takih časih vrše bučne veselice in da se tam popiva cele noči. Prepričani smo, dn bi bil najbolj umesten ukrep ta, da se prepove vsaka veselica. Res je, da bodo letos veselice precej omejene po številu, toda efekt postaja isti kot je to bilo prej, ker so te veselice tem bolj obiskane. Zato je upravičena naša zahteva, dn se prepove vsaka veselica!
Uredbe, ki so doslej izšle o prepovedi in o-mejitvi veselic, so vse preveč mile in ne odgovarjajo časom, ki jih preživljamo. Naši bratje krvave na bojnih poljanah, mi pa se veselimo in zabavamo tako brezčutno, kot da se ničesar ne godi okoli nas in da živimo v
mirnih časih. V teh pogledih bi bilo treba več resnosti in sočustvovanja. Organizacije pa, ki ne znajo drugače priti do sredstev, niso vredne in tudi niso sposobne, da sploh obstojajo. S čim vse v zvezi se vrše različne zabave, veselice in ples, to nam ni treba pojasnjevati. Prepričani pa smo, da najbrže ni pri nas veselice, kjer ne bi prišli na svoj račun številni prijatelji dobre kapljice, ki potem kažejo s svojim nelepim vedenjem svojo srčno kulturo.
Ne bomo utemeljevali, zakaj je škodljivo in kakšne posledice ima pijančevanje za vsakega posameznika in za ves narod. Treba je in to tudi pričakujemo, da izda oblast energične n-krepe in uredbe o pobijanju pijančevanja in prepovedi veselic. K temu nas silijo razmere, ki ne poznajo nobenega zavlačevanja in odlašanja ter pomišljanja.
Gospodarstvo-.
Gospodarski tečaj s predavanji v Tržičn
priredi v meščanski šoli kr. banska uprava skupno z osrednjimi slovenskimi kmetijskimi ustanovami dne 15. in 22. januarja 1941.
Spored predavanj, ki jih bodo deloma spremljale skioptične slike, je naslednji: 15. januarja:
od 8. do pol 10. ure: Delo okraj. kmet. odbora za povzdigo kmetijstva.
Od pol 10. do 11. ure: Gospodurskc zadruge in kmetijske organizacije (predava prof. Puš iz Ljubljane).
Od 11. do 13. ure: Naše mlekarstvo (predava ing. Erpič). 22. januarja:
Od 8. do pol 10. ure: Vzreja telet in donosnost   aše živine.
Ou pol 10. do H. ure: Bolezni pri vzreji živine in prva pomoč.
Nadaljevanje na 4. strani
Janez Brodar, senator:
Ob smrti dr* Antona Korošca
Ves slovenski narod stoji pod silnim vtisom smrti svojega voditelja dr. Antona Korošcu. Vse preblizu pa nam še stoji njegov lik, da bi mogii izreči pravo sodbo o njegovi veličini. 1o bo povedala šele zgodovinu. Nesporno pa je, da je on kot politik in državnik krepko vodii naš narod in državo ravno v času, ko še nismo imeli lastnega političnegu izkustva in je živel v nas še spomin na dolgotrajno suženjstvo.
2e takoj ob nastanku države je pomenilo njegovo ime med Slovenci nekak simbol slovenske Svobode in naše jugoslovanske skupnosti. Dr. Korošec je tedaj nustopil za slovensko avtonomijo dobro se zavedajoč, kako usodne posledice bi mogel roditi centralizem za razvoj naroda in države. Avtonomija je postala v jugoslovanski državi njegov politični program, ki ga je zasledoval že v deželnem zboru na Dunaju, saj je vedel, da bo edino v njej zagotovljenu kulturna in gospodarska samobitnost našega naroda. Toda on se pri zasledovanju tega svojega programa nikdar ni prenaglil. Vedno in ob vsaki priliki nam je naročal, naj počakamo u-godnega trenutka, ker bi vsaka prenagljenost mogla postati usodna za narod in državo. Ob le/kili odločitvah nns je sklirnl v Ljub-
nice za nadaljne delo Tako je bilo tudi takrat, ko je zavladal Živkovićev režim ..železne roke", ki je nasilno hotel uvesti v državo najstrožji centralizem. Dejal je: „Ni nobenega izhoda, v trpljenje bomo morali. Povejte mi, ali bo naš narod to preizkušnjo prestal?" In ko smo mu odgovorili, da smo vsi zn trpljenje in dn je ves narod z nami, je z vidnim veseljem na obrazu sprejel borbo, ki je kmalu sledila. Tedaj, ko je bil on še v prostosti, pa je hodil od hiše do hiše in obiskoval družine zaprtih in interniranih. Za vsakogar je imel toplo besedo tolažbe, vsakega je po svojih močeh tudi materialno podprl. Z nami, ki smo bili zaprti, je vedno iskul prilike, da bi dobil stike, kar pa se mu je malo posrečilo. Dobivali smo od njega večinoma le pozdrave, kar pn je bilo dovolj, da smo vztrajali trdno do konca. Tudi on. naš voditelj, je vztrajal, saj je vedel, dn bo iz teh borb izšel njegov narod dovolj utrjen in politično zrel zn nadaljnje njegove načrte.
Np j večje pažnjo je naš voditelj posvečal izobrazbi nnjširših slojev našega narodu. V izobrazbi, združeni z globoko srčno kulturo, ki je tako iipičnn zn noš narod, je videl najtrdnejšo oporo prod fednj vedno bolj prodira jo-
ki je imel tedaj že tako globoke korenine v našem narodu. V ia namen je z vsemi silami podpiral naše prosvetne in kulturne organizacije, ki nuj bi služile kot nekaka izpopolnitev mladostne šolske izobrazbe.
V beograjski skupščini nam je bil on pravi oče. Vedno se je zanimal za podrobno delo vsakega poslanca v svojem okraju. Tega je pohvalil, onega grajal in mu dajal nasvete. Zanimal se je celo za osebne in družinske razmere posameznikov. Hotel je vodno spoznati svoj narod do zadnje njegove podrobnosti. Nojijubši so iiiu bili obiski pri svojih prijateljih, ki jih je iincl mnogo po vsej Sloveniji. 1'rav mnogokrat ga je pripeljala pot k meni v Hrastje. Ob takih prilikah se je najin ruz-govor zavlekel pozno v noč. Razlagal mi je svoje globoke politične načrte, obenem pa mi je kdaj razkril svoje najbolj osebno občutje. Tuko mi je pripovedoval, da si zaželi kdaj tihega doma in nekaj pedi zemlje, nu kateri bi bil čisto sam gospodar, Toda, ko je začel razmišljati o svojem premoženju, s kuterim naj bi kupil tak mal grunt, je kaj lahko in brž ugotovil, da nima denarja niti za skromno bajto... Tak, skromen in ubog je ostal vse do svoje smrti. Bilo je vedno tako: njegovi visoki mesečni prejemki prav za prav niso bili njegovi; njegov tajnik / Beogradu ve namreč povedati, da je imel pri njem največ posla okrog prvega v mescu z razpošiljanjem predsedniko-
Dr. Korošec se je dobro zavedal, da je v gospodarski moči naroda najtrdnejša opora pred tujimi vplivi in miselnostmi. Zadružništvo se mu je zdelo najprimernejša oblika našega gospodarstvu, s katero naj bi postavil Slovence gospodarsko na lastne noge. V njeni je posebno videl gospodarsko rešitev kmečkega stanu, saj se je predobro zavedal, da je vprav tradicionalna razcepljenost kmečkega stanu velika in huda rana na našem narodnem telesu. Kdo bi preštel vsa njegova zborovanja in sestanke, ki jih je imel širom slovenske zemlje in na katerih je bodril kmečke gospodarje in navduševal mladino zn sodelovanje v zadružništvu zn skupni dobrobit stanu in naroda. Vendar v svojem političnem udejstvovnnju ni poznal razlik med stanovi, šibkejšega je ščitil pred močnejšim. Enako ljub mu je bil delavec kot obrtnik ali kmet. Premnogokrnt je poudarjal: ..Komunizma ne bomo uničili z zapori, puško ali bajonetom, ampak samo s pametno socialno zakonodajo."
Smrt nam je ugrabila tega velikega .moža ob čusu, ko njegove velike zamisli še niso bile končane, ko še stotero vprašanj čoka slovenski narod nerešenih. Vendar ni razloga, da bi bili malodušni in da bi opustili od njega započeto delo. Zaupajmo vase in utrjtijmo svoj narod in svojo državo na zunaj in na znotraj v tistem smislu, kot je to nakazal s svojim vzgledom on sam. Njegov spomin naj ostane
»GORENJEC«
Škof ja Loka naj dobi Korošcev trg
Ni dovolj, da je naše mesto proslavilo dr. Korošca ob njegovi prezgodnji smrti, ki je ves naš slovenski narod zadela tako v živo, s tem da se je zavila v črnino in da je bilo nekaj žalnih sej. Ne, to ni dovolj! Za nas Ločane je bil dr. Korošec več kakor samo voditelj določene politične stranke. Bil je več kakor narodni voditelj, kar je bil vsem Slovencem. Nam Ločanom je bil dr. Korošec veliki dobrotnik in zaščitnik. Ne bomo naštevali njegovih zaslug za našo starodavno Loko. Ne bomo jih naštevali, ker jih vsak izmed nas dobro pozna. Tako mi, ki smo stali vedno za njim ob burji in lepem vremenu, kakor tudi oni, ki so mu v življenju nasprotovali in mu g i grenili. Tudi oni stoje danes sklonjenih glav in priznavajo njegovo veličino in zasluge za kraj in za miš narod sploh.
Velikemu pokojniku in velikemu našemu dobrotniku pa se mora naše mesto oddolžiti vsaj na skromen način. Ali ne bi bilo prav, dn bi v njegov spomin tudi naše mesto preimenovalo noš ..Mestni trg" v ..Korošcev trg"? Ali bi bilo
to komu v škodo ali razžaljenje? Se malo ne! Mesto pa bi le pokazalo malo hvaležnosti, čeprav na najskromnejši način, onemu, ki mu je bil v življenju vedno naklonjen. Končno pa je tudi prav, da svojega najzaslužnejšega in največjega častnega meščana mesto proslavi na ta način. Nis,rno osamljeni v tej zadevi. Za nami stoje vsi naši ljudje. Zato upamo, da bo občinska uprava storila vse potrebno, da se bo želja ljudstva izpolnila čimprej.
Pa še nekaj nam leži na srcu! Dr. Janez Ev. Krek je bil tako rekoč naš rojak; saj je bil naše gore list; ali ni žalostno, da nima v našem mestu niti najmanjšega vidnega znamenja, ki bi kakor koli še spominjal nanj. Ali bi ne bilo prav. da bi se obenem z dr. Korošcem spomnili tudi na dr. Kreka?
Zakaj „Mestni trg"? Zakaj „Spodnji trg"? Ali bi ne bilo bolje „Koroščev trg" in „Krekov trg". Premislite in preudarite in ne pozabite: „Narod, ki svojih velikih mož ne spoštuje, jih vreden ni!"
Anton Ogrin — petdesetletnih
Letos 3. januarja se je srečal z Abrahamom edene izmed najbolj agilnih in delavnih naših mož   — škofjeloški stavbenik g. Ogrin Anton.
G. Ogrin izvira iz znane vrhniške družine Ogrinov. Vsi njegovi bratje zavzamajo zelo odlične položaje v našem javnem življenju. Tudi jubilant zavzema v našem krajevnem javnem življenju že desetletja sem zelo vidno vlogo, tako v političnem, prosvetnem, gospodarskem, obrtniškem, kakor tudi pri vsakem drugem udejstvovanju, kjer je treba pomagati s spretno in previdno roko. Značaj g. jubilanta in njegova priljubljenost med vsemi sloji izvira iz njegove mirne, tihe, nikdar v ospredje se tiščeče osebnosti. Vendar njegov nastop povsod naredi vtis odločnega moža, ki zna z mirno, a jasno besedo razvozlati in uravnati največja nasprotstva.
Kakor smo že dejali, zavzema v našem javnem življenju g. Ogrin zelo vidno mesto. Ze desetletja sem je član škofjeloške občinske u-prave. Tu moramo omeniti brezmejno požrtvovalnost jubilanta pri delu na občini. Nešteto ur svojega dragocenega časa je že žrtvoval v ta vzvišeni namen. Če povemo, da se ves regulacijski načrt mesta razvija na terenu po njegovi zamisli 'in po njegovem gradbenem pravilniku, ki je priložen temu načrtu, mislimo, da ne izdamo nobene tajnosti. Tudi pri
cestnem odboru zavzema g. jubilant prav odločujoče mesto. Stranka JRZ pri nas ga ima čast šteti med svoje najodličnejše člane, saj je bil že dalj časa njen agilni tajnik. V našem obrtniškem življenju je ravno Ogrin tista osebnost, ki je s svojo previdno roko znal razčistiti kaj čudni položaj, ki je nastal pred dobrim letom. Vedno je zastopal le koristi našega obrtnika in se ni pustil nikjer izigrati.
V prosvetnem življenju osebnost g. Ogrinu igra zelo zelo vidno vlogo. Lansko leto je bil celo predsednik našega katoliškega prosvetnega društva. S svojim požrtvovalnim delom, ki ni gledal na velike žrtve, je pripomogel, lahko rečemo bistveno pripomogel, k razveseljivemu razvoju društva, ki se kaže v veliki predelavi in prizidavi društvenega poslopja in sanacije društvene blagajne. G. Ogrin je tudi predsednik godbenega društva, ki se je prav zadnje čase zopet oživelo. Vneto deluje tudi pri mnogih drugih društvih in socialnih ustanovah.
G. Ogrin pa je tudi zvest čitatelj ..Gorenjca", katerega prebira prav od njegovega začetka sem. Zato tudi ..Gorenjec" izreka g. jubilantu ob njegovi petdesetletnici iskrene čestitke z željo, da naj g. jubilant nadaljuje svoje tiho in požrtovnlno delo že dolga leta.
Cerkveno in prosvetno življenje v Tržiču
Cerkveno življenje. Leto 1940 je bilo v cerkvenem oziru zelo živahno. KrnaU; v začetku tega leta se je začel Tržič pripravljati na sveti mis-ijcn, ki je trajal od 9. do 19. marca. Vodili so ga lazarhti. Otajala so se mnoga srca, le okoli 150 jih je ostalo zamrznjenih v grehu, toliko jih numreč ■i bilo pri spovedi. Sklep'io pobožnost je imel g škof.
V tem letu so dobili Dolinci svoje bandero. Blagoslovljeno je bilo 19. marca in jo šlo prvikrat za procesijo v misijonski sklepni procesiji.
Zelo lepa je bila slovesnost prvega svetega obhajila. Vseh prvoobhajancev je bilo 117. Bilo pa je že zelo zgodaj zaradi sv. birme in sicer 28. aprila.
Od 3. do 5. maja je bil med nami g. škof. Otroci-šolarji, ki jim je g. škof posvetil največ časa, so s svojimi odgovori pokazali, da so dobro poučeni v verouku. Birmanih je bilo 643 otrok.
Zelo lepa je bila pobožnost na karmelsko nedeljo. Procesija s kipom karmelske Matere božje na Slap je bila združena s prošnjo za mir. Udeležba je bila zares velika.
1. septembra jo odšel v Ljubljano za kanonika g. župnik Anton Vovk. Celih štirinajst let je prebival med nami. Dve leti kot kuplan in dvanajst let kot župnik. Težko je bilo slovo, saj je bil vsem vse. Zlasti pa ga ne morejo pozubiti ubožci in bolniki. Naj ga na novem mestu bluposluvlja Bog z vsem nebeškim blagoslovom. Na njegovo mesto je 8. septembra prišel g. Zitko Alojzij, ki je bil prej kaplan v Šenčurju pri Kranju, šele štiri .mesce je naš pastir, pa se je že kar dobro vživel v 1 ržič. Njegova vedrost mu pridobiva priljubljenost. Naj tudi njega in nas po njem Bog obilo blagoslovi.
V nedeljo 29. decembra se je vršila slovesnost nove sv. maše, ki jo je daroval g. Boris Femc, „Luzarjev gospod". Četudi je bil hud mraz, je vendar bila slovesnost tako brezhibno lepa, da nam bo dolgo ostala v spominu. Pridigal je zadnji tržiški novomnšnik g. p. Edi Hohm, ki je v krasnem govoru slikal vzvišenost du-hovništva, in vsem potrdil glas izvrstnega pridigarja.
Vsa okrasitev pred hišo pred župniščem in cerkvijo in zlnsti v cerkvi, je pokazala, kako
v Tržiču cenijo duhovnika in kakšno spoštovanje uživa Luzarjeva družina. Bog nam duj še več tako zglednih krščanskih družin, iz katerih so izšli slovenskemu narodu vodniki.
Rojenih je bilo v tržiški župniji 88 otrok; z onimi 22, v bolnišnici rojenimi skupaj jih je 110. Umrlo je 59 faranov, najstarejši je živel 91 let in 10 mescev. Porok je bilo 43. Glede otrok gremo puč po poti Francije in gorje nam, če nas bo ta pot pripeljala do enakega konca.
Sicer je versko življenje v Tržiču lepo. Gotovo je, da je sovražnik med to pšenico zasega življenja in žarišče prosvete ter najboli obiskana hiša v Tržiču, ni treba posebej poudarjati. Že zaradi tradicije in dobrega imena, toda oboje spremlja neprestano delo Prosvetnega društva. Društveno delo je najpridnejše jal mnogo ljulke. Bog nam daj v novem letu čim lepše pšenično klasje, pa čim manj ljulke! Prosvetno življenje.
Da je „NaI dom" na Skali središe družubne-v igrah in prosvetnih večerih, kuže pn se tudi v odsekih (pevski, godbeni, dekliški).
Že lanska igralska sezona je bila zelo živahna, letošnja pa je bila desedaj najživahnejša, kar jih pomnimo. Prehod med lansko in letošnjo sezono je bila dijaška uprizoritev: „Ro-binzon ne sme umreti." Začeli smo z „Miklovo Zalo": kakšen uspeh! Potem „Kvadratura kroga", potom žaloigra „Ljubezni in morja valovi'', potem narodna igra „Divji lovec". Vedno nabito polna dvorana, vse razprodano, nekajkrat SO moraii ljudje brez vstopnic oditi. Potem še dv.' prireditvi Miklavža in še prosvetni večeri. Da bi društvo čimbolj zadovoljilo obiskovalce, si je nabavilo moderno zvočno oja-čevalno napravo. Odmori so kratkočasni, ker igra godba, ki tako blažilno vpliva na človeka.
Silvestrov večer smo preživeli ob veseloigri „Knjižnjičur." Igra je duhovita (morda celo preduhovitu za publiko) angleška družabna komedija. Ima to dobro stran, da ni tako neumno omlednn, kot so na splošno veselogre. Ponovlje-jenn je bila v nedeljo ob pol štirih popoldne.
„Marica in hudič", inko pa je naslov igri, ki so jo uprizorili tržiški dijaki nn praznik sv. Treh kraljev ob pol osmi uri zvečer. Je staro-flnmski misterij. Igra je nekaj izrednega kot po svoji vsebini tako tudi po uprizoritvi.
Pb
dobrodelne namene — ali štanjol za zamorčkel
G., bun dr. Marko Natlačen je v okviru svoje oblasti izdal odredbo o omejitvi zapravlja-ških prireditev. Plesi v tekočem letu ne bodo tako lahko dovoljeni. Gostilničarjem je vzeta pravica za prirejanje plesov. To odredbo so pozdravili vsi pošteni Slovenci. V času vojnih grozot in splošnega pomanjkanja ne smejo pokvarjeni izvržki zdravega naroda na divjaški način s pijančevanjem in drugimi zablodami tratiti narodno premoženje in kaliti čut soža-lja s trpečimi. Poziv k resnosti je izdal na vernike tudi naš nadpastir dr. Gregorij Rozman takoj v začetku sedanje svetovne vojne. Vsi pošteni so poslušali njegov glas. Za tiste pa, ki so zatrli v sebi čut krščanske poštenosti in olike, bo pa morala pomagati policijska oblast.
Toda zabloda in pokvarjenost je iznajdlji-vu. Da bi svojim pokvarjenim nagonom mogli vendar dati duška, si izmišljajo zapravljaške plesne prireditve pod lepo pobarvano masko nekake dobrodelnosti! Plesali bomo zato, da pomagamo revežem! Tako hočejo javnosti in samemu sebi lagati. Ples v korist Zimske pomoči — Ples v korist stradajočim — Ples v korist revnim dijakom — itd! Kar nič si ne prikrivajmo, nič ne lazimo! Maskirana podivjanost, maskirano zapravljaštvo ali kakor že hočete reči! Koliko pa dobijo od tega plesa reveži, koliko dijaki, koliko) sirote oziroma Zimska pomoč!? Gotovo nekaj! Toda koliko! Da ni vredno, posebno še, če pomislimo, koliko se je na taki prireditvi zapravilo, zapilo in na vse druge načine razmetalo!? Kar najlepša in naj-točnejša bo še primera s stanjolom za zamor -čke. Pokvarjen otrok je za denar, ki ga je dobil od dobrih staršev, da bi daroval za zamorč-ke. kupoval čokolado. Ko so ga starši pokarali, se je izgovarjal, da je zato kupoval čokolado, da bi lahko štanjol (v katerega je zavita čokolada) dal za zamorčke.
Tudi pri tako imenovanih dobrodelnih plesih dobijo siromaki samo štanjol — čokolado pa pojedo plesalci!
Drobne novice % Jesenic
Občina je nakupila prašiče. V prizadevanju za prehrano občanov je občinska uprava sklenila, da nakupi večje število prašičev in jih nato po režijski ceni proda občanom. Akcija je kar dobro uspela. Na Dolenjskem so kupili 40 prašičev. V enem tednu so bili vsi prodani po 15 din za kg.
Snega smo dobili dovolj. Takoj po novem le-
tu se je pokrajina pobelila z najlepšim snegom. Smučarski tereni in sankaške poti so močno oživeli. Zlasti cesta k Sv. Križu je primerna za sankanje. Za oba praznika (nedelja in ponedeljek) je bila natrpana s sankači.
Dijaška božična prireditev. Naši dijaki iz Razora (Dijaški odsek KPD) na Jesenicah so že jeseni napravili sklep, da dajo za božič na naš oder vzorno versko prireditev. Izvedli so to na praznik Sv. Treh kraljev ob 8. uri zvečer. Prireditev je kar lepo uspela. Lično izdelana vabila so napovedovala 10 glasbenih oziroma recitacijskih točk in Meškov misterij „Henrik gobavi vitez". K desetim napovedanim so za uvod dodali Še nenapovedano točko recitacije lastnih verzov Klinarja Mihca. Dijaki so se prav dobro pripravili in dovršeno podali. Morda je bil spored malo preobširen. Sopran in alt v nastopu kvarteta je vzbudil pozornost in med prvo pavzo živahno spraševanje, kdo so ti lepi glasovi. — Dijakom smo za njihov nastop hvaležni. Podali so nekaj času podobnega (božična doba, vojna). Dokazali so že ponovno, da je tudi naš oder lahko najlepša kulturna in vzgojna ustanova.
Divje gosi vidimo letati že nekaj dni nad Jo-nicami in vobče nad strugo Save. Po mnenju izvedencev se prikažejo v naših krajih gosi samo takrat, kadar zamrznejo ogrska jezera, zlasti Blatno jezero (mali Balaton), kjer je divjih gosi na tisoče. Pri nas se drže ob tekočih vodah le nekaj dni. Nato lete nižje proti judu. Na Jesenicah smo jih v eni sami klinasti jati našteli nad 60!
' Tudi letos je KID skrunila tretji največji praznik v letu: praznik Razglašenja Gospodovega (6. januar). Za tovarno je bil to delaven dan. Zdrav slovenski narod se po pravici zgraža nad tem nekulturnim ravnanjem. Koliko se je že prosilo, opozarjalo, zahtevalo — toda bob ob steno. Gospod Avgust Westen, ki je glavni lastnik tovarne in o katerem nimamo nobenega razloga misliti, da bi hotel namenoma žaliti dušo slovenskega naroda, se gotovo pusti napačno informirati od slovenskih izko-reninjencev. Le tako si moremo razlagati, da ne odpravi tega javnega pohujšanja in pusti to velepohujšanje. Slovenski narod odkritosrčno pozdravlja razvoj industrije na slovenski zemlji in želi tudi naši železarski industriji kar največjega razmaha. Od velike industrije ima slovenski narod lahko tudi velik kos kruha. To dobro vemo. če je pa ta kruh zastrupljen in zmožen slovenski narod moralno in versko u-ničevati, potem naj taka industrija računa s tem, dn bo takemu kruhu rekel slovenski na-I i od strup.
TEDENSKE NOVICE
KRANJ
Prosvetno društvo začne letošnjo igralsko sezono v soboto 18. januarja ob 8. uri zvečer ter v nedeljo popoldne s Finžgarjevim »Divjim lovcem" kot krstno predstavo nove velike dvorane.
Himen. Poročil se je nu praznik 6. januarja ^. jože Novak, tiskar v tiskarni Tiskovnega društva z gospodično Valerijo Kelbel iz Ljubljane. Čestitamo!
Božićnica invalidov. Udruženje invalidov je obdarovalo 120 otrok svojih članov. Božićnica se je vršila v pisarni sreskega odbora UVI v Kranju. Za božićnico so darovale kranjske tovarne, mestna občina in drugi. Vsem darovalcem se obdarovani otroci zahvaljujejo za dalo ve.
Članice dekliškega krožka opozarjamo, da se vršijo redni setanki vsak torek ob 8. uri zvečer — Odbor.
Statistika župnije Kranj za leto 1940. Roje nill je bilo doma 129, v bolnišnici 23, tako ,e l ilo v župniji novorojencev skupno 152 Umrlo jo doma 67 oseb, drugod kranjskih župlja-1'ov 6, ki so bili prepeljani v Kranj. Oklicanih je bilo 134 parov, doma poročenih 85, drugam se je šlo poročit 15 parov. Sv. obhajil je bilo v župniji razdeljenih okrog 120.000.
Stavka čevljarskih pomočnikov zaključena. Včeraj popoldne so dospela do srečnega konca pogajanja med čevljarskimi mojstri in njih pomočniki ter je bil sklenjen dogovor, po katerem pripade pomočnikom skoraj 60% povišanje nkordnih in urnih mezd. S tem so tmoj • stii pokazali največ uvidevnosti izmed vseh pridobitnih slojev.
Predstojništvo mestne policije opozarja vse
lastnike hiš in parcel ob tuk. cestah in ulicah i;a naredbo predstojnika mestne policije od dne 20. januarja 1940. o dolžnosti istih o čiščenju snega na hodnikih in pešpotih ob njihovih parcelah. Kršilci prednje naredbe bodo kaznovani po čl. 69 zak. o notranji upravi s denarno kaznijo od 10 do 500.— din, oziroma ob neplačilu od 1 do 10 dni zapora.
Kavo, čaj v eni minuti — dobite samo v slaščičarni Š I K R
Senzacije so pri nas na dnevnem redu. Mlada gospa se je na silvestrovo pošteno napilu in se enostavno vlegla na mizo ob navzočnosti številnih uglednih gospodov. Drugod zleze na stol nadebudni gospod, ki ni odtod in bi rad vlival v naše glave tujo učenost. Nezaželeni gospod se mora pokoriti zu svojo vročekrvnost v zaporu. Povedati pa moramo, da ta gospod ne zna po naše govoriti.
Ne izzivajte! V nekem javnem lokalu v našem mestu je stalno omizje, kjer se zbira ta-ključena družba gospodov, 1i gospodje porabijo vsako priliko, da izzivajo. Ker pa je bila mera le že zvrhana, je prišlo do obračuna, v katerem so omenjeni gospodje odnesli precej bušk, dva od teh gospodo,- pa sta prenočila v občinskemu prenočišču na trdih deskah.
Strossmavcrjev trg bi bil potreben, da bi se moderniziral. Sedanji vodnjak je zelo ponesrečen, zato bi želeli, da se ga odstrani in da pride na ta način ves trg bolj do izraza. Obenem bi pa želeli, da se trg prekrsti v Koroščev trg in da mesto na ta način počasti spomin našega velikega voditelja.
GORICE
Kulten ■•Na nasprotnikov.
Prejeli smo od Bidovc* Franca iz Sr. vasi p»i Golniku s prošnjo za objavo naslednji skity sodišča:
»Obtoženi Bidovcc Franc, p. d. Bohinjcev, sia Jožefa in Helene roj. Brejc, rojen 9. 3. 1914 v Srednji vasi, občina Golnik, r. k. vere, samski, pos. sin, stanujoč v Srednji vasi št. 3, nekaznovan, je kriv, da je v novembru leta 19J8 poslal na uredništvo v Kranju izhajajočega tednika „Gorenjec" za objavo članek i/. Goric, pod zaglavjem „Kultura naših nasprotnikov", v katerem je zas. tožitelju Alojziju Železnvu kot duhovniku, oziroma domačemu župniku očital, du vrši „veliko propagandno delo nasprotnikov katoliške prosvetne organizacije ..Fantovskega odseka" in se je pojavil s svojim gnusnim delom s tem, da je prejšnjo nedeljo v opoldanskih urah on, kot gospod, ki pripada višji kulturni stopnji, prebral vsebino plakata za prvo prireditev »Fantovskega odseka" in da je potem njegova roka segla po nesrečnem nedolžnem papirju, vsled česar — je plakat domačega ..Fantovskega odseka" »izginil"; kateri članek je potem list »Gorenjec" priobčil v svoji številki 46 z dne 18. 11, 1939. : (da je torej očital zasebnemu tožitelju (Železnvu Alojziju, župniku v Goricah) z namero, da bi ga izpostavil preziranju, kaznivo dejanje in raznašal o njem nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti in dobremu imenu in je s tem zakrivil prestopek klevete po čl. 52/1. zakona o tisku in se obsodi: po čl. 56/2 zakona o tisku z uporabo J-a 71/5 k. z. na: 600 in 300 din, skupno torej na din 900.— denarne kazni, plačljive v 8 dneh po pravomoćnosti sodbe, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v 15 dni zapora.
po čl. 62 zakona o tisku: na plačilo odškodnine zasebemu tožitelju v znesku diu 300.—, plačljive v 14 dneh po pravomoćnosti sodbe;
po čl. 63 zakona o tisku: na objavo dispozitivnega dela te sodbe na lastne stroške, na čelu lista tednika ..Gorenjec", izhajajočega v Kranju in to v prvi številki, ki izide po pravomoćnosti sodber
po §§-ih ilO, 314 k. z. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive »in suspenso, po §-n 314 a k. z. se plačila povprečnine oprosti,"
ker bi sicer na predlog zahtevajoče stranke bila naložena zavezancu denarna globa v znesku 1500 din v korist ubožnega ionda občine Golnik, al, pa zapor 15 dni.
Od 11. do 13. ure: Pridelovanje krompirju in umetna gnojila v današnjem času (kino-predstava).
Na tečaj cz. predavanja so vabljeni vsi gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta iz občin okolice Tržiča: Kovor, Križe, Golnik, Sv. Katarina, Sv. Ana itd.
TR2IC
Skupno združenje obrtnikov v Tržiču obvešča vse oianstvo, tudi čevljarje, katerih vajenci in vajenke bodo delali pomočniški izpit naj do 18. januarja t. 1. dostavijo svoje prošnje, učno pogodbo, potrdilo o trajanju učenja (kolekovino z 20 din-; tiskovine se doba pri tajništvu združenja) in odhodno spričevalo strokovne nadaljevalne Šole v Tržiču. Enako naj vsi mojetri, ki nameravajo vpisati nove vajence, javijo te do 20. januarja, to pa zaradi tega, da jih bo tajništvo združenja vedelo obvestiti, kdaj se bo vršil uradni vpis vajencev pri združenju.
Obenem obveščamo vse člane in članice, da .e vrši začasno poslovanje združenja v prostorih tajnika g. Leopolda Valjavca, Tržič, Blejska cesta 7, dokler ne dobi združenje svoje lastne poslovne prostore. Toliko v vednost. Tajništvo združenja je na razpolago članom vsak dan od 8. do 12 ure dopoldne, razen nedelj in praznikov.
STRAZTSCE Športni klub „Savica" iz Stražišča bo priredil v nedeljo dne 12. t. m. *elike sankaške tekme me na progi Pševo — Ošpren. Start točno ob 9. uri v Pševem, žrebanje številk pa točno ob 8. uri v gostilni Tepina v Stražišču. Prijav-nina znaša za posameznike din 5.— za dvojice pa din 10.—. V dvojicah se bo tekmovalo le, če se prijavijo vsaj tri. Za prva mesta lepa praktična darila. Vabljeni tudi nečlani.
ŠKOF T A TOKA
Lepa božićnica. V mestni ubožnici je bila na sveti večer kakor vedno lepo uspela božićnica, pri kateri so bili obdarovani reveži v ubožnici s precej obilnimi darovi. Božićnice so se udeležili poleg drugih tudi, vii odborniki ubožn"ga odseka z županom Ziherlom, podžupanom in banskim svetnikom Planino in načelnikom Krekom na čelu.
Na sveti dan ob treh popoldne pa je Prosvetno društvo priredilo za mladino lepo božično prireditev z recitacijami, deklamacijami. govorom predsednika kaplana g. Goloba in z ljubko božično igrico. Končno pa so vai dobili lepe božične podobice zn spomin na to lepo božićnico.
Na Štefanovo zvečer je bila uprizorjena na Društvenem odru sijajna Milčinskijeva komedija »Matejev Matija", ki je nadvse sijajno uspela. Velika dvorana je bila veliko premajhna in nekaj desetin ljudi je moralo gledati kar z nove preddvorane. Igro so morali v nedeljo ponavljati in je bila tudi to pot dvorana polna.
Namesto venca na grob dr. Korošca. Tudi v Sofji Loki se je nekaj podjetij, zlasti tovarna ..Šešir" odavalo povabilu gospoda bana, naj namesto venca na grob dr. Korošca rajši daru-jeio za Zimsko pomoč vsak v svojih občinah.
Tako je občina Škofjn Loka dobila večjo vsoto denarja, ki jo je razdelila 21. decembra
med Štirideset najrevnejših družin v občini. Zneski, ki so jih dobili potrobni, so bili razdeljeni po stvarni potrebi. Obdarovanci so dobili od 50 — 200 din.
Naprošeni od mnogih izrekamo v imenu vseh hvaležnih obdarovanecv, ki jim je podpora, ki so jo dobili v živilih, pripomogla k boljšim praznikom, vsem darovalcem tisočeri »Bog plačaj!"
Nekateri zasebniki pn so naklonili svoje dara ve Vincencijevi konferenci. Tako ji je daroval dr. Leo Kocjan, živinozdravnik din 300. Vsem najtoplejša zahvala.
Obdarovanje otrok po šo ah. V deški ljudski in dekliški ljudski šoli sta bili prirejeni lepi božićnici z. bogatim obdarovanjem revnih o-trok. Vsem dobrotnikom se vodstvi obeh šol naj topleje zahvaljujeta.
Delavski obzornik =
VABILO.
Delavska zbornica v Ljubljani priredi dne 19. januarja v Kranju celodnevni socialni delavski tečaj, združen z otvoritvijo ekspoziture Delavske zbornice v Kranju.
Spored: Začetek ob 9. uri. 1. Slovenske delavske organizacije. 1 2 Napisana pravica delavcev.
3. ZZD na delu za zmago svojega programa pod geslom Bog, stan, narod.
Od 12 do 14 odmor.
4. Delavstvi   kranjskega okraja.
5. Delavske    jcialne ustanove.
6. Trenutno važne naloge.
7. Naloge delavskih zaupnikov.
Ob 18. slovesna otvoritev ekspoziture Delavske zbornice v Kranju.
Ker je našemu delavstvu izredno potrebna poglobitev v socialna vprašanja in zakonodajo, udeležbo na tečaju toplo priporočamo.
OBJAVE
RAZGLAS.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani je izdala nalog, da se morajo popisati vsi obrtni in industrijski obrati, ki rabijo petrolej bodisi za razsvetljavo bodisi za čiščenje strojev.
Zaradi tega se pozivajo vsi zastopniki obratov odnosno industrijskih podjetij, ki uporabljajo petrolej, da se zglasijo v občinski pisarni v Kranju, da se zamorejo tozadevni seznami čim prej napraviti. Pismenih prijav se ne bo moglo upoštevati, ker bodo oziroma bi bile pomanjkljive. Podjetja, ki so svoječasno že prijavila mesečno potrebo petroleja, morajo svoje prijave obnoviti.
Rok priglasitve je določen do 20. januarja 1941.
PrEjava motornih vozil in razdelitev bencinskih kart za leto 1941.
Predstojništvo mestne policije y Kranju obvešča vse lastnike motornih vozil, da so bencinske karte za leto 1941 prispele in se deti j* lastnikom po predhodni prijavi vozila.
Pri letošnji registraciji motornih vozil »• mora plačati banovinska trošarina na pnev»»i-tiko, državni cestni sklad in izredni cestni prispevek, ki ga je dosedaj pobiralo sresko na čelstvo v Kranju, tehnični razdelek. Izročiti je tudi staro bencinsko karto.
Opozarja se, da je po t. p. 100 zakona o taksah treba prijavili vsa motorna vozila v roka ed 1. jan. do 28. febr. 1941.
Hm a l T O G l a ST
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane Ud. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali
št. 5. (v hiši g. Šipica)
Ne zamudite samo še kratek čas bomo prodajali po ne zvišanih cenah lepe pogrezbjive šivalne stroje. Zevnik Julij, Stražišče.
Nnprodaj je večja množina črne detelje za krmo. Naslov v upravi »Gorenjca*.
Odda se dvosobno stanovanje s pritiklinami • prvim marcem. Naslov: Miklavčič, Stara cesta 26.
Kuharica prikuptne zunanjosti, poštena želi mesta pri dobri družini (ev. za sobarico). Naslov pove uprava lista.
ĆEVUARNa »EL8TA«
V KRANJU sprejema v popravilo vse vrste gumijastih obuval  — snežk, galoš itd. — Postrežba točna in solidna!
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. jI.
V Novem letu
kupujte primerna darila
juvelir in dobavitelj
B.RANGUS
KRANJ
p O	DLJUBNIŠKI:
• N	rit t BAR
15        POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV	
„Kaj res misliš govoriti z očetom?" je vprašat Janez.
„Seveda; pa še prav resno. Tudi meni je tegu že dovolj!" mu je pritrdil France.
„Prav hvaležen ti bom, France, ker vem, da jaz ne opravim ničesar, ti pa mogoče boš!"
..Poizkusil bom! Saj gre tudi za domačijo."
„Le eno te lepo prosim, France; govori čimbolj mirno, če ne, bo oče takoj zdivjal!"
„Skušal bom z največjo mirnostjo. Če bi pa le sila se mu bomo morali pi o uklc liti."
„Janez! France!" je kmalu zaklicala Micka. „II kosilu pojdita!"
Očeta je že prej poklicala.
Ko sta prišla Janez in France, je Hribar že sedel za mizo. Na mizi je stala velika skleda s s prijetno dišečimi žsanci. Micka je pristavila še skledo z zeljem. Tudi Janez in France sta sedla.
..Oče naš. kateri si v nebesih ..." je molila Micka. Janez in France sta ji odgovarjala, Hribar pa je naredil samo križ. Molil ni.
Ko so orimolili, so jedli in molčali. Molčali so vsi, tako. da se je slišalo samo rožljanje žlic.
Kosilo je bilo končano in odmolili so. Janez je tedaj vzel klobuk in odšel. Micka pa je pobrala skledi, vzela cunjo in pobrisala mizo. Nato je odšla v kuhinjo.
Ostala sta France in Hribar sama. —
,.Oče!" se je končno le skoraj žil France.
Hribar je sina samo pogledal in ni rekel nobene
,.Oče, poslušajte!" ie poprosil France. „Kaj je?" je zagodel Hribar.
„Hudo je, oče! Domačija gre k vragu. Hri-barjevina, včasih bogata domačija ponosnih Hribarjev, ni danes nič na boljšem bot bajta. — Nikar tako naprej oče. Vse bi šlo k vragu," je prosil France.
Hribarju ni bilo mar do takega razgovora.
„Kaj tebi to mar! Jaz sem gospodar in delam, kar hočem!" je Hribar skoraj zarezal v Franceta.
Ali France se ni dal ugnati.
»Tudi naša je Hribarjevina. Saj garamo vsi od zore do mraka: Janez, Micka in jaz," je poudarjal France. „Pa nič zato! Vse radi storimo, samo da bi domačija ostala vsaj tako, kot je sedaj. A lepo vas prosim, oče, doprinesite še vi svojo žrtev! Ne prosim vas samo jaz. Prosi vas Micka in Janez, prosijo vas njive, travniki, gozdovi. Ves grunt s to našo rodno hišo vred!" se je razvnemal France.
„Pusti me pri miru!" je surovo odvrnil Hribar.
A France ni mogel odnehati, sedaj ko je že enkrat začel.
„Oče, ne bodite taki. Prav odkrito vam povem. Najbolj prav bi bilo, če bi prepisali domačijo na Janeza."
„Kaj?" je tedaj besuo zarjul Hribar.
„Ne bilo bi vam prav nič hudega. Streho in vsega potrebnega bi imeli dovolj!" je France prepričeval očeta.
„Kar molči mi o tem!" je še bolj divje zavpil nato Hribar. Vstal je in stopil proti sinu z grozečo dvignjeno roko. »Zapomnita si. ti in Janez; pa še ona ciganka Oabrova: Hribar ne bo dal domačije iz rok, dokler bo migal samo z enim prstom! Zapomnite si še, da Hribarjev Janez ne \m nikdar imel one smrklje! To bo že znal preprečiti stari Hribar, ki ga hočete ogoljufati za domačijo in ga pognati izpod njene strehe! Ne! Rajši vidim, da gre vse k vragu!"
Hribar je že tako vpil in se tako približal Francetu, da se je ta umaknil proti vratom. Videl je, da ne opravi ničesar in molčal je. Hribar pa je vpil in razgrajal naprej.
„Domačijo naj izročim? Pa Janezu? Da mi
bo pripeljal ono ciganko, da bi gospodinjila na mojem? Nikdar! Rajši vse zapijem!" Prav na dnu srca je stari trdno sklenil, da mora preprečiti za vsako ceno, tudi za ceno življenja, da bi se vzela Janez in Ančka.
Po dolgem času se je malo umiril, vzel s stene puško in odšel v gozd nad divjačino.
IX.
Tisto jutro po tem dogodku je Hribarjev Janez navsezgodaj vstal in se odpravil v Loko. Spoznal je, da mu oče nikdar ne bo dal posestva posebno zaradi Ančke. On pa rajši pusti zavoženo domačijo in si poišče dela v tovarni ter si ustanovi svoje ognjišče. Domačijo pa naj prevzame France.
Od domačih še nihče ni vstal, ker je bila ura šele pet. Hitel je mimo Gabrove Mše, kjer je ljubeče pogledal v Ančkino okno.
„Le sladko spi, Ančka, in brez skrbi bodi. Jaz pa grem, da obema preskrbim varen in topel dom."
ianez je tako na glas mislil. Ko je bil nekaj kora-ov od hiše, je prešerno zavriskal, da je kar odmevalo od Sv. Ožbalta.
Ni še minilo pol ure, že je hitel mimo Dobrave, kjer je zapazil požgan Dolinarjev kozolec.
„Sam Bog ve, kdo je tu stegnil svojo zločinsko roko?" se je vprašal Janez, pri duši pa mu je bilo tako čudno težko in sam ni vedel, zakaj.
Pot ga je peljala mimo Dobrave skozi Puštal, mimo gradu in čez most preko Poljanščice. Stopal je po Grabnu navzgor in zavil k Otetu, kjer je malo pozajtrkoval in počakal osme ure. Odločil se je, da vpraša najprej v loški klobučarski tovarni.
Šel je dvakrat, trikrat od glavnih tovarniških vrat pa do mosta, a vedno se je spet vrnil pred vrata. Nerodno mu je bilo. Z gospodo ni bil navajen govoriti. — Končno pa se ie le odločil. Snel je že v veži klobuk in stal neodločno pred tremi vrati. Potrkal je na ona, kjer je bila pritrjena tablica z napisom: Ravnatelj.
„Naprej!" se je oglasilo od znotraj.
Za nred« \i  n i 'dajatelja odgovarja Vertovšek Milas v Kranja.
Tiska Tiskarna Tiskovnega cfruštv« v Kraafu