kočevske Gospodarjenje občine Kočevje v letu 1984 in izhodišča za leto 1985 Pogoji gospodarjenja so bili v letu 1984 ostrejši. Začele so delovati nekatere ekonomske zakonitosti, ki jih je narekovalo zunanje tržišče blaga, storitev in cena denarja. K tem vzrokom se je pridružila še naša zadolženost v tujini, ob spremljajoči visoki domači inflaciji z nizko produktivnostjo dela. Pričelo se je z omejevanjem vseh oblik porabe, la se je posebej odrazila v poviševanju živ-Ijenskih stroškov in padanju realne vrednosti osebnih dohodkov. Ob realni presoji to seveda ni presenečenje, saj je skupen ustvarjen dohodek na delavca od 1981—1984. leta, upoštevajoč inflacijo, nižji za 1,5 %. Z določenimi ukrepi je prišlo do prerazporeditve dohodka. Začel se je zmanjševati delež obveznosti iz dohodka za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, drastično pa se povečuje del dohodka za obresti. Predvidevamo, da bodo te znašale 41,7 % vseh obveznosti iz dohodka. Pred leti je bil ta znesek v strukturi delitve dohodka nepomemben. Danes to povzroča gospodarstvu izredne težave, ker povečuje nelikvidnost in tudi v nekaterih OZD izgubo. Tukaj ni pomoči, ker je cilj doseči realne obrestne mere, ki naj bi bile višje od inflacije že v letu 1985. V takšnih primerih se težave stopnjujejo. Tudi to pot ni bilo drugače. Pomanjkanje reproma-teriala, nekonkurenčnost na konvertibilnem področju, pomanjkanje deviznih sredstev in manjša sposobnost investiranja so povzročale dodatne težave. Torej pogoji gospodarjenja v letu 1984 izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki ima cilj zaustaviti inflacijo in zmanjšati zadolženost države. Posebej velja opozoriti na iz-trošenost strojne opreme in onemogočeno investiranje. Vsaj nekatere OZD so se znašle v začaranem krogu. Potrebno bi bilo preusmerjati proizvodnjo, povečati kvaliteto izdelkov in produktivnost z izvozno naravnanostjo. Ko govorimo o pat poziciji, mislim na OZD, ki imajo v proizvodnih linijah stroje, stare trideset let ali več, ki nimajo kritja obratnih sredstev s trajnimi obratnimi sredstvi, ki so praktično brez lastnih obratnih sredstev, kar praktično pomeni, da niso v stanju investirati, in na tiste, ki niso v stanju brez vsakomesečnega najemanja kreditov izplačevati osebnih dohodkov. Rešitev za te OZD je v notranji preobrazbi gospodarjenja z družbenimi sredstvi in šele nato se mora aktivirati družbena pomoč. Razvojne usmeritve in ključne cilje družbenoekonomskega razvoja občine Kočevje za naslednje leto in srednjeročno obdobje so v razpravi. Izrednega pomena je, da se vsi delegati vseh samoupravnih inštitucij vključijo v razpravo. Ne planirajmo želja, ampak težimo za tem, da ustvarimo čim višji dohodek z usklajeno porabo, kar nam bo dajalo možnost zamujeno nadoknaditi in si zagotoviti bodočo primerno raven življenja in razvoja. Obdobje 1984 ima svojo posebnost. Materialni stroški so za ca 4 % hitreje naraščali od celotnega prihodka. Vsled tega smo izgubili 440 milijonov dohodka. Dohodek je bil višji za 48 %. Ob upoštevanju inflacije je ta realno občutno nižji. Pomembno pa je dejstvo, da je bila industrijska proivodnja za 4,6 % višja, kot pred enim letom. Gospodarstvo je izvozilo za 1.635 milijonov din blaga. Od tega 46 % na konvertibilno tržišče, 54 % pa na klirinško področje. Uvoza je bilo le za 632 milijonov din. Stopnja pokritja znaša 2,59 (na konvertibilnem trgu 1,42, na kliringu pa 8,76). Nov stroj za izdelavo stolov v delovni organizaciji UK — hitreje, ceneje in varnejše (Foto: J. Konečnik) Iz vsebine: • Ogrevanje v Kočevju 2 • Programska seja OK SZSL 2 • Program skupnih obrambnih priprav 2 • Komunisti o sebi in svojem delu 2 • Letne seje sindikata 2 • Sodelovanje z občino Dolina 3 e Ob 25-letnici SDK 4 • Tekstilana mora uresničiti izvozne naloge 4 • Inkop — kolektiv s tradicijo 4 • Gradnja novega doma za učence 4 • Obrtniki so razstavljali 5 • Tiskarne in časopisi na Kočevskem 5 • Jubilej Elektro Kočevje 5 • Preureditev prostorov Delavske godbe 6 • Usposabljanje za SLO in DS 6 • Kaj bo z jezerom 6 • Ob izidu pesniške zbirke Nebojša Ignjatoviča 6 • Sport 7 • Ureditev Ljubljanske ceste 7 • Občinska zveza prijateljev mladine 7 e DELEGATSKA PRILOGA Šivanje ponjav za transportna sredstva v delovni organizaciji Oprema (Foto: J. Konečnik) AVTO Kočevje, kot izvoznika uslug obravnavamo posebej. Ta DO je izvozila za 677 milijonov din storitev in ima stopnjo pokritja 1,99. Rezerve na tem področju so velike. Saj imamo pomembne DO, ki so na zunanjem tržišču prisotne z minimalnim deležem celotnega prihodka. Kočevsko gospodarstvo hi doseglo bistveno boljše rezultate, če ne hi bila prisotna izguba v DO 1TAS. Naraščanje te izgube od 30. 6. 1984 je sicer ustavljeno, vendar so izredne težave še vedno prisotne. V istem obdobju leta 1983 je znašala izguba v gospodarstvu 27 milijonov din. Letos pa so izkazale izgubo tri TOZD ITAS v višini 76 milijonov din (najvišja v TOZD GOIP 49 milijonov din). Glavni vzroki te izgube so sledeči: — materialni stroški hitreje naraščajo, kot celotni prihodek, in sicer za 14,34 %; — visoke obresti v višini 150 milijonov din; — delovna organizacija ne dosega planskih kazalcev gospodarjenja; — za 13,90 % je razporejen dohodek višji od doseženega; — masa osebnih dohodkov je višja za 35,75 %, dosežen dohodek pa le za 2,10 %; — kratkoročni krediti so se povečali od 30. 6. 1984 za 61,7 milijona din in znašajo 653 milijonov din; — zastarela in dotrajana strojna oprema, ki onemogoča kvalitetnejše premike na področju razvoja, kvalitete, organizacije dela in višje produktivnosti (Investiranje onemogoča primanjkljaj obratnih sredstev za kritje trajnih obratnih sredstev v višini 541 milijonov din) ter — zastoj v razvoju. Sprejeti sanacijski program se na vseh področjih ne izvaja zadovoljivo vsled tekočih problemov, ki se na novo pojavljajo. Potrebni bodo maksimalni napori in spoznanje, da je osnovni ključ rešitve vendar le v sami DO. Menimo pa, da je umestna trditev, ki govori o tem, da to zahtevno nalogo sami delavci DO ITAS s svojim vodilnim timom, ki mu je bila ta naloga zaupana, niso v stanju hitro re- šiti. Finančne težave so vse težje. Zato se bomo morali dogo' riti, katera so tista področja, ki DO lahko pomagajo iz težav. V DO ITAS izvajajo in pripravljajo vrsto rešitev, vendar je o njih javnost premalo seznanjena (primer: 70 % proizvodnega programa za leto 1985 je definiranega). Tudi v tem obračunskem obdobju se kočevsko gospodarstvo nahaja v vlogi upnika, saj so se neplačani prihodki povečali za 3 %. V DO ITAS neplačani prihodki znašajo 55 % izgube. Razkorak v škodo upnikov se veča. Finančne službe morajo z izterjavo doseči izravnavo med upniki in dobavitelji, ker denar preko obresti dosega že visoko ceno. V javnosti in na vseh delovnih mestih bi morali dajati večji poudarek vsem zalogam, oz. količniku obračanja obratnih sredstev. Ne gre samo za povečevanje zalog, ampak za zaloge, ki bodo sprostile prepotrebna finančna sredstva. Vrednost vseh zalog je znašala 4.476 milijonov din, kar je skoraj za dve tretjini več kot pred enim letom. Pri nadaljnjem razporejanju dohodka je interesantna ugotovitev, da je gospodarstvo namenilo za delovanje SIS 837 milijonov din (ind. 134), za obresti pa 706 milijonov (ind. 160). Obresti bodo še naraščale, v kolikor se ne umiri inflacija. Torej ni vseeno, kako in za koliko dvigujemo cene in porabo. Masa sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev je bila višja za 44 %. Republiška in občinska resolucija predvideva 20 % zaostajanje za rastjo dohodka, kar pomeni, da bi ta sredstva lahko porastla le za 38 %. Torej gospodarstvo v globalu ni upoštevalo sprejetih usmeritev, saj prekoračitev znaša 126 milijonov din. Kljub kritični oceni gospodarjenja pa le ugotavljamo, da se je povečala donosnost, akumulativna in reproduktivna sposobnost. Z izgubo so poslovali še: 1. DU Jože Šeško 33 tisoč din (3 zaposleni delavci) 2. VIGSO 301 tisoč din (5 zaposlenih delavcev) 3. Dom Dušana Remiha 1.209 tisoč din (12 zaposlenih delavcev) SKU PAJ: 1.543 tisoč din (20 zaposlenih delavcev). Izguba na tem področju se je zmanjšala za 22%. ta je več ali manj opravičljiva. V bodoče bodo potrebne določene organizacijske spremembe, da se ta likvidira. Posebej je potrebno naglasiti, da so delavci OZD družbenih dejavnosti pri razporejanju Nadaljevanje na 2. strani Novoletne prireditve Komisija za kulturo in telesno kulturo pri KS Kočevje mesto pripravlja za letošnje praznovanje Dedka Mraza nekatere prireditve, ki naj bi poživile ta praznični čas, našim najmlajšim pa nudile nekaj prijetnih trenutkov. Komisija je pripravila okvirni program, ki sicer še ni izdelan do potankosti, potrebni pa so še dogovori z nekaterimi nosilci akcij. Program predvideva sledeče: — postavitev »pravljičnega mesta«, na katerem se bo odvijal program, kjer bodo prodajni kioski in kjer se bo ustavil tudi dedek Mraz (to mesto bo živelo od 26. — 29. 12. 1984) — sprevod dedka Mraza bo vsak dan od 27. — 29. 12. 1984; po obhodu mestnih ulic se bo vedno ustavil v »pravljičnem mestu«, kjer bo pozdravil najmlajše, člani spremstva in kulturne skupine pa bodo izvedli krajši kulturni program — ožji center mesta, kjer bo »pravljično mesto«, bo primerno okrašen. Natančerr program prireditev bo posredovan občanom z obvestilom preko informacij po OZD in plakatov. Intmfci e novice (ti f fr. VJ aktualna vprašanja Ogrevanje v Kočevju Dvig cen naftnim derivatom je povzročil težave tudi pri ogrevanju s centralno kurjavo v naseljih, kjer uporabljajo kurilno olje. Pri tem so se pokazale pomanjkljivosti pri našem organiziranju na tem področju, kljub temu, da je Izvršni svet občine Kočevje pričel z aktivnostmi za ustanovitev OZD, ki se bo ukvarjala z energetiko. Tako je tudi koordinacijski odbor za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko v stanovanjskem gospodarstvu pri predsedstvu OK SZDL posvetil največ pozornosti tej problematiki. V marcu je organiziral posvete s predsedniki hišnih svetov in kurilnih odborov s ciljem, da si izmenjajo izkušnje pri dosedanjem delu ter da se jim nudi pomoč pri uveljavljanju samoupravljanja v stanovanjskem gospodarstvu. Na posvetu je bila posebej izpostavljena problematika ogrevanja v Turjaškem naselju. Dogovorjeno je bilo, da se skliče poseben posvet, na katerem bi bili prisotni strokovnjaki. Ta sestanek je bil organiziran v aprilu. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da samoupravna stanovanjska skupnost imenuje komisijo, ki bo pregledala naprave za ogrevanje, da se izdela ekspertiza o eventualnih povečanih stroških ogrevanja zaradi delne obremenitve celotne naprave ter da se ponovno pregledajo prijavljene reklamacije. Kljub temu pa se problemi niso rešili, saj se v naselju ni pričelo s kurjenjem ob pričetku kurilne sezone. Stanovalci se niso strinjali s stališčem kurilnega odbora; zato tudi vsi niso poravnali akontacije za ogrevanje. Na pobudo SZDL se je ponovno sestal kurilni odbor ter sprejel nove sklepe o načinu ogrevanja v kurilni sezoni 1984/85. S sklepi pa so bili seznanjeni vsi stanovalci Turjaškega naselja. Ta stališča je podprl koordinacijski odbor za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko v stanovanjskem gospodarst /u. Poleg tega pa je sprejel št naslednja stališča: — pospešiti je potrebno aktivnosti za prenos kotlovnic na OZD, saj je sedanja organiziranost neustrezna; — izhajajoč iz predlogov stanovalcev Turjaškega naselja se izvršnemu svetu predlaga, da se v programu pri-klučitve stanovanjskih naselij na toplarno prouči tudi ta predlog; — upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, bo izvajal nadzor nad gospodarjenjem s stanovanjskim fondom. V tem prispevku je prikazana problematika, ki je prisotna v Turjaškem naselju. Urban Dobovšek Gospodarjenje občine Kočevje Problem ogrevanja v Turjaški — polen več kol preveč (Koto: .1. Konečnik) Nadaljevanje s 1. strani sredstev za osebne dohodke upoštevali družbeno usmeritev delitve dohodka za osebno porabo. Posebej je treba opozoriti na pomembnost realnega planiranja, ki tudi mora zagotavljati predvideno rast na vseh področjih. Kočevje si ne sme dovoliti še nadaljnjega zaostajanja gospodarstva. Slehernemu je znano kočevsko nerazvito podeželje, ki povzroča glavobole vsem SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Na tem področju smo izvedli določeno racionalizacijo, vendar občutno nadaljnje realno- zmanjševanje bi pomenilo kasneje še večjo nerazvitost. Zamujeno moramo nadoknaditi v naslednjem srednjeročnem obdobju, zato rabimo materialno podlago, ki jo lahko zagotovi le proizvodno združeno delo preko svoje višje akumulacije in reproduktivne sposobnosti. Programska seja OK SZDL Člani OK SZDL bodo na programski seji 12. decembra ocenili delo te organizacije v letošnjem letu, spregovorili o aktivnostih v pripravah na skupščinske volitve, na referendumu o samoprispevku ter o drugih nalogah v naslednjem letu. Tako kot preteklo leto ho tudi letos, ko se izteka prvo leto delovanja organizacij SZDL v novem mandatu, na programski seji v teni mesecu potrebno najprej oceniti uspešnost dela te organizacije v iztekajočem se letu (krajevne konference so to storile v novembru). Pri tem bo potrebno odgovoriti na vrsto vprašanj, med njimi: kako je SZDL uspela v svoji fronti in mobilizacijski vlogi, kako se je odzivala na družbene probleme, na kritiko in pobude delovnih ljudi in občanov, v kakšni meri je razširila fronto za bolj odgovorno delo, kako so znotraj SZDL uresničevale skupno dogovorjene naloge druge družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva in nenazadnje, kakšna je njena akcijska moč. Ta seja jc tudi priložnost, da tem trenutku posebno pozor- v času razprav o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ preverimo. kako se znotraj SZDL uresničuje idejna vloga ZK. Ne glede na to, da še ni sprejet rokovnik konkretnih nalog in opravil v pripravah na skupščinske volitve (te bodo spomladi leta 1986), bo na seji tekla razprava tudi o teh aktivnostih. Pri tem je potrebno v nost posvetiti oceni dela delegatov in nosilcev odgovornih delegatskih in družbenih funkcij ter evidentiranju. Z oceno dela je potrebno zagotoviti, da bo ponovitev mandata odvisna predvsem od uspešnega sedanjega dela in ne le od možnosti, da se mandat ponovi, z evidentiranjem pa omogočiti delovnim ljudem in občanom. Program skupnih obrambnih priprav v občini Kočevje Upravni organ za ljudsko obrambo občine Kočevje je v svojih prizadevanjih, da bi kljub omejenim možnostim dosegli čim boljšo opremljenost vseh struktur SLO in DS v krajevnih skupnostih pripravil samoupravni sporazum o načinu združevanja in uporabe sredstev, namenjenih za izvrševanje skupnih interesov in potreb v krajevnih skupnostih. Z uveljavitvijo sporazuma bi krajevne skupnosti združile sredstva za obrambne priprave ter tako dosegle skladnejši razvoj na tem področju. To usmeritev so podprli tudi zbori občinske skupščine, osnutek sporazuma pa je bil dan v obravnavo samoupravnim organom krajevnih skupnosti. Ta obravnava je tra- jala do maja 198.3. ko je bil podpisan sporazum. Predlogi za priznanja OF Žirija za podelitev priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Kočevje je za leto 1985 razpisala 5 srebrnih in 40 bronastih priznanj OF slovenskega naroda. Srebrna oz. bronasta priznanja OF se podeljuje posameznikom in organizacijam na območju občine Kočevje oz. krajevnih skupnosti, za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij OF. Predloge za priznanja je potrebno posredovati najpozneje do 31. I. 1985 na posebnem obrazcu (dobi se ga na OK SZDL), in sicer za srebrno priznanje na OK SZDL in za bronasta priznanja na KK SZDL v krajevni skupnosti, kjer posameznik živi oz. kjer ima predlagana organizacija sedež. Tanja Svetličič Na ta način sc zagotavlja usposabljanje pripadnikov civilne zaščite^ mladine, ki se ne vključuje v šole usmerjenega izobraževanja, pripadnikov narodne zaščite in prebivalstva. Poleg tega zagotavlja opremo za štabe in enote CZ. Poseben poudarek pa jc dan zagotavljanju sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito. Tako je bila v lanskem letu zagotovljena nabava radioloških in kemičnih detektorjev, geotonov in osebnih dozimetrov. V letošnjem letu pa smo pričeli z intenzivno nabavo osebnih zaščitnih kompletov. Takšna usmeritev bo trajala še nekaj let. Nadzor nad izvajanjem programa vrši svet za SLO in DS občine Kočevje ter zbori občinske skupščine, ko obravnavajo izhodišča in program obrambnih priprav ter poročilo upravnega organa za ljudsko obrambo v tekočem letu. Vodstvo krajevnih skupnosti pa se seznanja z realizacijo programov. Sedanji način dela se je pokazal kot zelo dober, saj omogoča hitrejšo nabavo materialno tehničnih sredstev ter preprečuje nenamensko uporabo sredstev kot je bil to primer pred podpisom samoupravnega sporazuma. Upravni organ za ljudsko obrambo da se neposredno in aktivno vključijo v vse faze kadrovanja na posamezne delegatske in družbene funkcije. S programsko sejo OK SZDL zaključujemo tudi prvo fazo aktivnosti, ki jih narekuje izvedba referenduma za samoprispevek. Ko govorimo o prvi fazi, imamo v mislih predvsem preverjanje naše pripravljenosti, da kljub težji ekonomski situaciji tudi v prihodnje, tako kot smo to storili v preteklosti, s sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, dopri nesemo k razvoju k raj e vn ib skupnosti in občine kot celote. Tako priprave na skupščinske volitve kot priprave na referendum za samoprispevek so skupaj z ostalimi nalogami opredeljene v programskih izhodiščih za delo OK SZDL v prihodnjem letu. Poleg omenjenih opredeljujejo ostale naloge aktivnost SZDL domala na vseh področjih družbenega življenja in dela. V ospredju so seveda naloge na področju uresničevnaja družbenoekonomskih odnosov — prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva, aktivnosti pri obravnavi planskih dokumentov in naloge pri nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja — uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Da bo te in številne naloge na drugih področjih SZDL lahko uresničila, bo morala krepiti zlasti oblike in metode dela, ki omogočajo vključevanje širšega kroga ljudi in občanov. Tako bo bolj neposredna, prisotna tam, kjer življenje in delo čestokrat porodi tudi probleme. Ti pa sc veliko lažje kot v »forumih« rešujejo tam, kjer nastajajo. Tanja Svetličič Resnično bomo morali doumeti, da je potrebno tovarniška vrata odpreti in na osnovi skupnih interesov pričeti združevati sredstva za naložbe, ki bodo dajale skupni dohodek na tujem in domačem tržišču. To ni politična parola, ampak stvarna ekonomska nujnost in velika odgovornost za uresničitev družbenih ciljev. Za primer naj izpostavimo nujnost izgradnje skupne lakirnice v INKOP. INKOP je kooperant DO OPREMA za kovinsko ogrodje za laboratorijsko opremo. Ker nima ustrezne lakirnice, se s kamioni to prevaža v Ljubljano. INKOP je tudi kooperant LIK za kovinski del šolskega pohištva. Sedanje barvanje v obstoječi lakirnici INKOP je zastarelo in ne ustreza zahtevam tržišča. Normalen bi bil skupen dogovor o skupnem sovlaganju, nenormalno pa je prevažanje in gradnja individualnih lakirnic. Izvršni svet in komite za družbeni razvoj sta v minulih štirinajstih dneh opravila razgovore z vsemi vodji DO, predstavniki plansko-analitskih služb, razvojnih oddelkov, z DO posebnega družbenega pomena, SIS družbenih dejavnosti," SIS materialne proizvodnje in predstavniki svetov KS. Ugotovili smo, da se v večini primerov ustrezno pristopa k snovanju in sprejemanju plan- skih dokumentov. Vsi ugotavljajo, da je nujna posodobitev strojne opreme, ki je dotrajana in po tehnologiji dela zastarela. V pretežni meri se tudi načrtuje investiranje v tej smeri (drugo je vprašanje možnosti investiranja). Večje investicije se v naslednjih dveh letih načrtujejo v Melaminu v obrat za proizvodnjo smol, na LIK razširitev in modernizacija izvozne proizvodnje, v Gozdnem gospodarstvu izgradnja večje mehanične delavnice in modernizacija centralnega skladišča (za gozdarje in kmetijce), na Opremi skladišče pri SINTEP in proizvodna hala na Rudniku, Tekstilana želi začeto investicijo dokončati, Trikon s Snežnikom obrat v Kočevski Reki, AVTO Kočevje parkirišče s pripadajočo infrastrukturo. Ocenjujemo, da obstojajo realne možnosti, da se te investicije v tem obdobju vsaj pričnejo, če že ne končajo. Mislimo, da ne bi smeli mimo razvoja inovacij in ustrezne kadrovske politike. To so naše šibke točke, ki morajo v planskih dokumentih najti posebno mesto. Prav bi bilo, da kadrovsko politiko strokovno načrtujemo, in jo preko izobraževalnega sistema realiziramo, ker brez ustrezno usposobljenih delavcev teh ciljev ne bomo realizirali. Stanc Letonja Izobraževanje v Zvezi sindikatov Končal se je prvi del letošnje občinske šole zveze sindikatov, ki jo organizirata Občinski svet ZSS Kočevje in Ribnica. Solo obiskuje 40 slušateljev iz obeh občin. Namenjena je sistematičnemu usposabljanju sindikalnih aktivistov, delegatov organov delavskega samoupravljanja in članov delegacij v združenem delu, da bi lažje in učinkoviteje opravljali družbenopolitične ter samoupravne oz. delegatske naloge. Program šole traja 45 ur. Slušatelji se bodo seznanili z značilnostmi družbenega razvoja, družbenoekonomskih odnosov, s političnim sistemom socialističnega samoupravljanja in z vlogo subjektivnih sil v socialistični samoupravni družbi s posebnim poudarkom na vlogi in delovanju zveze sindikatov. Ob zaključku pa bo še razgovor udeležencev s predstavniki obeh občin o aktualnih razmerah v tem trenutku. Mirica Dimitrijevič V programe tisto, kar najbolj žuli delovne ljudi in občane Komunisti o sebi in svojem delu Te dni se bodo tudi v kočevski občini začele programske seje osnovnih organizacij ZK, ki morajo biti zaključene najkasneje do 15. januarja. Te seje bodo pravzaprav nadaljevanje razprav po 13. seji CK ZKJ, saj bodo na njih ugotavljali, kako so uresničili programe dela osnovnih organizacij letos in sprejemali programe dela za prihodnje leto. V obeh programih pa bo dan poudarek gospodarski stabilizaciji, o čemer tudi v glavnem govore sklepi 13. seje. Razen tega bodo na teh sejah preverjali, kako so uresničevali Letne seje sindikata Letne seje osnovnih organizacij ZS, ki so bile v večini delovnih sredin opravljene do roka, t.j. do 7. decembra, so potekale v času nadaljnjih razprav o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. ki govorijo o uresničevanju vodilne vloge ZKJ ter krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti. Tudi v sindikatih jc bilo potrebno temeljito oceniti uresničevnaje ustavne vloge in funkcije, akcijsko učinkovitost in mobilizacijsko sposobnost za razreševanje družbenih problemov. Osnovna izhodišča letnih sestankov so bila konkretna ocena razmer v vsakem okolju, pred- vsem z vidika, kako uresničujemo delovne usmeritve in kako v praksi izvajamo vlogo zveze sindikatov. Letni sestanki pomenijo tudi vsebinsko pripravo za temeljito analizo predlogov resolucije in planskih dokumentov OZD za leto 1985, pa'tudi srednjeročnih in dolgoročnih planov. Občinski svet ZSS Kočevje bo oceno letnih sestankov obravnaval na svoji letni seji 21. decembra 1984. Dotlej naj hi bile opravljene tudi letne konference OOZS na nivoju delovnih organizacij, ki imajo v svojem sestavu temeljne organizacije. Mirica Dimitrijevič sklepe, stališča in usmeritve višjih partijskih organov (od občinskih do zveznih), ocenjevali delo vsakega posameznega člana OO ZK, delo sekretariata OO ZK in tudi delo člana občinskega komiteja ZK, ki je zadolžen za spremljanje dela njihove osnovne organizacije. V okviru uresničevanja programa dela OO ZK za letos bodo ugotavljali, katere naloge so uresničili, katere ne in zakaj ne. Slično bodo razpravljali tudi o uresničevanju sklepov višjih partijskih organov. Oceno posameznih članov OO ZK. dela sekretariata in članov OK ZK pa bodo opravili le tam, kjer tega niso storili že v sklopu dosedanjih razprav o sklepih 13. seje. Na teh sejah bodo sprejemali tudi konkretne zadolžitve za delo posameznih komunistov v svoji delovni sredini, v okolju, kjer živijo (krajevni skupnosti), v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, društvih, samoupravnih organih, delegacijah in drugod. Kjer so take zadolžitve že sprejeli, pa bodo ocenjevali, kako jih izpolnjujejo. V poročilu je treba oceniti tudi gospodarske in politične razmere v lastni sredini. Izbrati jc treba — če že niso doslej — tiste prednostne naloge, ki zadevajo največ članstva, pa tudi vseh delovnih ljudi in občanov, jih vnesti v program dela OO ZK za prihodnje leto ter določiti, kdo jih bo uresničil in do kdai" Jože Primc —novice Sodelovanje športnikov pobratenih občin Kočevje — Dolina pri Trstu Srečanje nogometnih ekip NK BREG in NK Kočevje na dan otvoritve stadiona v Dolini pri Trstu (Foto: arhiv SO Kočevje) Sodelovanje z občino Dolina Sodelovanje športnikov naše občine z zamejci v Dolini pri Trstu poteka že zelo dolgo, še od časov, ko naši občini nista bili pobrateni. Tudi letos tradicija ni bila izneverjena. V juniju so se prvikrat srečali telesno-kulturni delavci (funkcionarji) obeh občin v Kočevju. To srečanje je narekovala potreba po izmenjavi mnenj in prikazu življenja naših zamejcev v Italiji kot tudi življenja Slovencev v matični domovini oziroma na Kočevskem. Po uradnem razgovoru smo Kočevci odpeljali goste v Planinsko kočo pri Jelenovem Studencu, kjer smo pripravili družabno srečanje. Naslednji dan smo jim razkazali naše športne objekte, jezero Rudnik in mesto Kočevje. V avgustu so se naši športniki udeležili tradicionalnega srečanja športnikov obeh občin, ki se po dogovoru odvija enkrat letno v Kočevju in enkrat v Dolini. Srečanja so se udeležili nogometaši — člani, košarkarji — člani in odbojkarice — kadetinje. Gostitelji so Občina Kočevje najtesneje sodeluje z občino Dolina pri Trstu, s katero je leta 1971 podpisala listino o prijateljstvu. Pobudo za sodelovanje in prijateljstvo je prišla iz vrst borcev NOV iz obeh občin, ki so se med NOB skupaj borili na območju občine Kočevje in širše v raznih partizanskih enotah. Na osnovi predhodnih razgovorov in srečanj sta 2. oktobra 1971 občinski svet Dolina in Občinska skupščina Kočevje sprejeli listino o trajnem prijateljstvu med občinama v duhu pravil Svetovne federacije pobratenih mest. so predvidena športna sre- Uradni delegaciji obeh občin se srečata najmanj trikrat letno, in sicer na začetku leta. ko sprejmeta letni program sodelovanja, na usklajuje in usmerja te aktivnosti kulturna skupnost s kulturnimi organizacijami in društvi, v Dolini pa koordinacijski odbor njihovih kulturnih društev. Sodelovanje in izmenjava poteka na dramskem, likovnem, glasbenem in drugih področjih. Na kulturnem in športnem področju sodelovanja je vključenih precej mladih, kar Čanja v različnih športnih panogah in disciplinah izmeni- ’a‘Jot7v^ja, "daio "to""sodeio-cno v Kočevju m v Dolini. v.£je d'jansko trajno in da Športniki se medsebojno va- se -e razvijalo Majnici v Dolini (to je do- bi jo tudi na različne turnirje, Sodelovanje |ol poteka z iz-linski krajevni praznik) in tradicionalne prireditve m menjavo srečanj pedagoških trim akcije. Naši športniki in J - - ob občinskem prazniku občine Kočevje. Pri sprejemanju programa dela za tekoče leto je vedno podana ocena sodelovanja v preteklem letu. Za sodelovanje na športnem področju skrbi telesnokultur-na skupnost občine Kočevje s športnimi organizacijami in klubi, v Dolini pa koordinacijski odbor športnih društev iz občine Dolina. V letnem programu sodelovanja organizatorji nudijo dolinskim tudi razne strokovne, organizacijske in druge usluge, športniki iz Doline pa občasno organizirajo svoje treninge in priprave tudi v Kočevju. in drugih sodelavcev ter učencev, z izmenjavo kulturnih, športnih in drugih aktivnosti učencev, s skupnim ustvarjalnim delom na nekaterih področjih, s strokovnimi predavanji za pedagoške delavce, z ckskur- vključeni mladinci. Zelo pristni so stiki borcev, zlasti na nekaterih proslavah, jubilejih oz. pri prenašanju tradicij in vrednot NOB. Pomembna je naša podpora zamejskim Slovencem pri njihovi -borbi za zaščito njihovih pravic v republiki Italiji. Postopno se razvijajo tudi stiki na gospodarskem področju. Tako predstavniki kmetijstva iz občine Kočevje že nekaj časa sodelujejo na Kmetijskih dnevih v Dolini, dolinski kmetijci pa so že organizirali strokovne ekskurzije v Kočevje in izmenjali izkušnje z delavci Kmetijskega gospodarstva. Navezujejo se tudi stiki za dolo- Sodelovanje med obema občinama nedvomno prispeva h krepitvi odnosov med dvema sosednjima deželama ter krepi vezi med Slovenci, živečimi na obeh straneh dr žavne meje. Takšno sodelovanje je v skladu z zunanjo politiko naše države, z načeli naše neuvrščene politike, v duhu načel miroljubnega in aktivnega sodelovanja ter dobrososedskih odnosov. Na nedavni seji so vsi trije zbori občinske skupščine, ko so razpravljali o mednarodnem sodelovanju občine Kočevje, pozitivno ocenili dobro razvito sodelovanje občine Kočevje z občino Dolina. Zbori so se zavzeli, da se to sodelovanje razvija naše športnike sprejeli zelo prisrčno, kar je izraz dolgoletnega sodelovanja in prijateljstva športnikov in občanov dveh pobratenih občin. V septembru so bili v Kočevju na enotedenskih športnih pripravah mladi nogometaši (9— 11 let), člani športnega društva Breg iz Doline. Da pa ne bi bile te priprave le šftortni trening, smo kočevski telesnokul-turni delavci pripravili tudi nekaj drugih akcij. Organizirali smo pohod do brunarice v Dolgi vasi, obisk pouka v Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje pri dolinskih vrstnikih (4. in 5. razred), pohod po TRIM transverzali (Friedrichstein, Mestni vrh, Koča pri Jelenovem studencu), ogled Muzeja in Šeš-kovega doma, ogled jezera Rudnik in Baze 20 ter prenočevanje v gozdarski koči v Podste-nah (organizator GG). Zadnje akcije so se udeležili tudi starši mladih športnikov. V septembru so nogometaši Kočevja odigrali prijateljsko tekmo z nogometaši ŠD BREG. Nogometni klub je pripravil tudi družabno srečanje, ki pa so ga financirali udeleženci sami. Konec oktobra se je ženska članska ekipa Odbojkarskega kluba Kočevje pomerila v prijateljski tekmi z ekipo ŠD BREG v Dolini. Če bo zima omogočila ugodne pogoje za smučarsko dejavnost, bomo na naše smučarske aktivnosti povabili tudi smučarje iz Doline. _ . . Cveto Arko Vsako leto so v programu zjjamj dd jz občine Kočevje sodelovanja opredeljene tudi najtesneje sodeluje osnovna izmenjave kulturnih prireditev in skupin, prav tako izmenično v Kočevju in v Dolini. V občini Kočevje Delegacija borcev iz. Kočevja polaga venec Bazoviškim junakom (Foto: arhiv SO Kočevje) šola Zbora odposlancev Kočevje, vključene pa so tudi vse druge šole v občini, iz občine Dolina pa sodelujejo osnovne in srednje šole s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Sodelovanje poteka tudi med vzgojno-varstvenimi ustanovami in dijaškimi domovi. Tudi na tem področju se učitelji in učenci izmenično srečujejo vsako drugo leto v Kočevju oz. v Dolini. Razvilo se je tudi sodelovanje med nekaterimi društvi in organizacijami. Tako je lovska družina Mala gora pobratena z dolinskimi lovci. Organizirajo skupne love, srečanja, razstave trofej in druge aktivnosti. Stike in skupne aktivnosti so vzpostavili tudi taborniki. Z obeh strani je bilo organiziranih že nekaj izletov in ekskurzij občanov oz. posameznih organizacij ali kolektivov. Poleg borcev, ki že tradicionalno negujejo prijateljske vezi, so tesne vezi vzpostavili že mnogi občani. Družbenopolitične organizacije izmenjujejo izkušnje, organizirajo posvetovanja in srečanja z razgovori. Skoraj vse oblike sodelovanja so čenč oblike gospodarskega se ,naPrel- ,okrcP,t' Pa ^ P(> sodelovanja; rezultati se bo- tJe,bno tud' gospodarsko sodo pokazali nekoliko ka- delovanje, sneje. Jože Novak Iz Kočevja z nepozabnimi vtisi Petnajst mladih nogometašev zdov ter razvaline gradu Frie-nogometne sekcije ŠD Breg je drichstein, v katerem sta se pod vodstvom trenerja Mirana srečevala Veronika in Friderik Švare in tajnika Borisa Gom- celjski. Mladi brežani so v dveh bača preživelo osem nepozabnih dni med prijatelji pobratenega Kočevja. Letošnje priprave so bile res izraz pobra tenja in prijateljstva, ki veže vrsto let športnike obeh občin. V Kočevje se mali Brežani niso napotili samo zato, da bi se fizično dobro pripravili na nogometno prvenstvo, ampak tudi zato, da kot otroci spoznajo neposredno kočevsko stvarnost in že v mladih letih navežejo prijateljske stike s tamkajšnjimi vrstniki. Priprave, ki so potekale na čudovitih športnih objektih, so bile razčlenjene tako, da so se otroci obenem zabavali in sprostili. Dvakrat dnevno so se podali na nogometno igrišče, okrog katerega teče tekaška proga ter je poleg tega zgrajena še cela kopica šjrortnih igrišč. Dvakrat pa so si v spremstvu tamkajšnjih otrok peš ogledali naravne lepote kočevskih go- skupinah obiskali tudi četrti in peti razred kočevske osnovne šole ter preživeli celo uro v klopeh vrstnikov. Prijatelji kočevskega nogometnega kluba so priredili turnir v malem nogometu, na katerem so nastopile štiri ekipe. Izid medsebojnih srečanj je bil v celoti v dobro Brežanov, ki so prikazali res dobro skupno igro ter fizično kondicijo. Po turnirju so bila podeljena priznanja nastopajočim. Ravel Gombač je prejel priznanje za najboljšega igralca turnirja pobratenih občin »Dolina — Kočevje 84«. Priprave so zaključili mali Brežani tako, da so si v spremstvu staršev ter predstavnikov krajevnih telcsnokulturnih organizacij ogledali Kočevski Rog, Bazo 20 in druge naravne in zgodovinske zanimivosti tega slovenskega predela. Povzeto iz prispevka Primorskega dnevnika od 12. 9. f984 Obisk na osnovni šoli v Kočevju Letos nam je naš nogometni trener Miran Švara predlagal, da gremo na priprave v Kočevje. Starši so bili tudi za to. Nismo pa še vedeli, če nas bo občina Kočevje sprejela in nam dala na razpolago dom. Upali smo, da bo tako, saj je občina Dolina pobratena z občino Kočevje. In res, dobili smo na razpolago telovadnico, igrišče in dijaški dom. V Kočevju smo prva dva dni veliko trenirali. Naš trener je opazil, da je ta trening pretežaven za nas. Zato smo ga odtlej imeli samo dopoldne. V teh dneh treninga smo obiskali tudi kočevsko osnovno šolo. Ko nas je učiteljica predstavila, so nas kočevski otroci imeli za Italijane. Moj oče — tajnik naše nogometne se kcije — jim je povedal, da smo mi zamejski Slovenci. Neka deklica je takoj vprašala, kaj pomeni beseda zamejski. Oče ji je povedal, da smo Slovenci, ki živimo v Italiji. Potem jim je govoril tudi o naši Zgodovini. Z učenci kočevske osnovne šole smo se kmalu sprijateljili. Največja prijatelja sta mi Matej in Jernej. Ko je zvonec pozvonil za konec ure, smo šli iz razreda. Težko se je bilo lo čiti po uri veselja. Toda morali smo na trening. Občina Kočevje nas je le po sprejela in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Vsem se za to prisrčno zahvaljujemo, še posebno pa tovarišu Cvetu Arku. Mitja Gombač ' Ob 2-5-letnici ustanovitve in delovanja SDK Poudarjena svetovalna vloga SDK Mawki m novice Iz organizacij združenega dela« Iz organizacij združenega dela«Iz org Tekstilana Kočevje (Foto: arhiv) Tekstilana mora uresničiti izvozne naloge Letos praznuje Služba družbenega knjigovodstva 25-le-tnico ustanovitve in delovanja. Oktobra 1959. leta je Skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije sprejela zakon o družbenem knjigovodstvu. To je bila višja stopnja razvoja družbene evidence, ki je nastajala že v času narodnoosvobodilne vojne, kot ne-obhoden pogoj za upravljanje z državno iziroma družbeno imovino, na temelju družbenega knjigovodstva. Utemeljitelj službe je nesporno Edvard Kardelj, ki je idejno zasnoval službo, opredelil njeno funkcijo in vlogo, kot eno osnovnih institucij enotnega družbeno ekonomskega sistema Jugoslavije. Posebej je opozarjal, na njeno samostojnost, odgovornost in na njeno vlogo službe združenega dela. V 25. letih svojega delovanja je služba doživljala številne preobrazbe, sprejemala nove posle plačilnega prometa, vodenje žiro računov, kontrolno funkcijo ter informativno analitična opravila. Leta 1973 je z uvedbo ekonom-sko-finančne revizije postala celota, kakršna velja še danes. Ves čas pa je napredovala tako v vsebinskem, organizacijsko tehničnem in kadrovskem razvoju. Čeprav moramo še veliko storiti za izboljšanje delovanja službe, lahko ugotovimo, da je bilo v preteklih 25. letih opravljeno obsežno in pomembno delo. To pa ne pomeni, da so odpravljeni številni problemi in težave, s katerimi se srečujemo tako v službi, kot v združenem delu. Ustanovitev podružnice v Kočevju in njene ekspoziture v Ribnici so pogojevali veliko območje, oddaljenost od Ljubljane in želo slabe prometne zveze. Seveda je bilo treba uporabnikom družbenih sredstev približati tudi osnovne dejavnosti službe: informa-tivno-analitično, kontrolno ter funkcijo plačilnega prometa. Informiranost delovnih ljudi je eden od osnovnih pogojev za uvajanje in uveljavljanje celotnega spleta dohodkovnih odnosov. Za ta namen izdaja podružnica stalne in občasne publikacije, v katerih objavlja analize, informacije in ugotovitve, ki imajo pomen za širši krog uporabnikov. Letos bo podružnica izdelala 53 takšnih publikacij o gospodarskih in drugih gibanjih. Podružnica zagotavlja sodelovanje Z javnimi občili, predvsem Z radijem, Dolenjskim listom in lokalnim tiskom. Še posebnega pomena bi bilo obveščanje v glasilih organizacij združenega dela, ko gre za podatke in ugotovitve o njihovem poslovanju. V zadnjih nekaj letih ugotavljamo v Kočevski občini upadanje gospodarske rasti. To že samo po sebi zahteva intenzivno spremljanje rezultatov, kazalcev in vzrokov za ugotovljeno stanje. Po dogovoru z vodstvi družbenopolitičnih skupnosti ko- čevske in ribniške občine bo podružnica v bodoče pripravljala tudi enotne informacije o gospodarskih gibanjih v posameznih obračunskih obdobjih za delegate občinskih skupščin. S tem bi odpadlo podvajanje podatkov in bo javnost ustrezno obveščena. Pri izvajanju kontrolne funkcije spremlja podružnica izvajanje vseh zakonov, ki urejajo materialno-finančno poslovanje uporabnikov družbenih sredstev. Pri tem prihaja vse bolj do izraza nadzor, kot preventiva pa je poudarjena tudi svetovalna vloga službe. V sedanjih razmerah je to nujno. Bolj kot kdajkoli prej smo v zadnjem času priča velikemu številu predpisov. Ni uradnega lista, ki ne bi prinesel kakega novega zakona, pravilnika, uredbe ali podobnega akta, s katerim se ureja to ali ono gospodarsko finančno področje. Predpisom bi morali slediti ustrezni učinki. Žal pa temu ni tako. Pretirani normativizem ustvarja na tem -področju zmedo. Temu se ni čuditi, če upoštevamo preštevilne in komplicirane ter večkrat nejasne predpise, ki niti niso med seboj usklajeni. Ob teh problemih pa mora služba družbenega knjigovodstva zagotavljati predvsem enotno uporabo oziroma tolmačenje predpisov. V prihodnje bomo dali svetovalni funkciji še večji poudarek, ki je v interesu uporabnikov in službe, ker na ta način delujemo preventivno. S stalnimi stiki z uporabniki je že sedaj vzpostavljen pretok informacij v obeh smereh in s tem začrtano ustvarjalno in uspešno sodelovanje. Služba je dolžna po določilih zveznega zakona organizirati in opravljati plačilni promet med uporabniki enotno in racionalno, da se denar čim hitreje obrača. To načelo je služba uveljavila z uvedbo računalniške obdelave podatkov v vseh podružnicah. Pred petimi leti je bila uvedena v podružnici Kočevje sodobna avtomatska obdelava podatkov plačilnega prometa, pozneje pa še obdelava drugih podatkov in poročil. Vse to je povečalo sposobnost podružnice za hitro, ažurno, točno in učinkovito poslovanje. Vse delo v podružnici in ekspozituri opravlja 53 delavcev. Od tega jih ima 12 visoko oz. višjo izobrazbo. Kljub težavam, ki so spremljale delo. povečanemu obsegu dela, številnim novim predpisom in njihovim spremembam ter pogostim kadrovskim težavam je podružnica s prizadevanjem vseh delavcev uspešno opravljala svoje delo. Doseženi uspehi ob 25-letnem razvoju in delu so za delavce vzpodbuda in obveznost, da bo služba dejansko v pomoč združenemu delu, v smislu utrjevanja finančne discipline in dobrega gospodarjenja. Janez Merhar J Izvozna usmeritev Tekstilane je bila določena že pred desetimi leti, to je takrat, ko so bile razmere v naši zunanjetrgovinski bilanci drugačne od današnjih. Ne, glede na okoliščine in potrebe po izvozu je Tekstilana uspešno ' pričela • svoje poslanstvo na tržiščih Bližnjega vzhoda in nekaterih zapadno-ev-ropskih držav. Začetnim težavam so kmalu sledili rezultati: prizadevanja so bila poplačana, izkušnje pa so se iz leta v leto bogatile. Potrebe po vedno večjem izvozu so našle plodna tla tudi takrat in v tistih primerih, ko izvoz ni bil dohodkovno stimuliran. Ni še dolgo tega, ko je bila Tekstilana na vidnem mestu v deležu konvertibilnega izvoza v skupnem prihodku OZD tekstilne industrije Slovenije. Ugodno sklenjeni posli z nekaterimi kupci Bližnjega vzhoda in Alžira so vlili zaupanje in zadovoljstvo v kolektivu. Utrdilo se je spoznanje, da je edino v takšni poslovni politiki moč reševati probleme in težave, ki jih sicer v proizvodnji nikoli ne manjka. Proizvodnja in izvozne obveznosti so nemoteno tekle, plači- Dom za učence Dušana Remiha ima svoje prostore v stavbi, ki je sicer stara šele dobrih 20 let, vendar pa se že dolgo časa ugotavlja, da ti prostori ne ustrezajo niti po funkcionalnosti niti po normativih, ki jih je sprejela Izobraževalna skupnost Slovenije. Poleg navedenega pa zaradi različnih razlogov vzdrževanje objekta ni bilo ustrezno. Pred približno dvema letoma je bila dogovorjena adaptacija stavbe, kar je prišlo tudi v program Izobraževalne skupnosti Slovenije. Izdelani so bili štirje idejni projekti, ki pa na organih Izobraževalne skupnosti Slovenije niso bili sprejeti, predvsem zaradi tega, ker bi adaptacijo, s katero bi se dosegla ustrezna funkcionalnost in bi bilo zadoščeno veljavnim normativom, zahtevala prevelike stroške. Dlje časa pa se tudi ugotavlja, da kapaciteta sedanje stavbe presega potrebe po mestih za učence. Zato je bilo do- la pa so zaradi višjih interesov in nerazumnih vzrokov ostala neporavnana. Odstotki razpolagalnih pravic od deviznih prilivov so drseli navzdol, rasle so vrednosti v spremenjenem tečaju dolarja, z njimi pa tudi obresti od najetih bančnih kreditov za obratna sredstva. Trgale so se reproverižne povezave, ožil se je krog oskrbe s surovinami in proces proizvodnje je doživljal velike motnje. Razmere so bile iz dneva v dan težje in vedno bolj je bilo čutiti neplačanih preko 3 milijone dolarjev. Posledice so bile tako hude, da so občutno imele svoj vpliv na redno proizvodnjo in začrtano poslovno usmeritev. Pomanjkanje deviznih sredstev in nepokrite obveznosti so soudeležencev v reproverigi so imele svoj odraz v pomanjkanju surovin in repromateriala iz uvoza. Padala je proizvodnja in z njo kvaliteta, saj smo morali pomanjkanje surovin iz uvoza nadomestiti s sekundarnimi surovinami. Ciklus rednega proizvodnega procesa je preživljal globoke pretrese, ki imajo tudi svoje posledice. Naše geslo je: zdržati do konca in čimprej obnoviti in skleniti nove izvozne posle, povečati govorjeno, da se v Kočevju zgradi nov dom za učence, ki bi imel manjšo kapaciteto. Novi dom bo imel kapaciteto 72 ležišč v troposteljnih sobah ter skupne prostore. Sredstva za gradnjo stanovanjskega dela bodo v celoti zagotovljena iz sklada za gradnjo in adaptacijo študentskih in dijaških domov. Ker pa po sedanjih normativih dom ne more imeti samostojne kuhinje, tečejo dogovori med vzgojnoizobraževalnimi organizacijami o gradnji skupne kuhinje, za katero bi dom z odprodajo stare stavbe zagotovil sredstva za gradbeni del, OŠ Zbora odposlancev Kočevje pa bi prispevala opremo. Dom naj bi stal ob Cesti na stadion poleg VVO. Akcija za gradnjo teče pospešeno. Tako je že bila opravljena raziskava terena, v izdelavi pa je tudi vsa potrebna dokumentacija. Z gradnjo naj bi pričeli spomladi. Matija Jerbič proizvodnjo in storiti vse, da kvaliteta ne bo pri vsem tem nazadovala. Za leto 1985 so že sklenjene nove izvozne pogodbe, katere DO INKOP Kočevje je enovita delovna organizacija. Njene korenine segajo v leto 1946. Vznikla je iz potreb in možnosti prvega povojnega obdobja. Tedanje potrebe in možnosti so vplivale na proizvodni program in sestavo kolektiva, ki je že v prvem desetletju dosegel sedanje število zaposlenih (od 220—230), od tega je polovica žensk, ki opravljajo dela v vseh fazah proizvodnje in poslovanja. Z dolgoletno tradicijo pridobivamo vse značilnosti zrelega kolektiva, saj odhajajo ali se pripravljajo na upokojitev večinoma delavke in delavci, ki so v Inkopu pričeli svoje aktivno ustvarjalno obdobje. Na njihova mesta večkrat prihajajo njihovi otroci, na katere so prenašali svoje izkušnje in marljivost v upanju, da bodo enakovredno nadaljevali njihovo delo in da DO tudi v bodoče ne bo imela izgub; da bodo naprej skrbeli za razvoj in napredek in ohranjali vezi s tistimi, ki so in bodo odhajali v zasluženi pokoj. DO Inkop aktivno sodeluje v usmerjenem izobraževanju ter sprejema na proizvodno delo učence tehničnih in družboslovnih usmeritev. V lastni učni delavnici imajo praktični pouk s področja kovinarstva za svoje in potrebe drugih ozdov. Iz strukture zaposlenih se vidi, da se tudi ženske enakovredno z moškimi vključujejo v vsa kovinarska področja, zato naj bi osnovne šole poleg fantov usmerjale v kovinarske poklice v večjem obsegu tudi dekleta. Podobno kot v ostalih ozdih v Kočevju tudi v Inkopu skrbimo za varno delo ter ustvarjajo razmere in odnose vrednih človeka. Pri tem smo enkrat bolj, drugič manj uspešni. Problemov in težav je veliko, tako med delom kot izven njega. mora Tekstilana sprejeti in uresničiti. Prepričani smo, da se bodo tudi razmere na domačem tržišču normalizirale, da se vsako blago ne bo več z lahkoto prodajalo v vsaki kvaliteti in po vsaki ceni. Več bo potrebno vložiti dela in znanja v nove programe, novo oblikovane izdelke v nenehno boljši kvaliteti in ponudbi. Novosti s področja cenovne politike prihajajo v času, ko je življenjski standard v upadanju in bo pri ljudeh vedno manj denarja tudi za nakup odej in pregrinjal. Če se bodo zaloge še naprej kopičile, kar je za ta čas nenavadni pojav, bomo morali svoje obveznosti do izvoza v prihodnjem letu še povečati. Storiti bomo morali vse, da bomo zadržali svojo konkurenčnost. Vse to pa zahteva veliko smelosti, odločnosti in samozavesti. Tu pa se spet srečamo z našo slabo organiziranostjo, zastarelo tehnologijo in izrabljeno opremo, s katero se le s težavo dosega vrhunsko kakovost. Položaj je v tem trenutku v naši delovni organizaciji vse drugo kot pa ugoden. Zavedamo se, da ga moramo sami spremeniti, in to ne le z drugačno miselnostjo, pač pa tudi z drugačnim načinom dela, z manj izostanki, boljšo organizacijo, večjo in boljšo kvaliteto izdelkov, večjo produktivnostjo in večjim izvozom ter z večjim medsebojnim zaupanjem in sodelovanjem. Razumljivo je, da nas domače težave in osebni problemi spem-Ijajo tudi v službi, kar posebno velja za matere ha dvoizmenskem delu, ki imajo težave z varstvom in vzgojo otrok. Zavedamo se, da bo pri odpravljanju slabosti na tem področju potrebno še veliko truda in dobre volje, če si hočemo zagotoviti bogatejšo duhovno in materialno prihodnost. Za popestritev in tudi za celovit razvoj osebnosti pa negujemo tudi kulturne aktivnosti, kot so ohranjanje etnografskih vrednot (ročna dela), planinarjenje, fotosekcija in podobno ter tudi skrb za primemo praznovanje pomembnih dogodkov. Ob vsem tem pa smo tudi aktivni sooblikovalci samoupravnih socialističnih odnosov v okolju, kjer delamo in živimo. Lastni proizvodni program je dokaj širok. Zavzemajo ga predvsem kovinski izdelki široke porabe v lakirani ali galvanizirani izvedbi. Sedanja usmeritev in široka izbira nam sicer omogoča večjo prilagodljivost trgu, obenem pa predstavlja veliko oviro za boljšo, sodobnejšo opremljenost in organiziranost. V zadnjih letih obsegajo največji delež v proizvodnji gospodinjske in industrijske lestve iz aluminija. Namenjene so individualnemu kupcu, gasilskim enotam, enotam CZ, gradbeni in ostali industriji. Največje omogočajo delo do višine 12 m. Velik delež predstavljajo likalne mize. medtem ko proizvodnja drobne kopalniške opreme, ki je bila pred leti vodilni program, močno upada zaradi pomanjkanja medenine na domačem trgu. Zmanjševanje tega nadomeščamo s proizvodnjo kovinskega pohištva, ki ga pretežno proizvajamo v kooperaciji z DO LIK in Oprema Kočevje. S svojim programom smo prisotni na celotnem jugoslovanskem trgu. Gradnja novega doma za učence Miro Hegler Kolektiv s tradicijo Kaj delajo v Inkopu? delegatska priloga 1 SKUPŠČINA OBQNE Številka: 06-5 84-1/2 KOČEVJE Datum: 28/11-1984 Na podlagi 213. člena statuta občine Kočevje (Uradni Ust SRS, št. 6/79 in 2/82) in 74. člena poslovnika SO Kočevje sklicujem 22. sejo zbora združenega dela obonske skupščine Kočevje, ki bo v sredo. dne 26. 12. 1984 ob 8. uri v prostorih Ljubljanske banke v Kočevju. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Osnutek programa dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za leto 1985. 2. Informacija o poslovanju organizacij združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Kočevje za obdobje 1. 1. — 31. 9. 1984. 3. Predlog izhodišč o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1985. 4. Predlog smernic družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986— 1990. 5. Poročilo o uresničevanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in programa za finančno konsolidacijo ter razbremenitev gospodarstva v občini Kočevje. 6. Informacija o aktivnostih na področju proizvodno-programskega.po-slovnega in samoupravnega povezovanja gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva. 7. Predlog odloka o hišnem redu v obfini Kočevje. 8. Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Kočevje. 9. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1984. 10. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. 1. do 31. 3. 1985. 11. Dogovor o uresničitvi nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985— 1990. 12. Kadrovske zadeve. 13. Premoženjsko pravne zadeve. 14. Delegatska vprašanja in odgovori. PREDSEDNIK ZBORA Feliks VIDMAR, I. r. SKUPŠČINA OBČINE Številka: 06-6 84-1 2 KOČEVJE Datum: 28 11-1984 Na podlagi 213. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 679 in 2 82) in 74. člena poslovnika SO Kočevje sklicujem 22. sejo zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje, ki bo v sredo, dne 26. 12. 1984 ob 8. uri v prostorih Ljubljanske banke v Kočevju. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Osnutek programa dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in dnižbenopolitičnega zbora za leto 1985. 2. Informacija o poslovanju organizacij združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Kočevje za obdobje 1. 1. — 31. 9. 1984. 3. Predlog izhodišč o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1985. 4. Predlog smernic družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986— 1990. 5. Poročilo o uresničevanju načrta dolgoročnega jrrograma gospodarske stabilizacije in programa za finančno konsolidacijo ter razbremenitev gospodarstva v občini Kočevje. 6. Informacija o aktivnostih na področju proizvodno-programskega.po-slovnega in samoupravnega povezovanja gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva. 7. Predlog odloka o hišnem redu v občini Kočevje. 8. Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Kočevje. 9. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1984. 10. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih jtotreb v občini Kočevje v času od L L do 31. 3. 1985. 11. Dogovor o uresničitvi nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985— 1990. 12. Kadrovske zadeve. 13. Premoženjsko pravne zadeve. 14. Delegatska vprašanja in odgovori. PRED SEDN1K ZBORA Jože FURLAN, I. r. * 2 SKUPŠČINA OB CINE Številka: 06-7 84-1 2 KOČEVJE Datum: 28 11-1984 Na podlagi 213. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS. št. 6 79 in 2 82) in 74. Sena poslovnika SO Kočevje sklicujem 22. sejo družbenopolitičnega zbora obonske skupščine Kočevje, ki bo v torek, dne 25. 12. 1984 ob 8. uri v sejni dvorani občinske skupščine Kočevje. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: L Osnutek programa dela zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za leto 1985. 2. Predlog izhodišč o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1985. 3. Predlog smernic družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986— 1991'. 4. Port čilo o uresničevanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in programa za finančno konsolidacijo ter razbremenitev gospodarstva v občini Kočevje. 5. Informacija o aktivnostih na področju proi zvodno-progr am sk e ga. poslovnega in samoupravnega povezovanja gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva. 6. Dogovor o uresničitvi nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985—1990. 7. Kadrovske zadeve. 8. Delegatska vprašanja in odgovori. PREDSEDNIK ZBORA Jaka LAVRI ŠA. 1. r. Kadrovske zadeve SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE ESA 253 Izvršni svet Štev.: 020-14/84-2/1 Datum: 22. 11. 1984 ZADEVA: 1. predlog za imenovanje podpredsednika IS 2. predlog za imenovanje dveh novih članov IS Na podlagi 227. člena statuta občine Kočevje predlagam, da se razreši dolžnosti podpredsednika IS tov. GOLUBIČ Miro-ta, dipl. ing. kemije. DS DO Melamin je tov. Golubič Mirota imenoval za individualnega poslovodnega organa te DO. Nova delovna dolžnost ni združljiva s članstvom v IS. Zborom SO Kočevje se tudi predlaga, da se razreši dolžnosti člana v IS tov. Kovačič Zdenko-ta, dipl. ing. strojništva. Tovariš Kovačič Zdenko je v IS zastopal kovinsko-predelovalno industrijo. Ker je zapustil DO ITAS in se zaposlil v DO Melamin, menim, da ni v stanju tekoče spremljati dogajanja v tej panogi. A Predlog za nova imenovanja! Na podlagi 227. člena statuta občine Kočevje prosim za mnenje k imenovanju tov. Popovič Dušana, dipl. oec. roj. 1954, za podpredsednika IS SO Kočevje. Obrazložitev! Tov. Popovič opravlja dela in naloge predsednika komiteja za družbeni razvoj. Imenovanje na to delovno mesto je opravičil z dosedanjim strokovno in ažurno opravljenem delu. Je član ZK in aktiven družbenopolitičen delavec. Ob tem imenovanju gre tudi za aktivno nadomeščanje predsednika IS. kar do sedaj vsled obremenitev v rednem delovnem razmerju obeh podpredsednikov ni bilo mogoče vedno zahtevati. B Za nova člana IS predlagam: Kaplan Danico po poklicu profesorica, roj. 1932, sedaj opravlja dela in naloge v skupnih službah družbenih dejavnosti, za potrebe izobraževanja in otroškega varstva SIS. Obrazložitev! Je članica ZK in aktivno prisotna v družbenem in političnem življenju občine dve desetletji. V sedanjem IS ni predstavnika teh dejavnosti. Pri prejšnji sestavi IS smo dajali prednost gospodarstvu, vendar vsled problemov, ki nastajajo na tem področju, je nujno pokritje tudi tega področja. Prepričan sem, da bo tov. Kaplanova s svojo prizadevnostjo in poznavanju te panoge pomagala najti ustrezne rešitve. C Za drugega novega člana predlagam: Benčina Josipa, roj. 1946 leta, po poklicu strojni tehnik in vodja sektorja za pripravo proizvodnje v DO ITAS Kočevje. Obrazložitev! Kovinsko-predelovalna industrija mora imeti svojega predstavnika v IS. Tov. Benčina je tudi s svojim dosedanjim delom in pozitivnimi stališči opravičil ta predlog za imenovanje. Je tudi član strokovne skupine, ki je pripravila predsanacijski program DO ITAS. Strokovni kolegij DO ITAS je ta predlog obravnaval in priporoča, da se tov. Benčina imenuje za člana IS SO Kočevje. OPOMBA: Predlog za imenovanje je obravnavala tudi OK SZDL — koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, kateri soglaša s predlogom. PREDSEDNIK IS: Stane ing. LETONJA, 1. r. Premoženjsko pravne zadeve Predlagatelj: Izvršni svet ESA — 254 1. Skupščini občine Kočevje — zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti predlagamo, da v skladu s 102. in 103. členom Ustave Socialistične republike Slovenije, 147. členom statuta občine Kočevje ter na podlagi sklepa IS SO Kočevje z dne 8. 6. 1984 in 14. 4. 1983, sprejme naslednje sklepe: a) Na zemljišču pare. št.: 27742 2774/3 pot v izmeri 5064 m2 2781/2 pot v izmeri 2014 m2 k.o. Rajhenav; b) Na zemljišču pare. št.: 2533.219 neplodno v izmeri 1680 m2 2533/220 neplodno v izmeri 755 m2 2533/221 neplodno v izmeri 185 m2 2533/222 neplodno v izmeri 4420 m2 2533,223 neplodno v izmeri 770 m2 2533224 neplodno v izmeri 880 m2 2533/225 neplodno v izmeri 705 m2 k.o. Stari log; c) Na zemljišču pare. št.: 5908 pot v izmeri 3302 m2 5918 pot v izmeri 597 m2 5915 pot v izmeri 2902 m2 5905/2 pot v izmeri 4388 m2 5912 pot v izmeri 1246 m2 5914 pot v izmeri 2395 m2 5900 1 pot v izmeri 2805 m2 5896/1 pot v izmeri 11319 m2 5910/1 pot v izmeri 7049 m2 k.o. Mala gora; d) Na zemljišču pare. št. 2557 del k.o. Vrh, vse družbena lastnina v splošni rabi, se določi za imetnika pravice razpolaganja Občino Kočevje. Obrazložitev Od a—c: Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje je zaprosilo za prenos parcel v k.o. Rajhenav, k.o. Stari log in k.o. Mala gora. vse družbena lastnina v splošni rabi ter določitev imetnika pravice razpolaganja Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje. Vse navedene pravice so v naravi gozdne ceste, ki jih navedena DO uporablja pri eksploataciji gozdov in so za javni promet nepomembne in neurejene. Na oglasni deski občine Kočevje ter v prizadetih KS, je bil izobešen oklic, ki je pozival prizadete stranke, da podajo pripombe nanj. Le-teh pa ni bilo. d): ŠTEFANIČ Martin in Majda iz Potoka n.h., sta preko Kmetijske zemljiške skupnosti zaprosila za ukinitev dela poti Vas— Štajer in prenos dela parcele št. 2557 k.o. Vrh iz družbene lastfiine v splošni rabi na Kmetijsko zemljiško skupnost občine Kočevje. Pot oz. del poti je v naravi ukinjena. Na oglasni deski je bil izobešen oklic, ki je pozival prizadete stranke, da podajo pripombe, nanj, ie-teh pa ni bilo. Zemljišče se bo uporabilo za zamenjavo zaradi gradnje stanovanjske hiše. November 1984 Oddelek za gospodarstvo IZ VSEBINE: — Osnulek programa dela zborov občinske skupščine Kočevje za leto 1985 2 pravnega povezovanja gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva — Predlog odloka o hišnem redu v občini Kočevje 11 13 — Informacija o poslovanju OZD gospodarstva — Predlog odloka o ureditvi določenih vprašanj 16 in družbenih dejavnosti občine Kočevje za obdobje januar—september 1984 4 s področja obrti — Predlog odloka o spremembi odloka o — Poročilo o uresničevanju načrta dolgoročnega proračunu občine Kočevje za leto 1984 18 programa gospodarske stabilizacije in programa za finančno konsolidacijo ter razbremenitev gospodarstva v občini Kočevje 7 — Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1985 19 — Informacija o aktivnostih na področju proiz- — Kadrovske zadeve 20 vodno-programskega, poslovnega in samou- — Premoženjsko pravne zadeve 20 PREDLAGATELJ: Predsedstvo SO Kočevje OSNUTEK ESA — 259 PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA ZA LETO 1985 UVOD Program dela zborov skupščine občine Kočevje za leto 1985 izhaja iz položaja, funkcije in nalog, ki jih ima skupščina kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru občine. Program dela predstavlja enega od bistvenih pogojev za učinkovito delo skupščine, njenih zborov in delovnih teles, zato so pri pripravi letnega delovnega programa sodelovali samoupravni organi organizacij in skupnosti, njihove delegacije, samoupravne ir.teresne skupnosti, družbenopolitične organizacije, izvršni svet skupščine občine Kočevje in občinski upravni organi. Poseben poudarek dajemo realnemu in kontinuiranemu programiranju, ter zagotoviti demokratičnost pri njegovi pripravi in sprejemanju. Pri obravnavi nalog, ki bodo vključene v program, je potrebno upoštevati prioriteto pri reševanju najbolj aktualnih nalog, zato se bomo morali zavzemati, da bo njihova vsebina skladna z usmeritvami, zajetimi v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Osrednja pozornost naj bi bila usmerjena v uresničevanju gospodarske in razvojne politike v letu 1985 in naslednjem srednjeročnem planskem obdobju. Pri pripravi programa zborov skupščine občine smo izhajali tudi iz usmeritev, da naj bi zbori skupščine obravnavali le tiste zadeve, ki sodijo v njihovo pristojnost in je potrebno o njih odločati. Opozoriti pa je potrebno, da je program odprt za vse pobude delegatov in družbenopolitičnih dejavnikov, za obravnavo najaktualnejših vprašanj, ki jih bo potrebno glede na stanje v občini sproti obravnavati v skupščini in jih vključevati v dnevne rede posameznih sklicev zborov skupščine občine Kočevje. l.DEL TEME IN AKTI IZ PRISTOJNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE 1. Predlog programa dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora za leto 1985. Predlog programa dela je potrebno dopolniti s predlogi in pobudami na osnovi razprav o osnutku programa dela. Predlagatelj: Predsedstvo SO Gradivo pripravi: Sekretariat SO Rok obravnave: I. tromesečje Pristojni: vsi zbori 2. Program razvoja drobnega gospodarstva in obrti v občini Kočevje. Program naj bi na osnovi družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva in odloka o ureditvi nekaterih vprašanj iz področja obrti v občini Kočevje opredelil cilje drobnega gospodarstva in obrti s posebnim poudarkom na: — povezovanje drobnega gospodarstva z večjimi organizacijami združenega dela glede na njihove potrebe in programe — opredelitvi tistih dejavnosti drobnega gospodarstva, ki se bodo neposredno in posredno vključevale v mednarodno delitev dela — ustrezno stimulativnejšo davčno politiko — koordinacijske in pospeševalne vloge odbora občinske gospodarske zbornice Predlagatelj: IS SO Kočevje Gradivo pripravijo: Oddelek za gospodarstvo v sodelovanju komiteja za družbeni razvoj in uprave za družbene prihodke SO Kočevje Rok obravnave: II. tromesečje Pristojni: zbor združenega dela in zbor KS 3. Izhodišča in program obrambnih priprav občine Kočevje za leto 1985. Predlagatelj: Svet za SLO in DS Gradivo pripravi: Oddelek za LO Rok obravnave: I. tromesečje Pristojni: vsi zbori 4. Potrditev zaključnega računa uprave za družbene prihodke SO Kočevje. Predlagatelj: Uprava za družbene prihodke SO Gradivo pripravi: Uprava za družbene prihodke SO Rok obravnave: I. tromesečje Pristojni: Zbor združenega dela in zbor KS 5. Informacija o letnih planih SIS družbenih dejavnosti za leto 1985. Predlagatelj: Komite za družbeni razvoj SO Gradivo pripravi: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Rok obravnave: I. tromesečje Pristojni: vsi zbori SO in skupščine SIS družbenih dejavnosti 6. Poročilo o poslovanju OZD s področja gospodarstva v letu 1984. Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Zbor združenega dela 7. Poročilo o poslovanju s področja negospodarstva v letu 1984. Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Zbor združenega dela 8. Poročilo o poslovanju OZD s področja gospodarstva in negospodarstva ob periodičnih obračunih v letu 1985. Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Rok obravnave: II., III. in IV. tromesečje Pristojnost: Zbor združenega dela 9. Analiza uresničevanja delegatskega sistema. Predlagatelj: Predsedstvo SO Gradivo pripravi: delovna skupina predsedstva Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: vsi zbori 10. Analiza uresničevanja družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985 v letih 1981, 1982, 1983, 1984 in 1985 ter ocena možnosti razvoja v letu 1986. Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori 11. Izhodišča o družbenoekonomski politiki občine Kočevje za obdobje 1986—1990 v letu 1986. Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: vsi zbori PREDLOG! ESA 252 PREDLAGATELJ: IS SO KOČEVJE Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39'74) in 187. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS. št. 6/79 in 2/82) ter v skladu s 5. členom Družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 22/84), je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne------------sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1984 1. člen V odloku o proračunu občine Kočevje za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 14/84 in 34/84) se L odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1984 znašajo: 128.021.814,50 in se razporedijo — za razporeditev po posebnem delu proračuna 119.463.029,00 — za tekočo proračunsko rezervo 1.033.612,50 — za izločitev sredstev na posebno partijo proračuna 7.525.173,00 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 400-7/84-5/1 ?!lEDSKE:DNIjC . . Datum: november 1984 Skupščine občine Kočevje BILANCA prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1984 Vrsta prihodkov Znesek 0 Prenešena sredstva 1 Davek iz osebnih dohodkov 2 Prometni davek 3 Davek na dohodek od premoženja 4 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov 7 Prihodki od drugih DPS 15.287.814,50 61.452.000. 00 32.409.000. 00 5.181.000. 00 6.386.000. 00 1.924.000. 00 4.600.000. 00 782.000,00 SKUPAJ PRIHODKI: 128.021.814,50 Splošni razpored prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov DPS 02 Dejavnost LO 03 Dejavnost DPO in društev 04 Negospodarske investicije 07 Dejavnost KS 08 Socialno varstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 81.548.000,00 8.580.000. 00 7.633.000. 00 1.026.991.00 2.507.000. 00 8.239.000. 00 60.000,00 220.000,00 4.442.438.00 8.558.785,50 5.206.600.00 SKUPAJ ODHODKI: 128.021.814,50 Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1985 OBRAZLOŽITEV: Glede na to, da še niso v celoti izoblikovana merila (Republiški izvršni svet še ni pripravil predloga družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1985) v kakšnem obsegu naj bi se gibala proračunska poraba v letu 1985 in sicer tako globalno za posamezno občino kot po posameznih namenih v okviru občine, proračun za leto 1985 ne bo mogel biti sprejet do konca letošnjega leta. Zato pristopamo k začasnemu financiranju splošnih družbenih potreb v občini v času od L januarja do 31. marca 1985 s tem, da odhodki v tem obdobju ne smejo presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po proračunu za leto 1984. Oddelek za občo upravo NAČELNIK Majda LINDIČ PREDLOG! ESA 251 Predlagatelj: IS SO KOČEVJE Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/79) in 197. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82), je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne-------sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1985 L člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1985 se bodo proračunski izdatki občine Kočevje začasno financirali v času od 1. januarja do 31. marca 1985 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1984. 2. člen Financiranje splošnih družbenih potreb v treh mesecih leta 1985 se vrši na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme IS SO Kočevje. 3. člen Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1984. 4. člen Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1985. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od L januarja 1985 dalje. Številka: 400-9/84-5/1 PREDSEDNIK Datum: november 1984 Občinske skupščine Kočevje Jože NOVAK 12. Dogovor o temeljih plana občine Kočevje za obdobje 28. Letni program obrambnih priprav TO občine Kočevje. 1986—1990. Predlagatelj: Svet za SLO in DS Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: Obč. štab za TO Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Rok obravnave: I. tromesečje Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: vsi zbori Pristojnost: vsi zbori 29. Poročilo o obrambnih pripravah občine Kočevje v letu 1984. 13. Družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986—1990. Predlagatelj: Svet za SLO in DS Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: Upravni organ za LO Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Rok obravnave: I. tromesečje Rok obravnave: III. tromesečje Pristojnost: vsi zbori Pristojnost: vsi zbori 30. Osnutek in predlog obrambno razvojnega načrta občine 14. Smernice za pripravo dolgoročnega družbenega plana ob- Kočevje za obdobje 1986—1990. čine Kočevje za obdobje 1986—1995/2000. Predlagatelj: Svet za SLO in DS Predlagatelj: IS SO Kočevje Gradivo pripravi: Upravni organ za LO, OŠTO in OŠCZ Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Rok obravnave: II. tromesečje Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: vsi zbori Pristojnost: vsi zbori 15. Družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986—1995/2000. II. DEL Predlagatelj: IS SO ZAKONODAJNO PODROČJE Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Rok obravnave: II. tromesečje 1. Predlog odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985. Pristojnost: vsi zbori Predlagatelj: IS SO 16. Dolgoročni plan razvoja turizma v občini Kočevje. Gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo Predlagatelj: IS SO Rok obravnave: I. tromesečje Gradivo pripravi: delovna skupina IS SO Kočevje Pristojnost: zbor združenega dela in zbor KS Rok obravnave: II. tromesečje 2. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za Pristojnost: vsi zbori leto 1984. 17. Informacija o delovanju društev v občini Kočevje. Predlagatelj: IS SO Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: odd. za občo upravo Gradivo pripravi: Odd. za notranje zadeve SO v sodelovanju Rok obravnave: II. tromesečje s KO družbene organizacije in društva pri OK SZDL Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS Rok obravnave: III. tromesečje 3. Odlok o spremembah odloka o občinskih upravnih organih. Pristojnost: vsi zbori Predlagatelj: IS SO 18. Informacija o poteku priprav na volitve. Gradivo pripravi: pristojni upravni organ SO Predlagatelj: Predsedstvo SO Rok obravnave: III. tromesečje Gradivo pripravi: Predsedstvo OK SZDL Pristojnost: vsi zbori Rok obravnave: III. tromesečje 4. Osnutek in predlog dogovora o usklajevanju davčne politike Pristojnost: vsi zbori za leto 1985. 19. Poročilo o delu Veterinarske postaje v Kočevju. Predlagatelj: Rep. uprava za družbene prihodke Predlagatelj: Veterinarska postaja Kočevje Gradivo pripravi: Uprava za družbene prihodke SO Kočevje Gradivo pripravi: Veterinarska postaja Kočevje Rok obravnave: I. tromesečje Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS 5. Osnutek in predlog odloka o posebnem občinskem davku 20. Poročilo o delu OZD posebnega družbenega pomena ma- od prometa proizvodov in plačil za storitve. terialne proizvodnje za leto 1984. Predlagatelj: Uprava za družbene prihodke SO Predlagatelj: Oddelek za gospodarstvo Gradivo pripravi: Uprava za družbene prihodke SO Gradivo pripravi: OZD posebnega družbenega pomena Rok obravnave: I. tromesečje Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS 6. Osnutek in predlog odloka o davkih občanov. 21. Poročilo o delu IS SO in upravnih organov SO Kočevje v Predlagatelj: UpraVa za družbene prihodke SO letu 1984. Gradivo pripravi: Uprava za družbene prihodke SO Predlagatelj: IS in upravni organi SO Rok obravnave: I. tromesečje Rok obravnave: II. tromesečje 7. Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih Pristojnost: Vsi zbori potreb v letu 1986. 22. Poročilo o delu pravosodnih organov v letu 1984. Predlagatelj: IS SO Predlagatelj: ustrezni pravosodni organ Gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo Gradivo pripravi: ustrezni pravosodni organ Rok obravnave: IV. tromesečje Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: zbor združenega dela in zbor KS Pristojnost: vsi zbori 8. Osnutek proračuna občine Kočevje za leto 1986. 23. Poročilo o delu postaje milice v Kočevju. Predlagatelj: IS SO Predlagatelj: Postaja milice v Kočevju Gradivo pripravi: odd. za občo upravo Gradivo pripravi: Postaja milice v Kočevju Rok obravnave: IV. tromesečje Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS Pristojnost: vsi zbori 9. Odlok o pokopališkem redu. 24. Poročilo o uresničevanju načrta uresničevanja dolgoročnega Predlagatelj: Upravni organ za gospodarstvo programa gospodarske stabilizacije občine Kočevje. Gradivo pripravi: odd za gospodarstvo Predlagatelj: IS SO Rok obravnave: I. in II. tromesečje Gradivo pripravi: Komisija za pripravo in spremljanje načrta Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS Rok obravnave: IV. tromesečje 10. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pošiljanju dele- Pristojnost: vsi zbori gatov v zbore občinske skupščine Kočevje. 25. Poročilo o izvajanju sklepov občinske skupščine. Predlagatelj: IS SO Predlagatelj: Predsedstvo SO Gradivo pripravi: ustrezni organ Gradivo pripravi: Sekretariat SO Rok obravnave: II. in IV. tromesečje Rok obravnave: III. tromesečje Pristojnost: vsi zbori Pristojnost: vsi zbori 26. Poročilo o uresničevanju Družbenega dogovora o uresniče- 11. Odlok o cenah za geodetske storitve, ki jih izvaja Geodetska vanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. uprava občin Kočevje-Ribnica. Predlagatelj: IS SO Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: Komite za družbeni razvoj Gradivo pripravi: Geodetska uprava Rok obravnave: II. tromesečje Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: Zbor združenega dela Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS 27. Informacija o sodelovanju in stikih občine in KS na podro- 12. Odlok o spremembi meje med katastrskima občinama Hrib čju SFRJ. in Bukova gora. Predlagatelj: Predsedstvo SO Predlagatelj: Geodetska uprava Gradivo pripravi: Delovna skupina Predsedstva SO Gradivo pripravi: Geodetska uprava Rok obravnave: Ill.tromesečje Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: vsi zbori Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS Pod pogoji, navedenimi v 2., 3. in 4. točki prejšnjega člena, lahko izda občinski upravni organ dovoljenje za zaposlitev več kot pet delavcev, toda največ 10 delavcev samostojnemu gostincu, ki se pretežno ukvarja s pripravo in strežbo tople hrane, oziroma sprejema goste tudi na prenočevanje. KAZENSKE DOLOČBE 14. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor brez dovoljenja pristojnega organa prodaja svoje izdelke ali opravlja gostinske storitve izven poslovnega prostora, razen v primerih iz 5. člena tega odloka, 2. kdor prodaja kmetijske pridelke na mestih, ki niso za to določena ali če take prodaje ni priglasil pristojnemu organu, 3. kdor ne označi prodajni prostor iz 3. člena tega odloka s firmo obratovalnice, 4. kdor sprejema goste na prenočišče oziroma kampiranje ali nudi gostom hrano in pijačo in nima sklenjene ustrezne pogodbe o poslovnem sodelovanju, 5. kdor sprejema goste na prenočišče oziroma kampiranje ali nudi gostom hrano in pijačo v nasprotju s sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Obstoječe obratovalnice so dolžne svoje poslovanje uskladiti z določbami tega odloka v roku šest mesecev od njegove uveljavitve. Pristojni organ mora v roku devet mesecev od uveljavitve tega odloka izdati akt o prepovedi nadaljnjega obratovanja za obratovalnice, ki svojega poslovanja niso uskladile v roku iz prejšnjega odstavka tega člena. 16. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj iz obrtnega zakona (SDL, št. 26/73 št. 17/75 in št. 13/76). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 313-7/83-3/1 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK, 1. r. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1984 OBRAZLOŽITEV Proračun občine Kočevje je bil sprejet na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 26. 3. 1984. Osnova izračuna je bil družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sjoveniji v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 22/84) — in sicer njegov 5. člen, ki določa, da se osnova, za izračun obsega splošne porabe v posamezni občini do ugotovitve stopnje rasti ustvarjenega dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji, poveča za 16, 2 %. Prvi rebalans proračuna je bil sprejet na zborih občinske skupščine 10. 10. 1984. Osnova mu je bila dosežena rast dohodka v SR Sloveniji v prvih treh mesecih. Predlagani drugi rebalans pa sloni na ugotovljeni rasti dohodka v šestih oziroma v devetih mesecih. Glede na rast dohodka v 6 mesecih je splošna poraba globalno v SR Sloveniji lahko porastla za 40,2 % — kar pomeni 33% zaostajanje za rastjo dohodka. V skladu z omenjenim 5. členom družbenega dogovora se opredeljena 29,8% rast poveča na 37,7 %. Hkrati pa se globalno povečajo tudi odobrena merila resornih organov za financiranje temeljnih sodišč, temeljnih javnih tožilstev, sodišč združenega dela, medobčinskih inšpekcijskih služb in priznavalnin borcem NOV. Glede na rast dohodka za devet mesecev bi splošna poraba občin v Sloveniji lahko globalno rastla za 41,9 % oziroma se dovoljena rast splošne porabe brez meril povečuje od 37,7 % na 39,9 %. Hkrati se globalno povečujejo sredstva za financiranje temeljnih sodišč, temeljnih javnih tožilstev, sodišč združenega dela, medobčinskih inšpekcijskih služb in priznavalnin borcem NOV od 51,3 % na 54 %. Izračun dogovorjenega obsega splošne porabe za občino Kočevje po usklajevanju z ugotovljeno rastjo ustvarjenega dohodka za obdobje januar—september 1984: v 000 din L Dogovorjena poraba po D.D. in aneksu za leto 1983 69.766 2. Razporejena sredstva za pravosodje, inšpekcije in priznavalnine v letu 1983 13.280 3. Očiščena osnova (1—2) 56.486 4. Osnova povečana za 39,9% 79.024 5. Obveznosti neizterjanih davkov iz leta 1982 — 6. Učinki izterjave v letu 1983 1.342 7. Predvideni izdatki v letu 1984 za pravosodje, inšpekcije in priznavalnine 23.602 8. Realizirana dogovorjena poraba v letu 1983 70.338 9. Dogovorjena poraba v letu 1984 (4+6+7) 103.968 Po 2. členu aneksa k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984, ki pravi, da se osnova izračunana po 5. členu družbenega dogovora pri vseh občinah poveča za 0,7 %, tako povečana osnova pa se še dodatno poveča glede na ugotovljene strukturne deleže izdatkov za dejavnost organov DPS in DPO v dogovorjeni porabi (brez izdatkov za priznavalnine) in sicer: — v občinah kjer je znašal delež izdatkov za navedene namene — manj kot 75 % se osnova poveča za 0,5 % — od 75 % do 80 % se osnova poveča za 1,8 % — od 80 % do 85 % se osnova poveča za 3,1 % — nad 85 % se osnova poveča za 4,4 % Izračun za občino Kočevje pri kateri znaša strukturni delež 73,70 %: v 000 din 1. Osnova povečana za 0,7% 778 2. Osnova povečana za 0,5 % 352 3. Skupaj 1+2 1.130 4. Dogovorjena poraba za 1984 103.968 5. Skupaj 3+4 105.098 6. Dogovorjena poraba za leto 1983 70.338 7. Indeks 5:6 149 Tako znaša obseg dogovorjene splošne porabe v občini Kočevje za leto 1984 105.098.000,00 din, oziroma znašajo prihodki proračuna 128.0'1.814,50 din od tega 112.734.000,00 iz tekočega priliva ter 15.287.814,50 prenešenih sredstev. Izvršni svet, ki je obravnaval predlagano spremembo splošne porabe predlaga naslednjo razdelitev dovoljenega večjega obsega sredstev v 000 din L Upravni organi 1.400 2. Izvršni svet 2.900 3. Pravosodni organi — temeljno sodišče 552 — temeljno javno tožilstvo 93 — sodišče združenega dela 41 — občinski sodnik za prekrške 200 4. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 150 5. Občinski štab TO 210 6. Družbenopolitične organizacije 630 7. Priznavalnine 443 8. Tekoča proračunska rezerva 32 (620,00) Hkrati se v skladu z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb in z občinskim odlokom o blagovnih rezervah povečajo sredstva — rezerv od 1.019.610,00 din na 1.103.300,00; — blagovnih rezerv od 1.019.610,00 din na 1.103.300,00, kar predstavlja vsaka zase 1 % tekočega priliva. NAČELNIK oddelka za občo upravo Majda LINDIČ 13. Odlok o zavarovanju izmeritvenih znamenj in vizur na točkah geodetskih mrež. Predlagatelj: Geodetska uprava Gradivo pripravi: Geodetska uprava Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS 14. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o preimenovanju in imenovanju ulic v mestu Kočevje. Predlagatelj: Geodetska uprava Gradivo pripravi: Geodetska uprava Rok obravnave: Pristojnost: Zbor združenega dela in zbor KS III. DEL TEME IN ZAKONI S PROGRAMA DELA REPUBLIŠKE SKUPŠČINE L Resolucija o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986. 2. Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja do leta 2000. 3. Poročilo o izvajanju zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Kočevje, november 1984 SEKRETARIAT SO Informacija o poslovanju OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Kočevje za obdobje januar—september 1984 Predlagatelj: IZVRŠNI SVET ESA — 255 I. POSLOVNI USPEH Gospodarstvo je doseglo v obdobju januar—september 1984 16.018 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 57 % več kot pred enim letom. Porabljena sredstva so rasla za 4 indeksne točke hitreje (indeks 161), obračunana pa so bila v vrednosti 10.997 milijonov din. Tako je gospodarstvo doseglo 5.021 milijonov din dohodka, kar je za 48 % več kot v prvih devetih mesecih leta 1983. Ob pregledu temeljnih poslovnih rezultatov si oglejmo še nekaj podatkov o fizičnem obsegu industrijske proizvodnje in zunanje — trgovinskih gibanjih, ki jih je zbral Komite za družbeni razvoj občine Kočevje: — v obdobju januar—september 1984 je bila industrijska proizvodnja za 4,6 % večja kot pred enim letom; — gospodarstvo je izvozilo v obdobju januar—september 1984 za 1.635 milijonov din blaga (od tega 46 % na konvertibilni trg. 54 % pa na klirinški), uvozilo pa za 632 milijonov din blaga (od tega 84 % s konvertibilnega trga, 16 % pa s klirinškega); stopnja pokritja uvoza z izvozom je bila 2.59 (od tega 1,42 na konvertibilnem trgu in 8,76 na klirinškem). V teh podatkih pa niso zajeti podatki OZD A VT O-KOČE V J E (storitve); ta organizacija je v obravnavanem obdobju izvozila za 677 milijonov din storitev, uvozila pa za 341 milijonov din; stopnja pokritja je torej 1,99. Tako kot v obdobju januar—september 1983 se je pojavila izguba v prvih devetih mesecih leta 1984: v obdobju januar—september 1983 so 4 temeljne organizacije poslovale z izgubo v višini 27 milijonov din. v prvih devetih mesecih tekočega leta pa so izkazale izgubo 3 temeljne organizacije v višini 76 milijonov din: celotno izgubo je izkazala OŽD ITAS Kočevje, gre pa za izgubo iz naslova nezadostnega čistega dohodka. Obseg izgub se je v enem letu skoraj potrojil (indeks 281). Ob teh podatkih omenjamo še, da so organizacije z izgubo izkazale skupaj 42 milijonov din nerealiziranih prihodkov in zaposlovale 525 delavcev (ali 8% vseh zaposlenih v kočevskem gospodarstvu), poprečni delavec pa je dosegel 22.551 din čistega osebnega dohodka na mesec. Oglejmo si nekaj podatkov o organizacijah, ki so poslovale z izgubo: OZD Izguba (skupaj) Nereali- zirani prihodki Štev. Poprečni zaposl. mesečni (po stanju) čisti OD (v din) 1 2 3 4 5 1. ITAS-TOZD GOIP 49.2 16,4 370 22.304 2. ITAS-TOZD Pirce 18,3 22.8 104 18.575 3. ITAS-TOZD PIN 8.7 2,9 51 25.483 SKUPAJ 76,2 42,1 525 22.551 ITAS Kočevje navaja kot glavne vzroke izgube v svojih 3 temeljnih organizacijah visoke obresti (v zvezi z neenakomerno proizvodnjo) in zaostajanje za načrtovanimi cilji (povečanje celotnega prihodka je precej posledica rahlega povečanja cen gotovih izdelkov kot pa povečanja fizičnega obsega proizvodnje, pri tem pa porabljena sredstva rastejo hitreje kot celotni prihodek). V tej organizaciji lahko med vzroke izgube štejemo tudi visoke nerealizirane prihodke (55 % izgube), kar še posebej velja za TOZD Pirce, kjer nerealizirani prihodki celo presegajo višino ugotovljene izgube. Gospodarstvo je obračunalo v obdobju januar—september 1984 623 milijonov din (indeks 139) celotne amortizacije, od tega 608 milijonov din (indeks 140) minimalne amortizacije in 15 milijonov din (indeks 125) pospešene amortizacije. Konec septembra 1984 je izkazalo gospodarstvo 810 milijonov din (indeks 254) nerealiziranih prihodkov, njihov delež v obračunanih prihodkih pa se je jx>večal iz 3.0 % konec septembra 1983 na 4,8 % (indeks 160) konec septembra 1984. Izračunani kazalci poslovanja kažejo, da se je gospodarnost zmanjšala za 3 %, povečale pa so se donosnost (za 4 %), akumulativna sposobnost (za 11 %) in reproduktivna sposobnost (za 6 %). Ob 2,6 % povečanju števila zaposlenih (na podlagi delovnih ur) je delavec v gospodarstvu dosegel v poprečju 746.074 din (indeks 145) dohodka in 23.200 din (indeks 145) čistega osebnega dohodka. II. RAZPOREJANJE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA Za financiranje skupnih družbenih potreb je gospodarstvo razporedilo v obdobju januar—september 1984 iz dohodka in osebnih dohodkov 837 milijonov din (indeks 134). za financiranje splošnih družbenih potreb pa 79 milijonov din (indeks 108). Del dohodka za obresti se je v enem letu povečal za 60 %; zanje je gospodarstvo razporedilo v prvih devetih mesecih tekočega leta 706 milijonov din ali 94 % sredstev, razporejenih za razširitev materialne osnove dela. ali 37 % sredstev. razporejenih za osebne dohodke: ti podatki kažejo na zadolženost gospodarstva, poudariti pa velja povečanje obravnavanih razmerij v primerjavi z obdobjem januar—september 1983. Razporejeni dohodek se je v enem letu povečal za 49 %, razporejeni čisti dohodek pa za 48 %. V obdobju januar—september 1984 je gospodarstv o razporedilo za osebne dohodke 1.921 milijonov din (indeks 144). za skupno porabo delavcev 174 milijonov din (indeks 140), za razširitev materialne o: ove dela 755 milijonov din (indeks 144). za rezervni sklad pa 164 milijonov din (indeks 228). Tako je gospodarstvo doseglo v obdobju januar—september 1984 934 milijonov din (indeks 158) akumulacije in 1.543 milijonov din (indeks 150) sredstev za reprodukcijo. Po usmeritvah letošnje republiške resolucije bi morala sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev naraščati za 20 % počasneje kot dohodek. Ob 48",. rast1 dohodka bi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo lahko porasla za 38 %, v resnici pa so porasla za 44 ‘V gospodarstvo torej v globalu ni upoštevalo navedene usmeritve. III POSLOVNA SREDSTVA IN NJIHOVI VIRI Navajamo samo nekaj podatkov o najpomembnejših elementih poslovnih sredstev in njihovih virov: — v obdobju januar—september 1984 je gospodarstvo uporabljalo v poprečju 15.030 milijonov din (indeks 143) poslovnih sredstev; — konec septembra 1984 je imelo na voljo 299 milijonov din (indeks 103) denarnih sredstev; — konec septembra 1984 je bila vrednost zalog 4.476 milijonov din, kar je skoraj za dve tretjini več kot pred enim letom. Zaloge surovin in materiala (ki tvorijo 22 % zalog) so se v enem letu povečale za dve tretjini, zaloge gotovih proizvodov (ki tvorijo 15 ° c. zalog) in blaga (ki tvorijo 7 % zalog) pa za dobro polovico: — konec septembra 1984 je gospodarstvo uporabljalo 3.936 milijonov din (indeks 144) kreditov; kratkoročni krediti za PREDLOG ESA — 224 Predlagatelj: Izvršni svet Na podlagi 88.. 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1 79 in 6 83) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6-79 in 2/82), je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne naslednji ODLOK o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti SPLOŠNE DOLOČBE L člen S tem odlokom se določijo pogoji za opravljanje naslednjih dejavnosti: — prodaja izdelkov izven poslovnega prostora — sprejemanje gostov na prenočišče in hrano — prodaja na drobno — opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic — opravljanje gospodarske dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb. PRODAJA IZDELKOV IZVEN POSLOVNEGA PROSTORA 2. člen Samostojni obrtnik oz. samostojni gostinec sme z dovoljenjem občinskega upravnega organa,' pristojnega za obrt (v nadaljevanju: pristojni organ), prodajati svoje izdelke oz. opravljati gostinske storitve tudi zunaj poslovnega prostora in na raznih prireditvah, zborovanjih, in ob drugih priložnostih, če ima zagotovljen prodajni prostor ter izpolnjuje predpisane sanitarno-teh-nične pogoje in pogoje zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili. 3. člen Šteje se. da ima samostojni obrtnik oz. gostinec zagotovljen prodajni prostor, če dokaže, da ima pravico začasno uporabljati prostor oz. če predloži soglasje prireditelja, da s svojo dejavnostjo dopolnjuje prireditev. Prodajni prostor mora biti označen s firmo obratovalnice. 4. člen Pristojni organ lahko dovoli samostojnemu obrtniku oz. samostojnemu gostincu prodajati svoje izdelke oz. opravljati gostinske storitve zunaj poslovnega prostora za določeno daljše obdobje in na večjih krajih oz. prireditvah, če so za to izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. člena tega odloka. 5. člen Za prodajo izdelkov na trgih, sejmih in razstavah, samostojnemu obrtniku ni potrebno dovoljenje iz 2. člena tega odloka. 6. člen Pridelovalec sadja in zelenjave ali drugih kmetijskih pridelkov lahko proda svoje pridelke na območju občine na mestih, ki jih določi v saka krajevna skupnost za svoje območje. Prodajo kmetijskih pridelkov po prejšnjem odstavku tega člena mora pridelovalec predčasno priglasiti pri pristojnem organu oddelka za gospodarstvo. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČIŠČE IN HRANO 7. člen Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah sprejemajo goste na prenočišče ter nudijo gostom zajtrk, vendar morajo to dejavnost urejati le preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma preko turističnih društev. 8. člen Način posredovanja gostov iz.prejšnjega člena se določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju. 9. člen Kmet lahko v svojem kmečkem gospodinjstvu sprejema na prenočevanje goste ter nudi gostom in abonentom hrano in pijačo, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da je kmetija kmetijsko in turistično urejena. — da ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju za kmetijsko in turistično dejavnost s pristojno OZD, — da izpolnjuje minimalne tehnično in sanitarno higienske pogoje ter pogoje zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili, — da ima vsaj en član gospodinjstva strokovno izobrazbo gostinske ali živilske stroke ali uspešno končan ustrezen tečaj. Izjemoma lahko kmet. pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, nudi v svojem kmečkem gospodarstvu organiziranim skupinam izletnikov tudi samo hrano in pijačo. Pod pogoji iz prvega odstav ka tega člena lahko kmet sprejema goste tudi na kampiranje in jun nudi hrano in pijačo, če ima za to urejen prostor v skladu z drugim odstavkom 98. člena obrtnega zakona. 10. člen Pogodba o poslovnem sodelovanju iz 8. in 9. člena tega odloka mora vsebovati: — obveznosti glede potrjevanja cen in izobešanja potrjenih cenikov. — način vodenja evidenc, prijavljanja gostov ter plačevanja turistične takse, — v išino prov izije za posredovanje gostov. Pogodba mora vsebovati tudi obveznosti nudenja pretežno domače hrane in pijače, sklenjena in predložena pa mora biti pristojnemu občinskemu upravnemu organu pred izdajo dovoljenja. PRODAJA NA DROBNO 11. člen Občani lahko opravljajo prodajo na drobno vseh proizvodov, ki so našteti v obrtnem zakonu na območju cele občine pod pogoji. ki jih določajo obrtni zakon, zakon o blagovnem prometu in ta odlok. Pred izdajo obrtnega dovoljenja za prodajo na drobno, mora pristojni organ pridobiti mnenje krajevne skupnosti, kjer se nahaja obratovalnica ter zainteresiranih trgovskih organizacij Obrtno dovoljenje se lahko izda le. če so vsa mnenja pozitivna, v nasprotnem primeru pa o izdaji odloči Izvršni svet Skupščine občine Kočevje. OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC 12. člen V občini Kočevje lahko občani opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic razen v primerih: — prodaje blaga na drobno in — gostinske dejavnosti v bifejih in drugih gostinskih lokalih ter — oprav ljanje jav nega prevoza oseb m blaga. Prodajo blaga na drobno in gostinsko dejavnost v bifejih in drugih gostinskih lokalih, je možno izjemoma opravljati kot postranski poklic pod naslednjimi pogoji: — v oddaljenih krajih, kjer redna preskrba ni zagotovljena na drug način. — da soglaša pristojna krajevna skupnost. — da soglaša pristojna OZD. ki se ukvarja s prodajo. Opravljanje javnega prevoza oseh in blaga pa je možno le v primeru, ko gre za prevoze s prevoznimi sredstvi z nosilnostjo do 2 ton in da se prevozi opravljajo kot usluge zasebnikom. Kot postranski poklic je možno opravljati tudi prevoze s traktorjem pod pogojem, da se usluge opravljajo zasebnikom. 13. člen Dovoljenje za zaposlitev več kot pet .delavcev toda največ sedem delavcev , lahko izda občinski upravni organ samostojnemu obrtniku pod naslednjimi pogoji: 1. da se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli) izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročil itd.) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela. 2. da ima primemo urejene poslovne prostore in da ima zagotovljeno higiensko-tehmčno v arstvo delavcev. 3. da delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa zakon. kolektivna pogodba in drugi samoupravni sporazumi. 4- da redno izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti. obratna sredstva so v tej vrednosti udeleženi s 73,%, kar kaže na likvidnostne težave gospodarstva; — brez čekov in menic so konec septembra 1984 terjatve do kupcev presegle obveznosti do dobaviteljev za 1.321 milijonov din (indeks 169), dani predujmi pa prejete za 36 milijonov din (indeks 103); — v prvih devetih mesecih 1984 se je razširila uporaba čekov in menic, pri tem pa je gospodarstvo prejelo za 3.241 milijonov din (indeks 174) več čekov in menic, kot jih je izdalo. IV. INDEKSI PRIMERJALNIH KAZALCEV USPEŠNOSTI POSLOVANJA SRS L—IX. 1984 Kočevje L—IX. 1984 Celotni prihodek 165 157 Porabljena sredstva 166 161 Doseženi dohodek 163 148 Izguba 113 281 Dohodek na delavca 158 145 Gospodarnost 100 97 Donosnost 110 104 Akumulativna sposobnost 121 111 Reprodukcijska sposobnost 108 105 Poprečni mesečni OD na delavca 147 145 V. SKLEP Za poslovanje gospodarstva v obdobju januar—september 1984 je značilno predvsem naslednje: — močno povečanje obsega izgub v primerjavi z obdobjem januar—september 1983 (indeks 281), od prvega polletja 1984 pa so se izgube zmanjšale za 7%, padec gospodarnosti in rast donosnosti, akumulativne in reproduktivne sposobnosti, — velika odvisnost od kreditov, zlasti za obratna sredstva, — razširitev uporabe čekov in menic, zlasti prejetih, — neuresničevanje družbenih usmeritev pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Seveda pa moramo upoštevati, da so bili ti poslovni rezultati doseženi ob visoki stopnji rasti cen: v SR Sloveniji so se v obdobju januar—september 1984 v primerjavi z enakim obdobjem 1983 povečale cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za 61,1 %, cene na drobno za 55,1 %, cene življenjskih potrebščin pa za 53, 9 %. INFORMACIJA O POSLOVNEM USPEHU ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KOČEVJE V OBDOBJU JANUAR—SEPTEMBER 1984 V obdobju januar—september 1984 so OZD družbenih dejavnosti dosegle 346.383 din celotnega prihodka (indeks 141), 229.089 tisoč din dohodka (indeks 146) in 188.521 tisoč din čistega dohodka (indeks 145). Doseženi čisti dohodek pa ni zadoščal za kritje vseh obveznosti — tri organizacije so poslovale z izgubo zaradi nezadostnega čistega dohodka v višini 1.543 tisoč din; v primerjavi z obdobjem januar—september 1983 se je izguba zmanjšala za 22 %, v primerjavi s prvim polletjem 1984 pa za 11 %. Oglejmo si organizacije, ki so poslovale z izgubo in razloge zanjo (po pojasnilih teh organizacij)! DU Jože Šeško Kočevje (izguba 33 tisoč din, 3 delavci): — ukinjeni prispevek Občinske izobraževalne skupnosti (od 1. 4. 1984) za dejavnost delavske univerze, ki je bil izražen z višino OD delavca za družbeno-politično in samoupravno izobraževanje, — neizterjani prispevki udeležencev izobraževanja. Center za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov Kočevje (izguba 301 tisoč din, 5 delavcev): — neurejeni ekonomski odnosi z uporabniki športnih objektov in TKS Kočevje (z realizacijo Center ne more kriti visokih stroškov zgrajenih kapacitet — predvsem amortizacije). Poudariti pa velja, da je organizaciji uspelo zmanjšati izgubo iz prvega polletja 1984 za dobro četrtino, čeprav je obdobje julij—september za poslovanje najslabše (saj ni skoraj nobenih prihodkov od najemnin); ob koncu leta naj bi poslovala brez izgube. Dom Dušana Remiha Kočevje (izguba 1.209 tišoč din, 12 delavcev: — slaba izkoriščenost kapacitet doma (še posebej zaradi šolskih počitnic in neuresničenega obsega turistične dejavnosti). Tudi tej organizaciji je uspelo zmanjšati izgubo od prvega polletja 1984 (za 5 %), ob koncu leta naj bi poslovala brez izgube. V OŽD družbenih dejavnosti je bilo v obdobju januar—september 1984 v poprečju zaposlenih (na podlagi stanja na koncu meseca) 516 delavcev, kar je za 6 delavcev ali 1,1 % manj kot v prvih devetih mesecih leta 1983, delavec pa je v poprečju dosegel 24.501 din čistega osebnega dohodka (indeks 148). Po usmeritvah letošnje republiške resolucije naj bi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev rasla v OZD družbenih dejavnosti skladno z rastjo teh sredstev v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnosti, v resnici pa so zaostala za 0,8 % indeksnih točk; OZD družbenih dejavnosti so v gto-balu torej uresničile navedeno usmeritev. Na koncu omenjamo samo nekaj podatkov o denarnih sredstvih in kreditih: Konec septembra 1984 so imele OZD družbenih dejavnosti na voljo 50.937 tisoč din denarnih sredstev (indeks 102) in uporabljale 1.460 tisoč din kreditov (indeks 52); v celoti gre za kredite za osnovna sredstva, ki jih izkazuje Center za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov Kočevje. Osnovno informacijo sestavil Filip SPORČIČ, dipl. oec. Obravnaval Komite za Komite za družbeni družbeni razvoj na seji razvoj dne 23. 11. 1984 PREDSEDNIK Kočevje, november 1984 Dušan POPOVIČ, dipl. oec. PODATKI IN KAZALCI IZ PO OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA (V DIN, TISOČ DIN IN % Z DVEMA DECIMALKAMA) OBČINA: 016 KOČEVJE Obdobje: jan. — sept. I/10 Zap. št. Naziv organizacije dej. združenega dela Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Del doh. za del. skupnost Del doh. za obresti Del čist. doh. za oseb. doh. Akumula- cija Delovna organizacija: L Slovenijales Ljubljana — 83 1082413 711027 371382 24338 81055 144532 70918 Lesna industrija Kočevje 84 1962483 1278324 684155 40960 122450 238500 148877 012310 Kočevje IN 181 180 184 168 151 165 210 2. »TRIKON« tov. pletenin in 83 425860 260657 165202 28469 26229 66826 18193 konf. Kočevje 84 705761 416096 289664 43025 46324 103483 53430 012622 Kočevje IN 166 160 175 151 177 155 294 3. Kemija Lj-Melamin kemična 83 1186932 851089 335841 45513 31789 83869 105667 tovarna Kočevje 84 1944820 1452649 492169 65909 47691 114634 178084 011832 Kočevje IN 164 171 147 145 150 137 169 4. DO Itas Kočevje 83 1362171 817759 544408 119370 141970 170637 25487 84 1684173 1128357 555814 160460 150154 231634 011522 Kočevje IN 124 138 102 134 106 136 5. SGP Zidar 83 325073 222301 102769 12438 8894 63630 7507 84 396540 254156 142382 16870 11558 84807 720 050100 Kočevje IN 122 114 139 136 130 133 10 6. ZKGP—Gozdno gospodarstvo 83 704739 390555 314180 24015 4568 128544 27279 84 1035424 559588 475835 31503 6088 189640 46243 030003 Kočevje IN 147 143 151 131 133 148 170 Kurilne naprave v stanovanju sme stanovalec premeščati le. če za to dobi predhodno soglasje pristojne dimnikarske organizacije oziroma dimnikarja. 35. člen Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih. se ne sme zlagati drv in drugih vnetljivih predmetov. 36. člen Kurilno olje v posodah do 200 litrov se sme hraniti v ognja odpornem prostoru z ustrezno električno inštalacijo in z napravo za prezračevanje prostora. Na posamezno stanovanje (gospodinjstvo) sme biti shranjenega v takem prostoru največ 200 litrov kurilnega olja, pod pogojem, da skupna količina kurilnega olja vseh stanovanj na enem stopnišču ne presega 2000 litrov. 37. člen Vključene električne in podobne naprave se ne smejo puščati brez nadzora (kotlovnice). 38. člen Podstrešja morajo biti trajno zaklenjena sicer pa primemo urejena in se ne smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Ključ hrani oseba, ki jo določi upravljalec hiše. 39. člen Na dvorišču se ne sme odlagati papirja, drv in drugih vnetljivih predmetov. 40. člen Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki je za to primemo usposobljena. VII. OSTALE DOLOČBE 41. člen Pravice in dolžnosti hišnika-čistilca se določajo s pravili o izvrševanju hišnega reda. S hišnikom-čistilcem sklene hišni svet oz. upravljalec posebno pogodbo o delu. Hišnik-čistilec je zlasti dolžan: 1. Vsak dan pomesti stopnišče in hodnik ter jih vsak mesec tudi poribati (po potrebi tudi večkrat). 2. Čistiti dvorišče in pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in v skupnih prostorih. 3. Ob določenih urah zaklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in ugašati luči, če tako sklene upravljalec. 4. Takoj prijaviti hišnemu svetu oz. upravljalen vse okvare in pomanjklivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne more sam takoj popraviti. 5. Vse inštalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati. 6. Skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti. 7. Skrbeti, da se ob državnih in drugih praznikih, drugih svečanih priložnostih in dnevih žalovanja izobesijo zastave. 8. Opravljati vse druge posle, ki so mu naloženi s sklenjeno pogodbo o delu. Hišnik odgovarja za svoje delo in sprejema naloge od hišnega sveta, oziroma upravljalca. V hišah, kjer ni hišnika-čistilca, določi zbor stanovalcev, kako se bodo opravljala hišniška dela. V tem primeru jih morajo opravljati stanovalci. 42. člen Določbe odloka veljajo za vse stanovalce v hiši. kot za vse tiste osebe, ki se po kakršnihkoli opravkih zadržujejo v hiši. 43. člen Imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora mora ob izselitvi iz stanovanja ali poslovnega prostora izročiti v uporabo vse prostore v takšnem stanju, kot jih je sprejel, upoštevajoč normalno obrabo. Stanje prostorov ob izselitvi se ugotovi zapisniško, v navzočnosti predstavnika hišnega sveta in stanovanjske skupnosti. Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora oddati hijinemu svetu vse ključe, ki jih je uporabljal v' zvezim s stanovanjem ali poslovnim prostorom. 44. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja organ samoupravne delavske kontrole posamezne skupnosti stanovalcev. Organ samoupravne delavske kontrole skupnosti stanovalcev poda pismeno prijavo pristojni občinski inšpekciji, katera v lastni presoji poda predlog za upravno kazenski postopek sodniku za nrekrške. IX. KAZENSKE DOLOČBE 45. člen Z denarno kaznijo do 5.000,- din se kaznuje imetnik stanovanjske pravice, ki krši določbe 43. člena tega odloka, upravljalec stanovanjske hiše, ki krši določila 14., 16. in 26. člena tega odloka. 46. člen Z denarno kaznijo do 3.000.- din se kaznuje za prekršek, kdor krši določila 21. člena tega odloka. 47. člen Z denarno kaznijo do 2.000,- din se kaznuje za prekršek, kdor krši prepovedi 11. in 25. člena tega odloka, razen 4. in 5. točke tega člena odloka, zanje se uporabljajo kazenska določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76). 48. člen Z denarno kaznijo do 1.000.- din se kaznuje za prekršek, kdor krši določila 6., 9., 15., 22. in 32. člena tega odloka. X. KONČNE DOLOČBE 49. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu, objavljen v Dolenjskem listu (št. 36-10/70-3/3 z dne 7. 7. 1970). 50. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 36-10/70-3/3 PREDSEDNIK Kočevje, november 1984 Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Predlog odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti Obrazložitev: Na 20. seji občinske skupščine je bil delegatom predložen osnutek odloka. Na odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti je bila pripomba glede 6. člena s strani delegacije 1NKOP Kočevje. Odgovor na pripombo oz. pojasnilo je bil že dan na seji zbora združenega dela in sicer: Področje drobnega gospodarstva ureja obrtni zakon in družbeni dogovori. Zakon pa dopušča, da specifične zadeve, ki se pojavljajo samo v določenih občinah, uredi vsaka občina v odloku. V 6. členu je omogočena prodaja viškov lastne proizvodnje, ki je pa ni mogoče omejevati količinsko, ker imamo tega v naši občini zelo malo. Gre predvsem za boljšo ponudbo oz. preskrbo (prodaja cvetja, sveč, jelk pred Novim letom, kmetijskih proizvodov — skuta, smetana itd.). S tem se ne konkurira družbenemu sektorju, pač pa se s tem le ponudba dopolnjuje. Potrdilo, s katerim se dovoljuje taka prodaja, si občan pridobi že prej in velja po novem zakonu neomejeno. Krajevna skupnost pa določi mesto, kjer se taka prodaja lahko izvrši (v Kočevju na tržnici). Osnutek odloka so obravnavali tudi na Obrtnem združenju Kočevje in nanj niso imeli pripomb. Glede ostalih določb odloka ni bilo pripomb, zato predlagamo predlog odloka v sprejem. Oddelek za gospodarstvo Načelnik: Bernarda TEKAVEC, dipl. iur. Zap. Na organizacije št. dej. združenega dela Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Del doh. za del. skupnost Del doh. za obresti Del čist. doh. za oseb. doh. Akumula- cija 7. Oprema proizvodno podjetje 83 597862 351374 246485 11011 31637 54597 109768 84 1584214 1082479 501733 20577 89948 81858 229767 012624 Kočevje IN 265 308 204 187 284 150 209 8. KGP—Kmetijsko gospodarstvo 83 1041015 813547 227465 12840 29661 96038 41433 84 1609956 1293496 316456 20499 64511 141183 19916 020140 Kočevje IN 155 159 139 160 217 147 48 PODATKI IN KAZALCI IZ PO OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA (V DIN, TISOČ DIN IN % Z DVEMA DECIMALKAMA) OBČINA: 061 KOČEVJE Obdobje: jan. — sep. VI I/O 1 Zap. št Naziv organizacije dej. združenega dela Op. čist. OD in nad. OD popr. mes. na zapos. (din) Dohodek na delavca (din) Doh. v pr. s popr. up. poslovnimi sred. (%) Stopnja akumul. sposob. (%) Stopnja reprod. sposob. (%) Celotni prih. v pr. s porab, sred. (%) Delovna organizacija: L Slovenijales Ljubljana — 83 14181 460201 28,13 5,37 7,74 152,23 Lesna industrija Kočevje 84 24519 850939 35.00 7,62 10,12 153,52 012310 Kočevje IN 173 185 124 142 131 101 2. »Trikon« tov. pletenin in 83 13643 478846 45,95 5,06 7,54 163,38 konf. Kočevje 84 20031 768340 54,73 10,09 12,58 169,61 012622 Kočevje IN 147 160 119 199 167 104 3. Kemija Lj-Melamin kemična 83 17931 920112 38,40 12,08 18,62 139,46 tovarna Kočevje 84 25076 1308960 36,16 13,08 18,76 133,88 011832 Kočevje IN 140 142 94 108 101 96 4. DO Itas Kočevje 83 15277 617943 40,19 1,88 3,51 166,57 84 21508 623809 34,29 0,00 1,75 149,26 011522 Kočevje IN 141 101 85 50 90 5. SGP Zidar 83 14177 286265 51,44 3,76 8,79 146,23 84 18151 367912 45,33 0,23 2,39 156,02 050100 Kočevje IN 128 129 88 6 27 107 6. ZKGP—Gozdno gospodarstvo 83 17450 523633 49,42 4,29 11,67 180,45 84 26880 813393 54,78 5,32 13,18 185,03 030003 Kočevje IN 154 155 111 124 113 103 7. Oprema proizvodno podjetje 83 18317 1179354 37,59 16,74 19,04 170,15 84 27412 2172004 34,07 15,60 17,05 146,35 012624 Kočevje IN 150 184 91 93 90 86 8. KGP—Kmetijsko gospodarstvo 83 15068 454930 14,73 2,68 6,05 127,96 84 22042 601627 14,61 0,92 4,00 124,47 020140 Kočevje IN 146 132 99 34 66 97 KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA OZD S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Tabela I. (v 000 din) Izguba Celotni prihodek Porabljena sredstva Dosežen dohodek I—IX 1983 I—IX 1984 ind I—IX 1983 1—IX 1984 ind 1—IX 1983 I—IX 1984 ind I—IX 1983 I—IX 1984 ind OŠ Zbora odposlancev 126 63.609 79.907 126 16.864 18.041 107 46.744 61.866 132 OŠ Vas—Fara 4.670 6.571 141 939 1.200 128 3.730 5.371 144 OŠ Ljubo Šercer 6.284 8.702 138 1.153 1.422 123 5.130 7.279 142 Glasbena šola 2.630 3.619 138 403 568 141 2.227 3.051 137 Sred. šola tehn. usmeri- tev in družboslovja 21.326 — — 8.941 — — 12.385 — — Sred. šola tehn. usmeri- tev in družboslovja — 44.290 — — 13.142 — — 31.148 — Sred. šola tehn. usmeri- tev in družboslovja 7.957 — — 1.631 — — 6.325 — — Kulturni center 5.204 7.059 136 2.775 3.231 116 2.429 3.828 158 DU Jože Šeško — 33 — 2.363 2.325 98 1.362 1.058 78 1.000 1.267 127 Center za VIGŠO 1.799 301 17 1.934 4.145 214 2.603 3.332 128 — 812 — ZD Kočevje-Ribnica — TOZD Kočevje 54.172 79.341 146 14.382 20.036 139 39.789 59.304 149 ZD Kočevje — DSSS 8.285 10.664 129 1.141 1.595 140 7.143 9.068 127 Lekarna Kočevje 28.161 43.337 154 21.821 31.987 147 6.339 11.349 179 VVZ Kočevje 33.757 51.906 154 12.640 19.204 152 21.116 32.701 155 Dom Dušana Remiha 181 1.208 667 5.114 4.517 88 2.843 2.472 87 2.271 2.045 90 1.980 1.542 78 245.466 346.383 141 89.498 117.288 131 156.628 229.089 146 4. Upravljati stroje in napake, ki povzročajo čezmeren hrup, smrad in druge motnje. 5. Uporabljati preglasno radio ali televizijo ter druge zvočne naprave, če to moti druge stanovalce. 6. Igrati na dvorišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjski hiši ter na nasadih ob stanovanjski hiši, zlasti če take igre prepove upravljalec. 7. Igrati se po hodnikih, razgrajati na hodnikih, stopniščih, v skupnih prostorih ali stanovanjih. 8. Pljuvati po hodnikih, stopniščih in skupnih prostorih in drugače onesnažiti stanovanjsko hišo, skupne prostore, dvorišče oz. funkcionalno zemljišče in zelenice ob stanovanjski hiši. 9. Uničevati zelenice, javne parke in igrišča v stanovanjskih soseskah oz. naseljih. 10. Odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena. I I. Iztepavati preproge in druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah. 12. Metati odpadke in druge predmete skozi okna ali z balkona oz. terase, ne glede na položaj hiše. 13. Pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena. 14. Zamazati ali kakorkoli poškodovati ali onesnažiti stanovanjsko hišo, njene skupne prostore, skupne naprave ali opremo. 15. Postavljati na stanovanjski hiši televizijske ali radijske antene brez dovoljenja stanovanjske skupnosti in občinskega organa, pristojnega za gradbene zadeve. Ib. Postavljati v veže, hodnike, stopnišča, podstrešja, skupne prostore, dvorišča oz. funkcionalno zemljišče ali zelenice ob hiši kakršnekoli predmete, ter postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest. 17. Po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luči v skupnih prostorih oziroma puščati luči prižgane. 18. Postavljati na okna in balkone nezavarovane predmete in cvetlice ter zalivati cvetlice tako, da voda odteka po zidu. 19. Rediti domače živali v stanovanju, kleteh, na podstrešjih, v skupnih prostorih ter na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču ali zelenicah ob hiši. Izjema je pes, mačka, manjše število ptičev v stanovanju ali ribe v akvariju, če to ne moti ostalih stanovalcev in če stanovalec za njimi čisti, vse pa v skladu s posebnim odlokom. 20. Zlagati drva pred pročeljem stanovanjske hiše ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete. 21. Hraniti v stanovanjih, skupnih prostorih oz. na podstrešju lahko gorljive predmete. 22. Uporabljati vodovodne, električne in druge inštalacije na način, ki povzroča okvare. 23. Puščati vključene električne naprave brez nadzora. 24. Sušiti drva ob kurilnih in dimovodnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo ali vnetljive predmete ob dimniških ali ogrevalnih telesih. 25. Shranjevati kurilno olje v prostorih (drvarnicah), ki niso v take namene urejeni. 26. Shranjevati v hiši več kurilnega olja kot to dovoljujejo predpisi. 27. Čiščenje čevljev, stepanje preprog ali drugih predmetov v vežah, hodnikih ali stopnišču. 28. Poškodovati, risati, pisati ali pritrjevati lepake po zidovih hiše oz. v njenih skupnih prostorih ali kako drugače poškodovati površino hiše. 29. Pri odlaganju smeti onesnažiti okolico. 30. Parkirati avtomobile pred prostorom za odlaganje smeti, parkirati motoma kolesa in mopede v skupnih prostorih stanovanjske hiše. 31. Prepiranje, vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje, ki stanovalcem onemogoča mimo življenje, zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcev med 22. in 6. uro. 32. Nadlegovati, smešiti ali izzivati stanovalce ali na kakršenkoli drug način ogrožati mimo sožitje med njimi. 33. Uporabljati za pranje vnetljiva in sicer nevarna sredstva. 34. Odlagati neugasel pepel v posode za smeti. 26. člen Upravljalec hiše mora zlasti: L Določiti skupni, s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki imajo hišnika-čistilca, razpored glede čiščenja skupnih prostorov v hiši, dvorišča ali funkcionalnega zemljišča, zelenic in pločnikov v skladu z obstoječimi predpisi. 2. Določiti prostor za iztepavanje preprog in drugih predmetov. 3. Določiti način uporabe skupnih prostorov in dvorišča funkcionalnega zemljišča. 4. Določiti prostor za posode za smeti. 5. Določiti razpored sušenja perila v skupnih sušilnicah. 6. Določiti o proštom in načinu parkiranja motornih vozil na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču hiše. 7. Določiti v okviru možnosti del dvorišča ali skupne prostore za igranje otrok in vrste iger. 8. Skrbeti, da je okolje stanovanjske hiše primemo urejeno in vzdrževano. 9. V zimskem času postopati po veljavnem odloku .p zimski službi ali se ravnati po navodilih štaba za civilno i-j- .n stanovanjske skupnosti. 10. Takoj pristopiti k odpravi okvar in pomanjkljivosti da se ne bi povzročala večja škoda. 27. člen V stanovanjski hiši in njeni okolici mora biti snažno, vladati mora red in mir, čuvati se morajo javne naprave, otroška igrišča, zelenice ter ograje. Za to so dolžni skrbeti stanovalci in upravljalec. 28. člen Prehod po stopniščih, skupnih prostorih, dostop do zaklonišč in na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču, mora biti prost. Za to so dolžni skrbeti stanovalci in upravljalec. 29. člen Upravljalec je dolžan določiti osebo, ki zrači in zapira okna skupnih prostorov. Če dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih ne-prilikah. morajo biti okna na stopnišču, podstrešjih in drugih prostorih zaprta. Stanovalci so dolžni v tem primem pomagati osebi„ki jo določi upravljalec za to delo. 30. člen V stanovanju oz. skupnih prostorih stanovanjske hiše ter na funkcionalnem zemljišču hiše, se praviloma ne sme rediti živali. Psa, mačke ali manjše število ptičev sme imeti stanovalec po pogojih, ki so določeni v pravilih o izvrševanju hišnega reda, če ne motijo stanovalcev v mirni uporabi stanovanj in če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi oz. odlokom o posesti psov, mačk ter gojitvi domačih živali na območju občine Kočevje. V. RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCUAH 31. člen Upravljalec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti v okvim družbene samozaščite za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice naravnih in dmgih nesreč ter vojnih akcij. Neposredno organizira in vodi vse reševalne akcije, pri tem pa sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in občinskim štabom za civilno zaščito. 32. člen Stanovalci se morajo ob naravnih in drugih nesrečah ter vojnih akcijah ravnati po navodilih Občinskega št&ba za civilno zaščito ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih. 33. člen Stanovanjska hiša, ki ima 10 ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in dmgih hudih nesrečah ter vojnih akcijah potrebno opremo po veljavnih predpisih. Če ima stanovanjska hiša več stopnišč velja določba 1. odstavka tega člena za stopnišča, ki obsegajo 10 ali več stanovanj. Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima: 1. komplet orodja za reševanje iz mševin, 2. sredstva za gašenje požara, 3. nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo na vsakih 20 stanovalcev. Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžna preskrbeti stanovanjska skupnost, z njo pa upravlja upravljalec hiše in skrbi za vzdrževanje opreme. VI. SKRB ZA POŽARNO VARNOST 34. člen Dimni vodi in naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljeni z varnimi čistilnimi vratci ter očiščene in vzdrževane v rokih in na način, kot ga določajo posebni predpisi. Tehnične pomanjkljivosti teh naprav se morajo odpraviti takoj, najkasneje pa v roku, ki ga določi dimnikar v svojem pismenem opozorilu. Na posamezno dimovodno tuljavo (cilindrični dimniki), se smeta v eni etaži priključiti največ dve kurilni napravi na trdo ali tekoče gorivo. Priključka na tuljavi morata biti v razdalji vsaj 0,5 m. Kurilno napravo na plin se sme priključiti le na dimovodno tuljavo, na katero niso priključene kurilne naprave na trdo in tekoče gorivo. Dimovodna tuljava mora biti pred priključitvijo plinske kurilne naprave atestirana od pristojne dimnikarske organizacije oz. dimnikarja. Čistilna dimniška vratca morajo biti vedno dostopna. Tabela II. v 0*0 din > ',5 Poprečni čisti Poprečno število OD na delavca zaposlenih na I—IX I—IX ind I—IX I—IX ind 1983 1984 1983 1984 1. OŠ Zbora odposlancev 17.815 26.025 146 139 144 104 2. OŠ Vas—Fara 19.727 27.788 141 11 11 100 3. OŠ Ljubo Šercer 20.519 29.859 146 15 15 100 4. Glasbena šola 17.111 25.289 148 5 5 100 5. Sred. šola tehniš. usmeritev in družboslovja 15.604 44 6. Sred. šola tehn. usmeritev in družboslov. 24.688 64 _ 7. Sred. šola tehn. usmeritev in družboslov. 17.267 _ 20 8. Kulturni center 14.356 19.611 137 10 10 100 9. DU Jože Šeško 15.028 22.361 149 4 4 100 10. VIGŠO Center 8.270 13.578 164 7 5 71 11. ZD Koč.-Ribnica —TOZD Kočevje 18.417 25.265 137 115 119 103 12. ZD Kočevje-Ribnica DSSS 18.516 25.189 136 19 20 105 13. Lekarna Kočevje 18.544 29.988 162 19 18 95 14. VVZ Kočevje 12.974 21.066 162 100 102 102 15. Dom Dušana Remiha 9.919 17.368 175 15 13 87 SKUPAJ 16.536 28.097 170 523 530 101 Poročilo o uresničevanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in programa za finančno konsolidacijo ter razbremenitev gospodarstva v občini Kočevje Predlagatelj: IZVRŠNI SVET ESA 257 Komisija je obravnavala osnutek poročila v konceptu. Opredelila se je glede vsebine, ki mora biti kritična, usmerjevalna, ki naj vsebuje realno oceno in zaključke. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije občine Kočevje so zbori SO sprejeli 27. 12. 1983. Torej je eno poslovno leto za nami. To je čas. ki zahteva, da ponovno osvetlimo, kako ga izvajamo. Ocena izvajanja, za občino, kot celoto nikakor ne more biti pozitivna. Gospodarstveniki, odbor gospodarske zbornice in sindikati, skupaj z IS morajo ugotoviti, kje so vzroki za takšno stanje. Ni sprejemljivo zaostajanje s katerim se srečujemo v primerjavi z republiškim povprečjem. Poglejmo nekatere primerjalne kazalce poslovanja za devet mesecev tega leta: Indeks rasti januar — september 1984 Kazalnik SRS Kočevje 1. Celotni prihodek 165 157 2. Porabljena sredstva 166 161 3. Dosežen dohodek 163 148 4. Izguba 113 281 5. Dohodek na delavca 158 145 6. Gospodarnost 1(H) 97 7. Donosnost i m 104 8. Akumulativna sposobnost 121 1 1 1 9. Reprodukcijska sposobnost 108 105 K). Povprečni mesečni OD na del. 47 145 Povečali smo izgubo, vsi drugi pozitivni kazalci gospodarjenja so občutno izpod slovenskega povprečja. Ugotavljamo sicer nižjo rast porabljenih sredstev, vendar ta v republiškem merilu naraščajo hitreje od celotnega prihodka le za I °'... v Kočevju ■ pa 4 “/„. Ta razkorak ima močan vpliv na rast dohodka kočevskega gospodarstva, ki je nižja, kot stopnja inflacije. Torej je povsem razumljivo, da sc finančne in ekonomske težave nadaljujejo in celo v nekaterih OZD zaostrujejo. V programu smo zapisali, da je potrebno ustaviti padanje realnih osebnih dohodkov. To tudi želimo in moramo, vendar na način ekonomske logike. Potrebno je ustvariti ustrezen dohodek, ki bo to omogočal. V republiškem merilu beležimo hitrejšo rast dohodka od povprečnih osebnih dohodkov, kar za 16 %: v alarm. ki nas mora zbuditi, ko analiziramo rezultate dela. ki so posledica takšnih ali drugačnih odločitev. Delegate opozarjamo, da vzporedno s tem poročilom temeljiteje proučijo »Informacijo o poslovnem uspehu gospodarstva občine Kočev je v obdobju januar— september 1984.« Iz n je je razv idno, katere OZD ne dosegajo zadovoljivih rezultatov gospodarjenja. V programu smo zapisali, da bodo vse TOZD v svojih načrtih konkretno planirale kratkoročne ukrepe (1984: 1985 in 1986). Njihovo dosledno izvajanje naj bi zagotovilo realnejšo startno osnovo za izvedbo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Eno leto je za nami. Se je čas. da ob pripravah planskih dokumentov za leto 1985 vse OZD ugotovijo svoj položaj in v te vgradijo sanacijske elemente. Komisija ho morala biti pri naslednjem poročilu neposredna. Stabilizacijski program občine je opredelil konkretne naloge, nosilce in roke izvajnja. V času razprav in sprejemanja je ta doživel bistvene spremembe — nastal je nov program, ki je bil vsklajen na vseh nivojih. Komisija in IS to posebej poudarjata (torej to ni program teh dveh organov). Izvajanje dolgoročnega programa stabilizacije po posameznih ključnih področjih I. Ekonomski odnosi s tujino Naloga: vse OZD bodo v svojih letih, srednjeročnih in dolgoročnih načrtih planirale 2(1 °., povečanje izvoza na konvertibilno področje (skupaj 15 v letu 1984). Celovito gledano se ta naloga zadovoljivo izvaja. Stopnja pokritja sc zvišuje. Leta 1983 je znašala 1.81. za devet mesecev tega leta pa 2.59 (1.42 na konvertibilnem in 8.76 na klirinškem področju). Tudi delež prihodkov na tujem trgu se zvišuje. Leta 1983 je ta znašal II. 6 %; za leto 1984 ocenjujemo, da bo ta znašal 12.6 %. Smatramo, da s tem ni dosežen maksimalen obseg vključevanja našega gospodarstva v zunanjo — trgovinsko menjavo, zlasti na konvertibilno področje, ker na to področje odpade le 46 % celotnega izvoza. Kar 83 % vrednosti celotnega izvoza dosegata OPREMA (939 milijonov din) in LIK (415 milijonov din), ki skupaj dosežeta tudi dve tretjini celotnega konvertibilnega izvoza (LIK 415 milijonov, Oprema in Melamin še vedno največja uvoznika iz konvertibilnega področja. To odvisnost je nujno zmanjševati. Ob kritični oceni moramo izpostaviti pomanjkanje repromate-riala in njegovo slabo kvaliteto na domačem tržišču. Na drugi Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih plinske jeklenke, vnetljive tekočine in druge predmete, razen tistih, ki so potrebni za namensko porabo teh prostorov. To velja tudi za podstrešja, ki morajo biti zaklenjena. Za izvajanje določb tega člena so dolžni . Vrhe-: -ipravljalec in stanovalci. Polne plinske jeklenke so lahko ..... e samo v za to določenem prostoru. 12. člen Stanovalci in najemniki poslovnih prostorov 50 dolžni uporabljati skupne prostore, naprave, opremo, dvorišča in funkcionalno zemljišče tako,da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev oz. najemnikov poslovnih prostorov in da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo. Za škodo, ki jo povzročijo stanovalci na prostorih, napravah in opremi po svoji krivdi, je odgovoren imetnik stanovanjske pravice solidarno s stanovalci. Kadar stanovalec ali najemnik poslovnega prostora ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ali opremi nastale okvare ali drugačne pomanjkljivosti, mora o tem nemudoma obvestiti upravljalca stanovanjske hiše. 13. člen Upravljalec stanovanjske hiše v družbeni lastnini mora voditi seznam skupnih naprav in opreme v hiši. Način vodenja seznama iz prvega odstavka tega člena predpiše stanovanjska skupnost. 14. člen Upravljalec stanovanjske hiše mora zagotoviti redne preglede strehe, dimnikov, strelovodov in drugih skupnih naprav ter opreme hiše. Ti pregledi morajo biti najmanj enkrat letno. Redni pregledi za gasilne naprave morajo biti zagotovljeni najmanj dvakrat letno. Upravljalec je dolžan takoj po sprejemu obvestila o pomanjkljivosti ali okvari v stanovanjskih prostorih, skupnih prostorih in skupnih napravah, poskrbeti za popravilo okvar in odpraviti pomanjkljivosti ter obnovo opozorilnih napisov. 15. člen Upravljalec je dolžan skrbeti za izobešanje zastav ob državnih republiških in občinskem prazniku ter kadar to priporočijo občinska skupščina in družbenopolitične organizacije. 16. člen Upravljalec je dolžan skrbeti v zimskem času za redno čiščenje snega in dohodov k hiši, iz pločnikov ob hiši, iz dovozov do kontejnerjev za odvoz smeti in podobno. Upravljalec je tudi dolžan skrbeti za odbijanje ledenih kapnikov od streh, če ti ogrožajo prehode za ljudi. III. UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ 17. člen Imetnik stanovanjske pravice mora pri uporabi stanovanja ravnati kot dober gospodar. Stanovanjske prostore mora redno vzdrževati in varovati pred poškodbami. Morebitne poškodbe mora takoj odpraviti na najprimernejši način. Pri izvajanju dolžnosti iz prejšnjega odstavka mora imetnik stanovanjske pravice paziti na red in snago v stanovanju in da se ne pokvarijo vodovodne, električne, telefonske, ogrevalne in druge naprave. 18. člen Imetnik stanovanjske pravice mora pravočasno opraviti tista dela v stanovanju in zamenjati dotrajane elemente, ki sodijo v njegovo obvezo po posebnem pravilniku o minimalnih in tehničnih drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini. Prezidava stanovanja ali posameznih elementov iz stanovanja je dovoljena le s soglasjem stanovalca in stanovanjske skupnosti 19. člen Namestitev televizijskih anten na strehe ali balkone tam. kjer je montirana skupna televizijska antena, je dovoljena le s soglasjem stanovanjske skupnosti. Namestitev skupnih televizijskih anten je potrebno izvesti po veljavnih tehničnih in drugih predpisih. Pri individualnih televizijskih in radijskih antenah mora biti izvedena ozemljitev in opremljena s primemo obrobo, da prepreči vsako zamakanje zgradbe. 20. člen Imetnik stanovanjske pravice je odgovoren za škodo, ki jo povzroči v stanovanju ter skupnih prostorih ali na skupnih napravah hiše po svoji krivdi oz. tistih, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje. 21. člen Imetnik stanovanjske pravice mora pooblaščeni osebi stanovanjske skupnosti in izvajalcu popravila dovoliti vstop v stanovanje zaradi pregleda in popravila okvar, ki škodujejo stanovanju ali zgradbi in mora omogočiti redni pregled stanovanja, vendar le v primernem času in če je o rednem pregledu pravočasno obveščen. 22. člen Prepovedano je v skupnih prostorih demontirati ali predrugačiti kakršnekoli naprave ali izvajati na njih popravila brez pismenega soglasja stanovanjske skupnosti. 23. člen Delavci, ki izvajajo popravila ali opravljajo druga dela v hiši. se morajo predhodno javiti pri predsedniku hišnega sveta ali drugemu članu hišnega sveta ali hišniku-čistilcu. če ta stanuje v hiši. Po končanem delu morajo delavci prostor urediti ter sporočiti osebi, kateri so se javili, da je delo končano. Ta oseba preveri, če je delo res končano in podpiše delovni nalog, na katerem je odgovorni delavec zapisal številko delavcev, ki so opravljali delo in število oprav ljenih ur. Oseba, pri kateri so se delavci javili, lahko odkloni podpis delovnega naloga, če zapis ne ustreza dejanskemu številu opravljenih ur in porabljenega materiala in če smatra, da delo ni v redu opravljeno. 24. člen Stanovalci so dolžni: L Pred vselitvijo na podlagi odločbe o dodelitvi stanovanja pri skupnosti stanovalcev podpisati izjavo, da bodo uporabljali stanovanje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev in tem odlokom. 2. Pred vselitvijo v stanovanjsko hišo predložiti potrdilo sanitarnega inšpektorja, da v njihovi opremi ni mrčesa, če to zahteva upravljalec. 3. Plačevati stanarino, najemnino in etažni prispevek, za nadomestilo stavbnega zemljišča in obratovalne stroške do vsakega 15. v mesecu za naprej stanovanjski skupnosti v skladu s podpisano izjavo ali najemno pogodbo oz. pogodbo o etažnem lastništvu. 4. Uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe. 5. Uporabljati stanovanje tako, da ne ovirajo ostalih stanovalcev v mirni uporabi njihovih stanovanj. 6. Vzdrževati stanovanjc v uporabnem stanju in v skladu z vsakoletnimi predpisi. 7. Skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne, telefonske in ogrevalne naprave v stanovanju in stanovanjski hiši. 8. Takoj sporočiti upravljalcu ali stanovanjski skupnosti pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih prostorih, skupnih prostorih, če niso dolžni po obstoječih predpisih te jtomanj-kljivosti in okvare popraviti sami. 9. Priključiti radijske in televizijske aparate na skupinske radijske in televizijske antene, če jih hiša ima. 10. Televizijske in radijske antene strokovno montirati in opremiti tako, da se prepreči vsaka škoda na zgradbi. 11. Paziti na red in snago v stanovanju, v skupnih prostorih, na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču in na zelenicah hiše. 12. Skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro. 13. Pri dovozu kuriva, goriva ali česa drugega, takoj očistiti pločnik in druge prostore oz. funkcionalno zemljišče. 14. Upoštevati in izvajati sklepe in pravila upravljalca v zvezi z vzdrževanjem hiše, skupnih naprav in prostorov ter čiščenjem skupnih naprav in prostorov, če hiša nima hišnika oz. čistilca. 15. Ravnati se po sklepu hišnega sveta glede pranja avtomobilov, če je to dovoljeno. 16. Čistiti za domačimi živalmi, ki jih imajo v stanovanju, tako v stanovanju, kakor tudi v skupnih prostorih ali na dvorišču oz. funkcionalnem zemljišču ter zelenicah hiše. 17. Parkirati motoma vozila, motoma kolesa in kolesa le na mestih, ki jih določi upravljalec. 18. Ob izselitvi izročiti stanovanje s primopredajo upravljalcu v takem stanju, kot so ga prevzeli, upoštevajoč pri tem normalno rabo. 25. člen Stanovalcem je zlasti prepovedano: L Sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni. 2. Čezmerno močiti tla in čistiti parketna tla z vodo. 3. Metati odpadke in predmete v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi ter kanale, ki lahko zamašijo odtoke. strani pa pomanjkanje deviznih sredstev, tudi pri tistih, ki so relativno veliki izvozniki. V OZD, kjer je še zraven tega prisotna nelikvidnost, je stanje še težje, zato moramo biti v oceni celoviti. AVTO Kočevje, kot izvoznika transportnih uslug obravnavamo posebej. Ta dosega zadovoljive rezultate (677 milijonov din z I, 99 kritjem). V letu 1985 pričakujemo bistveno povečanje izvoza na konvertibilno področje pri ITAS-u in OPREMI. II. Proizvodnja Naloge so v programu definirane po dejavnostih. Za dosego ciljev mora biti proizvodnja ustrezno opremljena s sodobno opremo in imeti ustrezne kadre z ustreznimi programi razvoja. 1. Lesnopredelovalna industrija uresničuje program gospodarske stabilizacije, vključno z gozdarstvom. Novejša gibanja kažejo, da bomo morali tej reproverigi nameniti še več pozornosti. Razpoložljiva lesna masa v SR Sloveniji z ozirom na obstoječo lesnopredelovalno industrijo je deficitarna. Tehnologijo eksploatacije in predelave bo potrebno hitreje prilagajati nastajajočim razmeram. Na drugi strani je nujen vsaj postopen prehod od kupoprodajnih na dohodkovne odnose v smislu skupnih in vsklaje-nih interesov gozdarjev in lesarjev. Izgradnja MELES-a II. se v letu 1984 ne bo pričela. Prenaša se na začetek naslednjega srednjeročnega obdobja. Menimo, da je takšna odločitev za razvoj lesne industrije in boljše izkoriščanje razpoložljive lesne mase korak nazaj, čeprav obstojajo nekateri opravičljivi vzroki. Komisija mora izpostaviti povezovanje kočevsko-ribniškega bazena v tej panogi, ker je to bila in je družbena usmeritev. Še enkrat se soočamo s počasnostjo, ki jo spremlja pretirana opreznost vseh partnerjev. Poročilo iniciativnega odbora je na dnevnem redu zadnje seje zborov SO Kočevje. 2. Kmetijska proizvodnja in kmetijske površine na Kočevskem sta zahtevala, da v programu predvidimo nadpovprečno rast te proizvodnje z aktiviranjem zemljišč, ki so sposobna za kmetijsko proizvodnjo. Obe usmeritvi se uresničujeta. Zmanjšuje se poraba močnih krmil in povečuje raba domače krme; tudi hriboviti predeli se postopoma izkoriščajo s pašo govedi za pitanje in ovac. Število kooperantov se veča. Meliorirajo se velike površine (posek grmičevja). Informacija je bila podana delegatom zborov SO na sejah 27. 11. 1984. To je specifična panoga, ki ji dajemo poseben status, vendar se še vedno nahaja v težkem ekonomskem in finančnem položaju (300 milijonov primanjkljaja obratnih sredstev in 20 milijonov din predvidene mesečne izgube v prašičereji). Z združevanjem sredstev je negativna dispariteta cen pokrita, vendar problem ostaja. Naloge, ki jih ta panoga s posebnim poudarkom na TOK kmetijstva, se nanašajo na komasacije zasebnih kmetijskih zemljišč, še nadaljuje zniževanje drugih krmil, sprejeti do 31. 12. 1984 program razvoja kmetijstva na Kočevskem, vzpostaviti realne sprejemljive in dohodkovne odnose s kooperanti, pričeti izvažati, skrbeti za trajnejše kadrovske rešitve in boljše notranje medsebojne odnose (strokovni dialogi so dobrodošli, vendar ne smejo prerasti v spore). Posebej velja opozoriti, da je nujno meliorirane površine izkoriščati in zasesti s primernim številom živine, ker v nasprotnem primeru bomo priča novemu zaraščanju. 3 3. Za kovinsko predelovalno industrijo ni mogoče trditi, da se program uspešno razvija. Zato obstajajo nedvomno objektivni vzroki, ker je sorodna kovinsko predelovalna industrija vsa v krizi, vendar tudi notranji vzroki imajo močan vpliv ekonomski in finančni položaj, posebej v DO ITAS. Program gospodarske stabilizacije nakazuje usmeritve, ki so še in bodo aktualne. DO ITAS je te usmeritve samoupravno sprejela. Problem nastaja v izvajanju. Eden izmed zaviralnih elementov je nedvomno izguba v višini 76,2 milijona din in nelikvidnost DO. kot celote. Nastopa še visoka zadolženost z visokimi obrestmi in manjka za kritje trajnih obratnih sredstev v višini 541,4 milijona din. Trenutno vsi stabilizacijski ukrepi to DO najbolj obremenjujejo. Pojavljajo se iz dneva v dan novi problemi, ki jih je izredno težko reševati. Osnovne naloge iz stabilizacijskega programa, ki jih je potrebno hitreje reševati, se nanašajo na celotno finančno politiko poslovanja, usmerjanje v izvoz, preusmerjanje nekaterih proizvodnih programov, osvajanje novih akumulativnejših — tržnih proizvodov, aktiviranje dela na razvoju, reorganizacijo proizvodnega procesa, vodenje dolgoročne kadrovske politike z ustreznim nagrajevanjem perspektivnih in učinkovitih delavcev vseh profilov, zniževanje vseh stroškov poslovanja, s posebno pozornostjo na pretok vseh materialov in denarnih sredstev. Ob vseh teh problemih in nerešenih nalogah IS ugotavlja, da so v zadnjem času zaznavni nekateri pozitivni premiki: 60 % proizvodnih ka- pacitet je za leto 1985 prodanih, hkrati pa se odpirajo realne možnosti izvoza. Kovinska DO 1NKOP svoje naloge kljub širokemu proizvodnemu programu uspešno opravlja, razen nalogo izvoza, ki ga mora bistveno povečati. 4. Tekstilna industrija 10C % izvaža na konvertibilno področje (DO TEKSTILANA in TRIKON). Hiba, na katero je treba opozoriti pri DO Tekstilana obstoja v veliki odvisnosti uvoza, saj stopnja pokritja uvoza z izvozom znaša le 0,48. Program je predvideval, da DO TEKSTILANA osvoji proizvodnjo ceradnih platen za potrebe DO OPREMA. Do realizacije ni prišlo iz znanih razlogov. DO Oprema je to nalogo realizirala preko sovlaganja v drugi občini. V letu 1984 se naj bi DO TEKSTILANA in TRIKON dogovorili za preusmeritev proizvodnje in prenos obrata na TRIKON. Naloga ni realizirana iz ekonomskih vzrokov, vendar je prišlo do poslovnega aranžmaja z DO BETI Metlika — problem je ugodno rešen, vendar primanjkuje za razširitev proizvodnje delovna sila. Ko govorimo v stabilizacijskem programu o modernizaciji proizvodnega procesa in produktivnosti, moramo to vprašanje za tekstilno industrijo posebej izpostaviti, hkrati pa izpostaviti nemogoče uvozne razmere. 5. Področje gradbeništva svoj položaj utrjuje, vendar s takšnimi kapacitetami mora biti vsem jasno, da so perspektivne rešitve v povezovanju in navezovanju poslovnih stikov s tistimi, ki imajo možnost obvladati nova pravila pri pridobivanju del izven občin. republike in Jugoslavije. Delno se ta naloga izvaja. Drugo je vprašanje dogovarjanja gradbenikov v lastnem prostoru. SaS med DO ZIDAR in GRAM1Z še ni iz strani slednjega podpisan — rok je bil do 30. 4. 1984. Opozoriti velja na nedokončan stečajni postopek za TOZD GS Ljubljana, ki bi moral biti zaključen do 1986. Obstoja bojazen, da bo dobršen del bremen odpadel na DO ZIDAR, ki lahko vpliva na finančni rezultat. TOZD strojni obrati izvaja sanacijski program. 30. 9. 1984 je ta TOZD poslovala s pozitivnim finančnim rezultatom. IS nalaga strokovnim delavcem DO in TOZD, da si ne dovolijo prikazovanje negativnega finančnega rezultata po zaključnem računu za leto 1984. Po programu in samoupravni poti so bili delavci za visoke gradnje premeščeni iz DO KOMUNALA v ZIDAR, z nalogo, da se v okviru TOZD GZ organizira enota za vzdrževanje stanovanj. Predvidevanje, da se združita DO KOMUNALA in HYDRO-VOD se ne bodo realizirala vsled izrecno odklonilnega stališča predstavnikov DPS Ribnica. 6. Kemična industrija — Melamin beleži najnižje kritje uvoza z izvozom in sicer 0,36. Nedvomno največji uvoznik iz konvertibilnega področja v občini. Raziskovalna, inovacijska in racionalizacijska dejavnost se v tej DO množično izvaja. Poseben strokoven tim s svojimi usmeritvami dosega uspehe. Ta naloga je bila sprejeta preko programa stabilizacije za vse DO, vendar se v drugih smernicah v manjši meri izvaja. Posebna modernizacija tehnologije se pripravlja. Osnovni poudarek je podan na rekonstrukcijo obrata smol. Na kraju ugotavljamo, da se s SOZD-om KEMIJA, katere članica je DO MELAMIN, navezujejo korektni odnosi, ki naj bi usklajevali proizvodne programe in zagotavljali razvoj. Osnovna naloga na področju izvoza je potrebno hitreje reševati in hkrati graditi pri kupcih takšne odnose, ki bodo zagotavljali potrebe po deviznih sredstvih. 7. DO OPREMA ima svojevrsten razvoj. Menimo, da je potrebno temu tudi na tem mestu nameniti več prostora. Ne gre za ekonomsko analizo, niti povsem natančne definicije, ampak nekatere pozitivne in tudi negativne ugotovitve. Zaradi svoje specifične proizvodnje smo to DO v stabilizacijskem programu posebej obravnavali — zato bomo to storili tudi to pot. Za primerjavo smo vzeli deset največjih DO iz Kočevja. Poglejmo ugotovitve za DO OPREMA! L mesto, dohodek na delavca in sicer 2.124.004 din (povprečje v gospodarstvu 746.074 din) 1. mesto, po akumulacijski sposobnosti L mesto, stopnja kritja uvoza z izvozom znaša 3,56 (povprečje gospodarstva 2,59) L mesto, največji izvoznik (skupaj na klirinško in konvertibilno področje) 2. mesto, osebni dohodek na delavca, neto, mesečno 2. mesto, izvoz na konvertibilno področje 3. mesto, glede na višino ustvarjenega dohodka 3. mesto, ustvarjenih sredstev za reprodukcijo 4. mesto, glede na višino ustvarjenega dohodka 4. mesto, po višini ustvarjene akumulcije 4. mesto, glede na višino porabljenih sredstev 10. mesto, po številu zaposlenih (229 delavcev) Predlog odloka o hišnem redu v občini Kočevje Obrazložitev Predlagatelj odloka je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje. Odlok o hišnem redu, ki je sedaj v veljavi, je sprejela občinska skupščina v letu 1970. Predlagani odlok pomeni vskla-ditev z novimi predpisi v stanovanjskem gospodarstvu ter spremenjenim pogojem gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Osnutek odloka o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini na območju občine Kočevje je bil izdelan v ustreznih strokovnih organih samoupravne stanovanjske skupnosti občine, ki iz vsakodnevne prakse najbolj poznajo problematiko v zvezi z uporabo in vzdrževanjem družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš. Res je vsebina odloka v nekaterih delih stilistično težka, vendar1 2 3 uporablja natančne opredelitve in izraze, ki jih vsebujejo tudi zakoni, ki urejajo to področje, n. pr.: zakon o stanovanjskem gospodarstvu, zakon o stanovanjskih razmerjih. Po mnenju izdelovalcev osnutka odloka je namreč nujno čimbolj natančno opredeliti, kdo so tisti, ki so dolžni skrbeti za red v družbenih stanovanjskih hišah ter na kakšen način se zagotavlja izvajanje hišnega reda. Znano je. da odnos uporabnikov družbenih stanovanj do vzdrževanja reda v celotni stavbi in njeni okolici, ni najboljši, zato je potrebno, da se z natančno predpisanim hišnim redom, doslednim izvajanjem pa tudi ukrepi v okviru predpisanih kazenskih sankcij, doseže izboljšanje sedanjega stanja. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje je predlog odloka poslala v razpravo vsem hišnim svetom in niso na njegovo vsebino prejeli nobenih pripomb. Kočevje, novembra 1984 Oddelek za gospodarstvo PREDLOG ESA — 126 Predlagatelj: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81), zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) ter 195. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini na območju občine Kočevje 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok predpisuje pravice in dolžnosti uporabnikov stanovanj, uporabnikov poslovnih prostorov in hišnikov-čistilcev ter njihovih samoupravnih organov pri uporabi in vzdrževanju stanovanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov, naprav in opreme stanovanjske hiše v družbeni lastnini, neposredne okolice, funkcionalnega zemljišča ter pogoje za zagotovitev varnosti, reda, miru in snage v stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici oziroma na funkcionalnem zemljišču. 2. člen Za uporabnike stanovanj se po tem odloku štejejo: L imetniki stanovanjske pravice in naslednje osebe, ki z njimi stalno stanujejo: zakonec ali osebe, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti; 2. druge osebe, ki stalno stanujejo z imetnikom stanovanjske pravice, podstanovalci in člani njihovega družinskega gospodinjstva. ki z njimi stanujejo: 3. etažni lastniki stanovanj, člani njihovega gospodinjstva in druge osebe, ki z njimi stanujejo; Za uporabnike poslovnih prostorov se po tem odloku štejejo: 1. najemniki oz. imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov. 2. etažni lastniki poslovnih prostorov, 3. delavci, zaposleni v poslovnih prostorih. 3. člen Za upravljalca stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo: hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj in pooblaščena organizacija združenega dela. ki opravlja strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, če hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja svojih nalog, da v imenu hišnega sveta in v breme sredstev za opravljanje stanovanjske hiše opravlja nujne naloge hišnega sveta. 4. člen Odgovorno osebo za upravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev ali upravljalec iz 3. člena tega odloka. 5. člen Za stanovanjsko hišo se po tem odloku šteje stanovanjsko hišo v družbeni lastnini in poslovno zgradbo v družbeni lastnini v kateri je eno ali več stanovanj. Ne šteje se za stanovanjsko hišo po tem odloku tisto poslovno zgradbo v družbeni lastnini; v kateri je eno ali več stanovanj, namenjenih osebam, ki opravljajo službeno dolžnost ali funkcijo, zvezano s stavbo, v kateri je stanovanje. 6. člen Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru, kjer je glavni vhod, izobešen na vidnem mestu poleg odloka o hišnem redu še navodilo občinskega štaba o ravnanju v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, seznam stanovalcev in najemnikov poslovnih prostorov in pravila o izvrševanju hišnega reda. če jih je zbor stanovalcev sprejel ter imena odgovornih stanovalcev, ki imajo v hrambi ključe od skupnih prostorov. Seznam mora vsebovati: priimek in ime imetnika stanovanjske pravice in oseb, ki z njim stanuje, z označbo številke stanovanja, naslov najemnikov poslovnih prostorov, priimek in ime vsakokratnega predsednika hišnega sveta in njegovega namestnika, priimek in ime hišnega čistilca, če ga hiša ima. Seznam je voditi na tekočem. Če ima hiša več stopnišč, veljajo določbe tega člena odloka za vsako stopnišče. Za izvrševanje tega člena je odgovoren upravljalec stanovanjske Stanovanja v stanovanjski hiši morajo biti oštevilčena, na vhodnih vratih vsakega stanovanja mora biti napisan priimek in ime imetnika stanovanjske pravice. Za oštevilčenje stanovanj skrbi upravljalec, za napis na vratih pa vsakokratni imetnik stanovanjske pravice. Hišniško stanovanje mora biti označeno kot tako. Če hišnik — čistilec ne stanuje v hiši, mora biti na seznamu označeno kje stanuje. 8. člen Obrazec za seznam stanovalcev in najemnikov poslovnih prostorov ter prepis odloka o hišnem redu založi stanovanjska skupnost. 9. člen Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh od dneva, ko je nastala sprememba, obvestiti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju. II. UPORABA IN VZDRŽEVANJE SKUPNIH PROSTOROV, NAPRAV IN OPREME V STANOVANJSKI HIŠI TER DVO-. RIŠČ IN FUNKCIONALNEGA ZEMLJIŠČA STANOVANJSKE HIŠE 10. člen Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprte kleti, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, sušilnice perila, kolesarnice, podstrešja, dvorišča, vodnjaki, gasilski aparati in podobno) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom. Čas in način uporabe ter čiščenje skupnih prostorov, naprav in opreme, dvorišča in funkcionalnega zemljišča določi zbor stanovalcev. Upravljalec hiše določi osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov hiše. Če se v skupnih prostorih pojavi poplava, talna ali fekalna voda, požar ali druga nezgoda, mora upravljalec stanovanjske hiše takoj prepovedati, uporabo teh prostorov, odpraviti tako stanje ter poskrbeti za morebitna popravila, čiščenje in razkuževanje prostorov ter hranjenih predmetov, zlasti živil. 11. člen Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanja, pa tudi oddajati jih ni mogoče za kakšne druge namene. Na drugi strani je 43 % hitrejša rast porabljenih sredstev od celotnega prihodka vprašljiva. Gre za višjo rast materialnih stroškov v višini 15 milijonov din. Ta negativna razlika znižuje gospodarnost s sredstvi, donosnost, akumulacijo, akumulacijsko sposobnost, sredstva za reprodukcijo in reproduktivno sposobnost. Razumljivo je, da materialni stroški nekoliko hitreje naraščajo, vendar nikakor ne v tej višini. Na izvoznem področju je ta DO najuspešnejša, možno jo je primerjati z RIKO Ribnica, vendar stopnja kritja za konvertibilno področje 0,51 lahko v doglednem času povzroči težave težjega značaja. Nujno je potrebno, da ta DO v čim krajšem možnem času izravna devizno bilanco. Pričakovati je, da bo država vse večji interes izvoza na klirinško področje poiskušala zaustavljati in usmerjati na konvertibilno. S pričakovanim novim izvozom v Italijo in uporabo domačih keramičnih ploščic (soinvestiranje v Ljubiji) je pričakovati, da bo ta naloga do konca leta 1985 realizirana. Ta naloga je tudi v stabilizacijskem programu tako opredeljena. Izredni razvoj te DO ne spremlja sočasno ustrezna kadrovska politika. Obseg in zahtevnost vseh strokovnih del se izredno povečuje. Številni proizvodni kooperanti, široko mednarodno trženje. pospešena investicijska dejavnost in relativno široka go-spodarsko-proizvodna dejavnost, dajejo preobsežno obremenitev prisotnih strokovnih delavcev. Druga stvar je domet obvladovanja celovitega položaja, gledano na vizijo nadaljnjega razvoja, zalo morajo v OPREMI temu odprtemu vprašanju nameniti več pozornosti. Ob vsem tem je potrebno poudariti, da 164 % višji dohodek na delavca od povprečja kočevskega gospodarstva demantira nekatere trditve, ki govorijo o lažjem pridobivanju dohodka na klirinškem področju. Od deset primerjanih OZD je OPREMA po številu zaposlenih na zadnjem mestu z 277 % višjim celotnim prihodkom na delavca od povprečja ostalih OZD Število delavcev na režijskih delih je izredno nizko. Znatna je trditev, da v bistvu število zaposlenih oz., osebni dohodek nima posebnega vpliva, kot proizvodni strošek na proizvodno ceno izdelka. Da, vendar moramo vedeti, da vsako delovno mesto proizvaja tudi določene stroške — OPREMA del teh prenaša na številne proizvodne kooperante. Med nalogami, ki jih stabilizacijski program nalaga tej DO. je tudi skupna investicijska naložba tujega poslovnega partnerja v TOZD S1NTEP — razgovori še potekajo. Skupna naložba (OPREMA, LIK, 1NKOP) za izgradnjo nove lakirnice v INKO-P-u je zelo pomembna za vse tri DO — iščejo se določene rešitve. Izgradnja manjšega obrata v eni izmed nerazvitih KS občine še vedno ni definirana. Obstaja trditev, da bi bilo bolje pospeševati industrijsko obrt in ustanavljati POZD-e. Nosilec razvoja Rudniškega jezera je OPREMA. Idejni načrt razvoja bo v prvem tromesečju 1985 leta šel v javno razpravo. Preko Saš bo sledilo združevanje sredstev in etapna izgradnja. 8. Na področju gostinske, turistične in trgovinske dejavnosti ne zaznavamo pomembnejših premikov. Hotel PUGLED postopoma adaptira svoja gostišča in OPREMA končuje novogradnjo gostišča RUDAR. Vsi nosilci razvoja teh treh področij bi morali do 31. 3, 1984 skleniti SaS o poslovno-tehničnem sodelovanju in do 30. 6. 1984 sprejeti vsklajene dolgoročne plane raz-^ voja. Ne prva in ne druga naloga nista realizirani. Vzrok je V* nedefiniranem nosilcu skupnih nalog razvoja. Zasebna gostinska dejavnost sloni le na prodaji alkoholnih pijač z izjemo gostišči v Mozlju in Osilnici. Slednje je lahko za vzor, ker razpolaga s kompletno in kvalitetno ponudbo. V naslednjem srednjeročnem obdobju mora takšna usmerjenost biti stimulirana. Nosilci razvoja turizma, vključno s trgovino, morajo načrtovati svoj razvoj. Ne gre za skokovit razvoj, ampak postopno obdelavo in ponudbo, ki nam jo zgodovina in narava dajeta. 9. Drobno gospodarstvo Tudi za to področje ugotavljamo, da ni bilo do sedaj iz stabilizacijskega programa ničesar uresničenega. Komisija in IS menita, da je razvoj te gospodarske panoge izjemnega pomena za Kočevje. Razvitejša industrijska obrt bi bistveno povečala družbeni proizvod občine in dohodek DO. Vsi potencialni soudeleženci razvoja te panoge bi morali to dojeti. Nosilec akcije bi moralo biti Obrtno združenje, ki ima sedaj svoje adaptirane prostore na Roški cesti. Razstava obrtnikov, ob otvoritvi doma je tudi pokazala, da so proizvodi kvalitetni in tehnološko zahtevni s širokim proizvodnim asortimanom. Možnosti kooperacije z industrijo so prisotne in realno tudi izvedljive. Naloge stabilizacijski program nazorno opredeljuje. V letu 1985 jih bomo morali z večjo resnostjo izvajati. 10. Energetika se opredeljuje v programu na etapno izgradnjo centralne toplarne in njenega razvoda. Gradnja je pričela. Napeljuje se parovod iz LIK-a proti TEKSTILANI in MELA- MIN-u. Sredstva za izgradnjo prve etape združujejo DO LIK, TEKSTILANA, MELAMIN, OPREMA. AVTO in Samoupravna stanovanjska skupnost s SIS za komunalno in cestno dejavnost. Sedanja investicija je trikrat višja od prvotno predvidene, kar je povzročilo določene probleme na samoupravnih organih podpisnic SaS. Ta dejavnost se bo prenesla na DO KOMUNALA, kot posebna obračunska enota, ali TOZD. V kurilni sezoni 1985/86 bodo vse večje toplarne stanovanjskih blokov združene. Cene ogrevalne energije bodo enotne, ne glede na kurilno surovino. Za naslednje etapne gradnje centralne toplarne in povezovalnih parovodov je nujno potrebno združevanje sredstev vseh OZD in ustreznih SIS. Potek gradnje in ostala problematika je navedena v poročilu DO LIK. ki so ga delegati zborov SO sprejeli z vabili za sejo. III. Ostale dejavnosti 1. Komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, kot dejavnost posebnega družbenega pomena je nekoliko v zastoju. SIS za KCD ima nov vir sredstev, ki jih DO združujejo na podlagi sklenjenega SaS. Sočasno je bil sprejet plan o namenski porabi teh sredstev. Na stanovanjskem področju so prisotne neekonomske stanarine, ki ob visoki inflaciji onemogočajo normalno vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda. Sprejet prostorski plan omogoča urbanizirani pristop razvoja mesta in pomembnejših naselij v občini. V okviru zazidalnih načrtov je potrebno upoštevati komunalno opremljenost, predvsem pa hitreje reševati zemljiško lastniške odnose. Nosilci te dejavnosti so znani, zato ni opravičila, da bi delo po načrtu ne bilo opravljeno. Za normalen razvoj stanovanjske izgradnje je nujna takojšnja prioritetna opredelitev za področje Mestni log— Dolga vas, ali TRATA II. Na tem mestu je nujno opozoriti na nerešen problem romskih naselij. Pravzaprav ga v bistvu sploh nismo pričeli reševati. Vsi smo za, vendar, ko se s problemom neposredno soočimo, vsak predlog zavrnemo, na drugi strani pa postavljamo delegatska vprašanja in iščemo krivce. Nekaj predlaganih lokacij je bilo ostro zavrnjenih iz strani posameznih KS. To nesporazumevanje omogoča doseljevanje Romov iz drugih občin. Problem se povečuje, saj se bomo po številu romskih prebivalcev kmalu izenačili z novomeško občino. Želeli bi, da se ob razpravi sprejmejo obvezujoči sklepi za vse sodelujoče in ne samo za izvajalce. 2. DO Hydrovod izvaja svoj dolgoročni program razvoja. V letu 1985 bo končana izgradnja vodovoda za Mozelj, pričela pa bo gradnja vodovoda LOŠKI POTOK—DRAGA. 3. Ob sprejemu stabilizacijskega programa občine smo se soočali z izredno težkim finančnim stanjem v Samoupravni interesni skupnosti zdravstva. Dodatno združevanje sredstev gospodarstva, nekatere pozitivne spremembe v poslovanju izvajalcev zdravstvenega varstva in tekoče spremljanje stroškov so v glavnem sanirali to dejavnost. V tem času se soočamo s kadrovskim problemom na nivoju DO Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica (direktor odhaja iz te dolžnosti 15. 2. 1985) in v Kočevju (imenovan je bil v. d. direktor TOZD). Potrebni bodo skupni dogovori, da bodo ti dve delovni mesti ustrezno zasedeni. Na tem mestu velja ponovno opozoriti, da je nujno večje sodelovanje ustreznih služb DO s strokovnimi delavci Zdravstvenega doma. To sodelovanje bi moralo biti stalno in ne samo ob konfliktnih situacijah. IV. Zaključek — Poročilo ne zajema sleherno OZD in vse dejavnosti, ker bi bilo preobsežno. V njem smo želeli izpostaviti najpomembnejše in najaktualnejše. Ob zaključku moramo poudariti, da družbene dejavnosti, kljub težavam izvajajo program gospodarske stabilizacije. — Komisija ugotavlja, da so prisotni pozitivni premiki, kljub temu pa ni mogoče trditi, da se program dolgoročne gospodarske stabilizacije v celoti izvaja, ker ne dosegamo povprečnih rezultatov gospodarjenja SR Slovenije. Hitrejša rast dohodka v Sloveniji za 15 % (30. 9. 1984) to trditev v celoti potrjuje. — Investicijska dejavnost je v zadnjih dveh letih v velikem zastoju, kar je posebno zaskrbljujoče za investicije v strojno opremo. V letu 1985/86 pričakujemo na tem področju bistvene premike. Modernizacija proizvodnje in delne novogradnje v večjem obsegu, se bodo pričele v DO LIK, MELAMIN in OPREMA. Posebej opozarjamo, da morajo imeti vse naložbe ekonomsko in izvozno osnovo. — Nahajamo se v času, ko moramo planirati svoj razvoj za leto 1985 in naslednje srednjeročno obdobje. Plani morajo biti realno optimistični. Nominalno rast dohodka in izvoza ni mogoče planirati nižje od predvidene inflacije. Če bomo to sto- Stopnja povezanosti pa naj bi napredovala na osnovi jačanja dejanskega sodelovanja. Ta efekt naj bi se odrazil tudi v obliki samoupravne povezanosti, ki naj bi se v začetku oblikoval v plansko-poslovno skupnost, kasneje pa eventuelno preoblikoval v eno izmed oblik tesnejše soodvisnosti. Zelja po tesnejšem sodelovanju gozdarstva in lesne industrije v območju se kaže tudi v izdelavi študije o optimizaciji proizvodnega programa skupnega poslovanja gozdarskih in lesnih OZD Kočevsko-ribniškega območja z elementi dolgoročne stabilizacije poslovanja. Na osnovi navedenega elaborata bo možno dolgoročno načrtovanje in vodenje poslovne in tehnološke politike oziroma sodelovanje med gozdarstvom in lesno industrijo. Osnova za dobro sožitje in sodelovanje med gozdno in lesno reproceloto v Kočevsko-ribniškem območju ne glede na obliko samoupravne povezanosti, so naslednja izhodišča: — Kljub veliki gozdnatosti v območju mora biti prednostna naloga obeh panog jačanje biološke stabilnosti gozdov, zagotavljanje trajnosti gospodarjenja, dvigovanju kvalitete gozdnih sortimentov ter rasti lesnih zalog. — Letne količine lesa za blagovne namene oziroma predelavo bodo približno konstantne in se bodo gibale v naslednjem srednjeročnem obdobju v višini ca 250.000 m3, od tega ca 97.000 m3 hlodovine iglavcev in ca 40.000 m3 hlodovine listavcev. Le na osnovi teh količin naj lesna industrija načrtuje svoj nadaljnji razvoj. — Kljub večji skrbi za dvig kvalitete lesa, bo le-ta za namene primarne predelave lesa, delno stagnirala; vedno manj bo namreč debelega, kvalitetnega lesa; naraščala pa bo količina drobnejših sortimentov. — Tehnologija predelave lesa območne lesne industrije mora upoštevati navedeno dejstvo in svoj tehnološki razvoj usmerjati predvsem v izboljšavo predelave drobnega in manj kvalitetnega oblega lesa. — Količino gozdnih sortimentov za žagarske namene bo možno povečati le na osnovi večjega deleža drobne oblovine (do 15 cm). — Iz lastnega območja zniževati tako izvoz gozdnih lesnih sortimentov, ki so v domeni tehnologije predelave lesne industrije v območju kot izvoz rezane robe. — Čim več domače lesne surovine predelati v končne izdelke, saj je le tako možno doseči najvišje ovrednotenje našega bogastva. — Razvoj tehnologije predelave lesa območne lesne industrije mora iti v korak z razvojem predelave lesa v ostalih območjih Slovenije; količinsko ugodnejših napad gozdnih lesnih sortimentov iz lastnega območja ne sme negativno vplivati na prizadevanja po uvajanju in uporabi najboljših tehnoloških rešitev domače lesne industrije. — Gozdni lesni sortimenti morajo dosegati enak vrednostni nivo tako v tehnologiji predelave območne lesne industrije kot v predelavi izven lastnega območja. — Gledano s stališča sodobne tehnologije in racionalne proizvodnje gozdarstvo podpira tehnološko specializacijo pri predelavi lesne surovine v območju, po kateri naj bi bila delovna organizacija Inles v Ribnici nosilec tehnologije predelave in finalizacije lesa iglavcev, delovna organizacija LIK Kočevje pa nosilec predelave in finalizacije lesa listavcev. Navedena tehnološka delitev lesne surovine zagotavlja namreč bistveno večji delež finalizacije te surovine, kar mora biti cilj vsake lesne proizvodnje v območju, čeprav pogojuje zelo tesno poslovno in komercialno sodelovanje nosilcev posameznih programov, predvsem na področju primarne predelave lesa, saj se bo razrez hlodovine iglavcev opravljal do stopnje polizdelkov tudi na posameznih DO izven Inlesa. — Sedanji programi predelave domače lesne surovine temeljijo skoraj izključno na masivnih izdelkih. Ker zahtevajo masivni izdelki boljšo kakovost gozdnih sortimentov, proizvodnja le-teh pa daje manjši izkoristek dejanske lesne surovine. Gozdarstvo meni, da je potrebno načrtovati tudi dopolnilne programe, ki bodo omogočali boljši izkoristek lesne mase. Zato je potrebno že začete programe, ki slonijo na dolžinskem in prečnem spajanju elementov, močneje razširiti tako na surovino oglavcev kot tudi listavcev. Kot smo že omenili, gozdarstvo predlaga, kot prvi korak k tesnejšemu sodelovanju z lesno industrijo obliko samoupravne povezanosti, ki izhaja iz vsebine plansk-o-poslovne skupnosti. Zato naj se v konkretno določenih časovnih rokih pripravi in izvede samoupravni postopek za sprejem te oblike povezanosti. Na osnovi uresničene plansko-poslovne skupnosti se mora izdelati samoupravni sporazum o sodelovanju na dohodkovnem principu, ki naj gozdarskolesni reproverigi oblikuje konkretne razmejitve in obveznosti. Tudi pripravo tega dokumenta je potrebno časovno omejiti. Vendar menimo, da na teh osnovah ni izčrpano sodelovanje in povezovanje gozdarstva in lesne industrije. Predstoji nam še veliko dela na programsko tehnološkem področju, katerega obdelava mora dati odgovor na vprašanja, na kakšen način bomo dosegli željeno optimalizacijo tako v proizvodnem kot dohodkovnem pogledu. Še bolj zanimivo je poslovno dohodkovno področje, ki mora opredeliti predvsem problematiko razporeditve ustvarjenega dohodka in drugih kategorij ki izhajajo iz dohodka. Delitev mora biti opravljena ustrezno na vse subjekte v repro verigi. Računati je treba s tem. da se pojavijo disproporci med lokacijo dejanskega ustvarjanja dohodka in lokacijo navideznega ustvarjanja oziroma pojavljanja dohodka v okviru celotne repro verige. K- bodo dodelane in izoblikovane opredelitve iz prej omenjenih p dročij se bo izoblikovalo tudi stališče, kakšno poslovno in s toupravno organizacijsko obliko potrebujemo, da bo funkcio-t al sistem kot celota tako v družbeno-ekonomskem. program-sk -tehnološkem in poslovno-dohodkovnem področju. ''osedanje delo in spoznanja pridobljena v tem času. kakor tudi zatečeno stanje nas opozarja, da dosedanji »komisijski« način dela ne ustreza več. Začasno bo potrebno formirati skupno profesionalno — samoupravno poslovno organizacijsko telo, poslovne skupnosti vseh tangiranih območnih gospodarskih subjektov, ki bo strokovno in profesionalno pripravilo program realizacije naloge »Optimalizacija proizvodnega programa skupnega poslovanja repro verige gozdarskih in lesnih OZD kočevsko-ribniškega območja z optimalnim vključevanjem tehnoloških racionalizacij in inovacij v proizvodni proces«, ki bo predvidoma končan v letu 1985. Potrebno je opozoriti, da je predvidena oblika poslovne skupnosti mišljena samo za prehodno obdobje, do faze. ko bo dokončno izoblikovana vsebina povezovalnega modela. Dosedanje opredelitve in spoznanja o vsebini povezovalnega modela namreč nakazujejo potrebo po izrazito usmerjenem in ciljnem planiranju ter usmerjanju poslovnih procesov celotne reprodukcijske verige, kar lahko zagotovi samo zadosti čvrsta organizacijska oblika. V zatečeni fazi obdelanosti projekta povezovanja pa še ni mogoče opredeliti optimalne organizacijske oblike in se bo to opredelilo v zaključni fazi obdelave projekta. Konkretne predstoječe aktivnosti bodo usmerjene predvsem na: — Finiširanje trenutno še grobega računalniškega modela optimizacije proizvodnih programov in procesov, in to za potrebe optimizacije makrosistema (območja). — Praktično testiranje računalniškega modela za optimizacijo makrosistema, na osnovi podatkov o že realiziranih in o planiranih poslovnih dogodkih. — Modificiranje računalniškega modela za potrebe optimiranje mikro sistemov, to je optimiranje poslovnih procesov v okviru posameznih OZD. — Nadaljnje akcije v smeri že predhodnega paralelnega programsko tehnološkega interesnega povezovanja območnih OZD (GG Kočevje, Inles Ribnica, LIK Kočevje, Posestvo SNEŽNIK Kočevska Reka). — Vse preostale aktivnosti na še neopredeljenih vsebinskih področjih zamišljenega povezovalnega modela (poslovno dohodkovno področje, poslovno in samoupravno organizacijsko področje). Kočevje, 26. 11. 1984 PREDSEDNIK iniciativnega odbora za povezovanje gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva Slavko PRELOŽNIK, dipl. ing. gozd., 1. r. rili, smo izgubili bitko z razvojem in nalogo, ki nam nalaga, da zaustavimo nadaljnje padanje življenjskega standarda. — Nujno je doumeti, da obstaja ekonomska nuja povezovanja in združevanja sredstev za skupno dogovorjene programe. Parcialni razvoj posamezne DO z ozirom na skromna razpoložljiva sredstva ne more zagotavljati hitrejšega razvoja. — Načrtovanje ustrezne dolgoročno usmerjene kadrovske politike je nujnost in podlaga za realizacijo vseh sprejetih nalog. Na tem področju smo premalo storili. Skoraj v vseh OZD se soočamo s kadrovskimi težavami, ki že predstavljajo zaviralni moment razvoja. Usmerjeno izobraževanje in planirano kadrovanje mora potekati za potrebe združenega dela za vsa področja. — V zaključkih moramo opozoriti na delno prilagajanje proizvodnih programov zahtevam domačega in inozemskega tržišča. Gospodarstvo se mora prilagajati in kontinuirano iskati nove rešitve, čeprav nekatere ne bodo realizirane. Ravno to zahteva izkušene ambiciozne strokovne delavce. V stabilizacijskem programu smo zapisali, da bodo DO imenovale posamezne razvojne skupine za to področje dela, oz. se bodo povezale z ustreznimi inštitucijami. V večini primerov ti teami ne delujejo. Tudi ta naloga se mora realizirati, ker v nasprotnem primeru sledi stagnacija podjetja — na to pomanjkljivost posebej opozarjamo 1TAS. — Komisija za spremljanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije občine Kočevje in 1Š ugotavljata, da je imenovani program v opredeljenih nalogah še vedno in celovito aktualen, zato ni potrebno sprejemati obsežnejših zaključkov. Dodamo naj le, da morajo nosilci naloge hitreje realizirati. Na kraju želimo, da delegati kritično ocenijo izvajanje programa, podajo pripombe in usmeritve, ki jih bo komisija temeljito analizirala in vgradila v strategijo ukrepov za hitrejši razvoj občine, kot celote. Kočevje, dne 3. 12. 1984 Osnutek poročila pripravil predsednik komisije: Stane ing. LETONJA, I. r. GLOBALNA OCENA IZVAJANJA PROGRAMA UKREPOV IN AKTIVNOSTI PO UVELJAVITVI UKREPOV ZA ODMRZNITEV CEN IN FINANČNO KONSOLIDACIJO GOSPODARSTVA Skupščina občine Kočevje je na svoji seji dne 31.5. 1984 sprejela Program ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva. Hkrati je obvezala Izvršni svet Skupščine občine Kočevje, da aktivno in tekoče spremlja pripravo planov v organizacijah in skupnostih ter spremlja njihovo izvajanje. Pri globalni oceni uresničevanja programa ukrepov izhajamo iz poslovnih poročil organizacij združenega dela ter poročil o izvajanju stabilizacijskega programa. Zaradi precej obširnega področja ukrepov navajamo v tej informaciji samo nekatere ključne naloge in samo tisto zmanjševanje stroškov ter odhodkov, na katere vplivajo organizacije, skupnosti in organi na občinski ravni: L Po programu ukrepov se bi moral optimizirati obseg zalog surovin repromateriala itd. z namenom čim nižje vezave obratnih sredstev in s tem zmanjševanje ekstremnega financiranja poslovnih sredstev. Indeksi rasti zalog september 1984/september 1983 so vrednostno znašali: surovine in material 166 nedokončana proizvodnja 164 nedokončana proizvodnja 164 gotovi izdelki 156 trgovsko blago 151 SKUPAJ ZALOGE 163 Ker je indeks cen industrijske proizvodnje (september 1984/ september 1983) znašal 163,2 sklepamo, da je fizični obseg vseh zalog ostal na nivoju lanskega leta. Takšno stanje ocenjujemo kot pozitivno glede na rast industrijske proizvodnje v tem obdobju, ki se je po podatkih Zavoda SRS za statistiko povečala za 4,5%. Vsekakor so v večini OZD resno pristopili k saniranju finančnega poslovanja, kar nam kaže tudi podatek o koeficientu obračanja obratnih sredstev, ki je v letu 1983 znašal 1,83, v letu 1984 pa znaša koeficient obračanja 1.85. Končni odraz večjega samofinanciranja kočevskega gospodarstva so tudi obresti (v 000 din); L—IX. L—IX. indeks 1983 1984 1. odhodki na obresti 440.434 705.946 160 2. prihodki od obresti 137.104 302.928 221 RAZLIKA (L—2) 303.330 403.018 133 Razlika med odhodki in prihodki se je povečala za 33 %, kar je pod stopnjo rasti splošne obrestne mere (okoli 40 %), kar pomeni, da se je naše gospodarstvo z ukrepi na področju proizvodnje, zalog, obračanja obratnih sredstev ravnalo v smeri z začrtanim programom ukrepov. Seveda pa to ne pomeni, da smo na tem področju že dosegli zastavljene cilje, ker se je koeficient obračanja obratnih sredstev povečal samo za en procent, ker je septemberski obseg zalog nesprejemljiv glede na možnosti financiranja le-teh in končno, ker v nekaterih organizacijah in skupnostih posvečajo tem problemom premalo pozornosti. 2. Druga važnejša naloga programa ukrepov je bila ocena rentabilnosti posameznih proizvodnih programov in na tej osnovi sprejem ustreznih ukrepov. Rentabilnost proizvodnje oziroma globalno rentabilnost proizvodnih programov lahko ocenjujemo samo skozi doseganje koeficienta reprodukcijske sposobnosti, ki se je v obdobju devetmesečnega poslovanja povečala 5 % (v SRS 8 %) vendar ocenjujemo, da to ni posledica zamenjav oziroma dopolnjevanja proizvodnih programov temveč v glavnem posledica gospodarnejšega ravnanja z obratnimi sredstvi za isti proizvodni program. Zato smatramo, da ta ukrep ni izveden. Čeprav je zamenjava proizvodnih programov dolgoročnejša naloga, bi bila potrebna večja tržna usmerjenost vseh OZD ter okrepljena vloga razvojnih in komercialnih služb v delovnih organizacijah. 3. Kot ena izmed ključnih nalog programa ukrepov je bil tudi večji izvoz zlasti na konvertibilna tržišča oziroma doseganje v SISEOT usklajenih planov. Na tem področju poslovanja niso bili doseženi zadovoljivi rezultati, kljub temu, da se je pokritje uvoza z izvozom ter pokritje prilivov in odlivov znatno izboljšalo — vendar ne na račun doseganja izvoznih planov, temveč na račun znatnega izpada pri doseganju uvoznih planov (v 000 din 1 $ = 124,80 din). L—X. 1984 L—X. 1984 izvoz blaga uvoz blaga prilivi odlivi plan realiz. 1.231.101 804.199 1.515.776 663.506 1.715.438 1.073.829 1.693.804 551.571 realiz. v % 65,3 43,8 62,6 32,6 4. V programu ukrepov se je postavilo tudi zahtevo, da vse organizacije in skupnosti pripravljajo tekoče likvidnostne plane. Ta zahteva je bila podana zlasti glede zakona o izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki ne poravnavajo tekoče svojih obveznosti. Na ravni kolegija direktorjev gospodarskih OZD je bil imenovan finančni odbor, ki naj bi zbiral kratkoročne mesečne finančne plane in na podlagi le-teh ocenjeval viške oziroma manjke finančnih sredstev ter pomagal preusmerjati finančne viške v nelikvidne OZD (izven bančnega sistema). Odbor svojega dela ni mogel vedno opravljati, ker ravno nelikvidne OZD niso sprejemale finančnih planov. Ocenjujemo pa kljub temu, da večina gospodarskih organizacij tekoče sprejema kratkoročne likvidnostne plane. 5. Rezultati poslovanja in izvajanja programa ativnosti bi bili zadovoljivi, če se bi v celoti izvedel ukrep zmanjševanja materialnih potroškov za 1,5 % glede na leto 1983 kot je zapisano v programu ukrepov. Porabljena sredstva so se glede na enako obdobje leta 1983 povečala za 61 %, medtem ko se je celotni prihodek povečal za 57 %, kar pomeni, da je ekonomičnost poslovanja gospodarstva občine Kočevje upadla. Upoštevajoč na eni strani indeks cen industrijskih proizvodov ter na drugi strani fakturirano realizacijo ocenjujemo, da so materialni potroški na enoto proizvoda oziroma storitve ostali na nivoju leta 1983, negativno na ekonomičnost pa je vplivalo dejstvo hitrejšega dviganja cen vhodnih materialov od cen končnih proizvodov. Tudi to dejstvo potrjuje ugotovitev, da se ni izvedel ukrep ocenjevanja rentabilnosti prosameznih proizvodnih programov in ustrezno ukrepanje na tej piodlagi. 6. Program finančne konsolidacije gospiodarstva predvideva 10 % zmanjšanje dela dohodka za DSSS. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo izločeno za DSSS 434.508 tisoč din oziroma 45 % več glede na enako obdobje preteklega leta. V strukturi razporejanja dohodka je 8,5 % sredstev za DSSS, v preteklem letu je bilo 8,8 %. Točno oceno sredstev za DSSS bomo prodali, ko bomo imeli prodatke iz zaključnih računov za 1984, oziroma ko bomo analizirali izvajanje planov. 7. V obdobju januar—september 1984 je izplačalo gospodarstvo v poprečju na delavca za skupno porabo brez stanovanjske gradnje in prehrane 12.120 din. kar pomeni 66% rast glede na enako obdobje lani. V strukturi dohodka je v letu 1983 bilo 1,4 % sredstev za skupno porabo — brez stanovanjskega dela. v letošnjem letu kar 1,6 %. Točno oceno sredstev za skupno porabo — brez stanovanjskega dela bomo podali ko bomo imeli podatke iz zaključnih računov. 8. Poleg ukrepov na ravni gospodarskih organizacij združenega dela je bil poudarek tudi na izvajanju ukrepov drugih organov, organizacij in skupnosti na občinski ravni. Eden izmed teh ukrepov je bilo tudi razbremenjevanje gospodarstva. Na tem mestu obravnavamo samo razbremenjevanje gospodarstva na občinskem nivoju: a) Obveznosti glede občinskega samoprispevka so prenehale meseca maja 1984. Ker se v mesecu novembru ni uvedel nov samoprispevek kot je bilo v izračunu sredstev samoprispevka predvideno.ocenjujemo. da bo finančni učinek večji kot je bilo planirano in bo znašal okoli 30.000.000 b) V skladu s sprejetim programom ukrepov se je zmanjšal tudi stanovanjski prispevek, in sicer: Prejšnje prisp. stop. Veljavne prisp. stop. Razlika v din solidar. iz ČD 0,20 0,16 510.000 vzajemnost iz ČD 1,20 1,00 3.023.000 vzajemnost za kad. stan. 0,15 0,12 311.000 skupaj 1,55 1,28 3.844.000 Ocenjujemo, da se bo do konca leta 1984 ta del obveznosti iz čistega dohodka gospodarskih in negospodarskih OZD zmanjšal v skladu s predvidenim programom. c) Prispevna stopnja za zaklonišča se je zmanjšala od 3 % (plačujejo imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini) od letne stanarine oziroma najemnine, na 2,55 % ter od 0,06 % (plačujejo lastniki stanovanjskih hiš, počitniških in drugih stavb — na območju mesta Kočevje) od nabavne vrednosti stavbe, oziroma obračunane amortizacije na 0,051 %. To pa pomeni, da sta obe stopnji znižani za 15 % in da finančni učinek znižanja stopenj znaša 120.000 din. d) Kljub temu, da v programu ukrepov ni omenjeno področje zmanjšanja splošne in skupne porabe posebej, smatramo, da je to področje potrebno tudi poudariti. Poprečna prispevna stopnja iz osebnih dohodkov za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti na ravni občine je v začetku leta znašala 21,77 %, v skladu z zakonom o prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za splošno in skupno porabo pa se je znižala na približno 20,20 %, kar pomeni, da so se prispevki iz osebnih dohodkov tudi zmanjšali. To nam kažejo tudi naslednji podatki za gospodarstvo občine Kočevje (v 000 din). L—IX. L—IX. 1983 1984 indeks čisti osebni dohodki 946.000 1.430.000 151 bruto osebni dohodki 1.334.028 1.921.000 144 RAZLIKA 388.028 491.000 127 Vendar v tem primeru ne moremo govoriti o razbremenjevanju gospodarstva in negospodarstva, ker se na ta način zmanjšana sredstva niso razporedila v poslovni ali rezervni sklad OZD pač pa v povečanje čistih osebnih dohodkov, e) Podatka za zmanjševanje prispevka za komunalno rabo, ki je naveden v programu ukrepov v času pripravljanja gradiva, kljub zahtevi Komiteja za družbeni razvoj nismo prejeli s strani delovne skupnosti Samoupravne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost. 9. V programu finančne konsolidacije gospodarstva je omenjeno, da je bistvenega pomena uresničevanje akcijske enotnosti vseh družbenih, samoupravnih in poslovnih subjektov, ter da se naloge opredeljene v nalogah in aktivnostih v okviru občine Kočevje morajo realizirati v predvidenem roku. Sedaj lahko ugotovimo, da vsi posamezni nosilci izvajanja teh nalog, jih pač ne izvajajo, to predvsem velja za Ljubljansko banko ter za DSSS SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Komite za družb, razvoj Kočevje, 28. 11. 1984 občine Kočevje Informacija o aktivnostih na področju proizvodno-programskega, poslovnega in samoupravnega povezovanja gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva PREDLAGATELJ: IZVRŠNI SVET ESA 256 POROČILO O AKTIVNOSTIH NA PODROČJU PROIZVODNO-PROGRAMSKEGA, POSLOVNEGA IN SAMOUPRAVNEGA POVEZOVANJA GOZDARSTVA, LESNE INDUSTRIJE IN KMETIJSTVA L Izhodišče za razmišljanje o potrebi in možnosti območnega povezovanja je bilo predvsem v spoznanju, da v območju razpolagamo z narodno gospodarskimi resursi gozda, obdelovalnih površin in proizvodno predelovalnih kapacitet. Oi lenjene resurse ne koristimo optimalno v smislu doseganja najviš ,h možnih narodno-gospodarskih efektov, pa tudi ne v smislu rajnosti zagotavljanja virov. Da bi dosegli trajno optimiranje družbe-no-ekonomskih efektov in razpoložljivih resursov je -otrebna sprememba družbene in poslovne miselnosti in iz te k inkretna družbena in poslovna akcija v smeri funkcionalne sami upravne, poslovne in proizvodno — programske povezave subjektov, ki gospodarijo s tem delom narodnega bogastva. Takšna spoznanja niso značilna samo za naše območje (Kočev-sko-ribniško ) ampak so se pojavila tudi v širših okvirih (Problemska konferenca ZKS o uresničevanju kongresnih usmeritev na področju gozdarstva in lesne predelave). Podane družbene usmeritve so bile izhodišča za načrtovanje poslovno strateške usmeritve posameznih gospodarskih subjektov na področju neposrednega poslovno interesnega sodelovanja, vzporedno pa so tekle akcije, ki naj bi zagotovile skupno načrtovanje poslovno-razvojne usmeritve vseh območnih gospodarskih subjektov. Za ta namen je bil imenovan iniciativni odbor za povezovanje gozdarstva, lesne industrije in kmetijstva. 2. Iniciativni odbor je Izvršnima svetoma občin Kočevje in Ribnica do sedaj posredoval že dve poročili o delu. V zadnjem poročilu smo navedli, da je bil pripravljen osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Na osnutek sporazuma s strani predlaganih subjektov povezovanja ni bilo nikakršnega odziva. Zato je iniciativni odbor analiziral nastalo stanje in meni, da smo s tem, ko smo ponudili obliko povezovanja morda nekoliko prehiteli čas, ker vsebina povezovanja še ni dodelana tako, da bi se iz nje dalo nesporno ugotoviti trajno doseganje boljših družbeno-ekonomskih efektov izraženih v obliki dohodka, akumulacije, izvozne realizacije, zaposlovanja itd. Pri vseh subjektih povezovanja je še vedno čutiti zasledovanje predvsem lastnih interesov in še niso pripravljeni na to, da bo z enotno poslovno strategijo, ki nujno zahteva določeno specializacijo (tako surovinsko kot programsko-tehnološko), koncentracijo primarnega dela predelave lesa (mehanizirana skladišča in primarna predelava) in dekoncentracijo ostalega dela proizvodnje, prišli do predelave v smislu vodenja izrazito namenskega proizvodnega procesa. Tako se vsiljuje občutek, da si želi lesna industrija s povezovanjem prdvsem zagotoviti surovino oziroma večji vpliv na razporejanje surovine in onemogočiti vsak odtok lesne mase iz območja, gozdarstvo pa se boji, da bodo gozdni sortimenti, znotraj enotne institucijske povezave gozdarstva in lesne industrije manj podvrženi tržnim zakonitostim in zato ne kaže za tako povezovanje poudarjeno izrazitega interesa. Gozdarstvo se sicer zaveda, da je dolžno skrbeti za čim boljši tehnološki razvoj lesne industrije v lastnem območju, saj je le dobro razvita lesna industrija sposobna izvajati sodobno tehnologijo predelave in realno ovrednotiti gozdne sortimente. Meni pa, da je možno take interese zadovoljivo reševati tudi na osnovi po-slovno-tehničnega sodelovanja oziroma na tržnih odnosih, čeprav druge oblike predstavljajo novo kvaliteto vendar le v slučaju če oblike samoupravne povezanosti izhajajo iz predhodnih spontanih povezav in dejanskega sodelovanja povezujočih se subjektov. Gozdarstvo se zaveda, da bo mogoče napredovati in dosegati dioločene cilje le s skupnim nastopom in trajnim sodelovanjem. Mamki • novice Inzacij združenega dela * Iz organizacij združenega dela Obrtniki so razstavljali Obrtniki, člani Obrtnega združenja Kočevje, so 24. 11. 1984 imeli svoj praznik. Odprli so dom obrtnikov in tako prišli do lastnih prostorov. Ob tej priliki so pripravili tudi 1. razstavo izdelkov obrti v občini. Razstavljalo je 42 obrtnikov. Z razstavo so obrtniki opozorili, da so sestavni del gospodarstva v občini. Zanimanje za razstavo je bilo med občani veliko, saj si jo je ogledalo precej odraslih in šolske mladine. Ob otvoritvi je bila tudi razširjena seja izvršilnega odbora Obrtnega združenja, na kateri so sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in Zveze obrtnih združenj Slovenije. Na seji je bilo poudarjeno, da je nujno drobno gospodarstvo v občini Kočevje pospešeno razvijati. Na slovesni otvoritvi doma in razstave so učenci Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje izvedli bogat in kvaliteten kulturni program za vse goste, obrtnike, delavce pri obrtnikih in upokojene obrtnike. Lojze Starc i. . S j fj • Del razstavljenih izdelkov obrtnikov (Foto: M. Jelenovič) Veliko oviro za hitrejši razvoj pomenijo skromna vlaganja v posodobitev in razširitev zmogljivosti. DO Inkop ima izdelan program modernizacije in razvoja, vendar ga zaradi skromnih finančnih zmožnosti (prenizka akumulativnost proizvodnje) ne moremo izvajati tako, kot smo načrtovali. Največji problem je zastarela tehnologija lakiranja — z zračno sušenimi premazi, ki ne omogočajo kvalitetne zaščite, kot jo zahteva današnji razvoj, s tem pa nam onemogoča vključevanje v zahtevni mednarodni trg. Za uvajanje najsodobnejše tehnologije pa je treba poleg domačega znanja tudi delni uvoz opreme in komponent in tudi razbremenitev gospodarstva. Z vse večjim usmerjanjem na kovinsko pohištvo bo ta problem povezan z velikimi investicijskimi vlaganji, vse težji in ga bomo v bližnji prihodnosti morali rešiti. V letošnjem letu naj bi ustvarili 520 milijonov celotnega prihodka. Upamo, da bomo načrtovane rezultate kljub težavam dosegli. Delavci In kopa se zavedamo, da gospodarska stabilizacija zahteva od nas velika prizadevanja za uspešnejše poslovanje, kar bomo dosegli le z vlaganjem v kadre, izboljševanjem kadrovske strukture zaposlenih, boljšo organizacijo in hitrejšim vlaganjem v sodobnejšo opremo. Poiskati in razviti moramo program, s katerim bi se uspešneje vključili v mednarodno tržišče. To so hkrati naloge in cilji, ki naj bi jih dosegli v naslednjem srednjeročnem obdobju. A. Benčina To so naši energetiki! Jubilej Elektro Kočevje Bivši okrajni ljudski odbor Kočevje je 16. 1. 1954 iz dotedanjih tehničnih enot, ekspoziture in obrata Kočevje ter rajona Velike Lašče ustanovil podjetje Elektro Kočevje za poslovanje v okraju. To je bila prva organizirana oblika elektrogospodarske dejavnosti v Kočevju. Oskrba z električno energijo je bila takrat precej nezanesljiva z razmeroma dolgotrajnimi prekinitvami. Elektrifikacija podeželja je bila sicer v velikem razmahu, vendar so jo zaradi pomanjkanja materiala in finančnih sredstev izvajali tehnično nepopolno. V občini Kočevje tedaj praktično ni bilo domačih strokovnih kadrov elektro stroke. Glavno prevozno sredstvo električarjev je bilg dvokolo, čeprav so delali na območju s površino 1300 km2. Lastnih zvez niso imeli, telefonske linije pa so bile, posebno ob vremenskih neurjih, pogosto prekinjene. Na novo ustanovljeno podjetje, ki po nekaj vmesnih reorganizacijah v okviru elektrogospodarstva posluje od 1. 1. 1973 kot tozd Elektro Kočevje, si je sicer na začetku začrtalo smer razvoja, vendar jo je zaradi skromnih materialnih in kadrovskih pogojev le z velikimi težavami kolikor toliko uspešno izvajalo. Kljub temu so do leta 1970 izvedli elektrifikacijo v celoti in pri tem na novo elektrificirali 305 vasi. Šele po tem obdobju so lahko pričeli gradnjo elektroenergetskih objektov, ki so poleg same elektrifikacije omogočali tudi kvalitetno oskrbo z električno energijo, kar je pogoj za uspešen razvoj vsega območja. Glavni dosežki v ta namen so: oskrba vseh odjemalcev preko RTF 110/20 kV Kočevje iz 110 kV daljnovodne zanke, s čimer je bilo (po 82 letih od elektrifikacije Kočevja) v letu 1978 prvič doseženo normalno napajanje z električno energijo. Da so to lahko izvedli, so morali spremeniti dva napetostna nivoja, na visoki napetosti z 35 na 110 kV, na srednji napetosti pa z 10 na 20 kV. V zvezi s tem je bilo treba zamenjati izolacijo na 208 km daljnovodov, položiti po Kočevju 6 km novih srednje napetostnih kablovodov in predelati 144 transformatorskih postaj. V posameznih naseljih izvajajo v vsem tem času in tudi še sedaj tako imenovano drugo elektrifikacijo, saj prvotna omrežja, ki so bila grajena predvsem za razsvetljavo, ne bi mogla več oskrbovati gospodinjstev opremljenih z vsemi tehničnimi pripomočki, moderniziranih kmetij, razvijajoče se obrti in industrije. Naj ob tem navedemo samo podatek, da je bilo pred 30 leti na območju tozda le 13 transformatorskih postaj s skupno močjo 730 kVA, konec leta 1983 pa že 265 z močjo 47000 kVA in 1300 km omrežij raznih napetosti. Pri izvajanju del so delavci Elektro Kočevja vzorno sodelovali z občani, krajevnimi skupnostmi in občinami, kar je zelo pomembno predvsem zaradi njihovih terenskih del na zemljiščih drugih lastnikov. Njihovi izsledki pri skladiščenju, obdelavi in transportu lesenih drogov ter mehaniziranemu kopanju jam v kamnitem terenu so bili izrabljeni tudi v širšem slovenskem prostoru. Precejšnja sredstva so namenili tudi za razvoj in izvedbo računalništva, lastnih zvez, za gradnjo dispečerskega centra in daljinskega vodenja, kar bo pomembno za hitro ugotavljanje napak na daljnovodih in pa za avtomatizirano obratovanje malih hidroelektrarn, da bodo lahko obratovale ekonomično. Doseženi so bili vidni uspehi pri modernizaciji obratovanja, gradnjah in obračunu električne energije. Zanimive so povezave na 20 kV nivoju s sosednjimi območji, ki jih prej sploh ni bilo, še letos pa jih bo že 9 in bodo znatno skrajšale dolžine izklopov pri remontih omrežij v oddaljenejših krajih, še najbolj pa bodo važne za potrebe splošnega ljudskega odpora. V sistemu socialističnega samoupravljanja je tozd dosegel lepe rezultate. Njihovi delegati so uspešni tudi v okviru samoupravnih organov DO in sozdov Elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije. Družbenopolitične organizacije so vedno bolj učinkovite, njihovi predstavniki pa so uspešni in aktivni tudi v občinskih in republiških organizacijah. Tozd Elektro Kočevje danes kljub zahtevnemu zemljišču in v težkih vremenskih razmerah zaradi dolgih zim in slabih cest uspešno opravlja svojo nalogo. Zato imajo vsekakor zaslugo strokovni kadri, ki so zrasli skupaj s tozdom, še več, skoraj vsi električarji v vseh delovnih organizacijah kočevske in ribniške občine so nekdanji delavci ali štipendisti Elektro Kočevja. Rudi Gruden Pogled v preteklost Tiskarne in časopisje na Kočevskem Na ozemlju današnje Kočevske so se okoli leta 1330 naselili Nemški koloni. Tako je to območje postalo prizorišče idejnih, jezikovnih, gospodarskih in drugih konfliktov. Leta 1941/42 so Kočevski Nemci (Kočevarji) kooptirali za Nemčijo in se odselili. Na začetku dvajsetega stoletja, ko so se tudi na Kočevskem pričela ostrejša trenja narodnostnega prestiža, so Kočevski Nemci kaj hitro dojeli, da bo glavno orožje idejnih obračunov pisana beseda. Na tej osnovi so opravili razgovore s tiskarskim mojstrom Jožetom Pavličkom, ki je ob vsestranski finančni podpori Ljubljanske kranjske hranilnice (Nemške) ustanovil v Kočevju lastno tiskarno. Kočevskim Nemcem je tiskarna dobro in vsestransko služila do razpada Avstro-Ogerske monarhije in še bolj uspešno v kraljevini SHS. Ob pričetku druge svetovne vojne, ko so italijanske okupacijske enote zasedle Kočevje, je tiskarna prenehala obratovati. Decembra 1941 seje Pav-liček skupaj z ostalimi Kočevarji izselil na območje tedanje Velike Nemčije. Njegovo premoženje in premoženje Kočevarjev je prevzela italijanska družba EMONA. Ob kapitulaciji Italije leta 1943 so Pavličkovo tiskarno usposobili, ob umiku iz Kočevja pa so jo še pred prihodom nemških okupacijskih enot demontirali in odpeljali v Rog. S tem ko so si Kočevarji zagotovili svojo tiskarno, so v razdobju 1903—1941 vsestransko skrbeli za tisk propagandnega materiala in časopisov. Za svoje namene in dosego političnih ciljev so imeli Kočevarji kar tri časopise (v Ko- čevju je bilo po statističnih podatkih iz leta 1910 — 2.828 prebivalcev in 304 stanovanjske hiše), in to tednike Dcr Land-wirt, Der Gottscheer Bote in Gottsceheer Nahrihten. Leta 1919 se je tednik Der Gottscheer Bote preimenoval v Gottscheer Zeitung. Do leta 1941 je izhajal trikrat tedensko. Pod istim imenom izhaja danes v sosednji Avstriji. Značilno za to obdobje je, da tudi Slovenci niso stali križem rok. Ta nastop pa je bil idejno razdrobljen ter enotnosti in naprednim idejam škodljiv. V razdobju 1903—1908 je bil tiskan v slovenskem jeziku socialdemokratski mesečnik Naši zapiski. Mnogo kasneje (15. 8. 1938) je pričel izhajati mesečnik Kočevski Slovenec. Časopis pod predsedstvom izrazito reakcionarno nastrojenega župnika Karla Škulja iz Dolenje vasi pri Ribnici. Kočevski Slo- venec je bil izrazito klerikalni list, ki je med Slovenci na Kočevskem napravil več politične škode kot koristi. Pri tiskanju takega in drugačnega informa-cijsko-propagandnega materiala je bila Pavličkova tiskarna na razpolago (za dobro plačilo tudi za tisk ilegalnega propagandnega materiala KPJ). Kočevska in zlasti mesto Kočevje je 1945 leta pričakalo svobodo v ruševinah. Vzporedno z obnovo mesta in izgradnjo industrije se je porodila ideja, da bi imelo Kočevje ponovno svojo tiskarno. S sklepom Okrajnega ljudskega odbora Kočevje se je pristopilo k izgradnji tiskarne. Pričetek obratovanja tiskarne je bil povod in vzpodbuda, da bi za potrebe Okraja Kočevje tiskali lastni časopis. Občinski odbor SZDL je sklical v začetku leta 1956 širši posvet, na katerem so bila sprejeta stališča o organizacijski obliki in vsebinski zasnovi časopisa. Za urednika lista je bil imenovan takratni podpredsednik Okrajnega odbora Kočevje Jože Košir. Časopis je dobil ime NOVICE Glasilo Socialistične zveze de- lovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica. Sprejet je bil sklep, da bo v letu 1956 izhajal kot štirinajstdnevnik v letu 1957 pa že kot tednik. Za pestro in kakovostno vsebino so skrbeli priložnostni (vendar zvesti dopisniki), ki so z veliko zagnanostjo uspešno opravljali svoje poslanstvo. Med najbolj delovnimi in uspešnimi bi našteli sledeče: Marjan Tra-tar-Učo, Andrej Arko, Jože Šmaljcelj, Tomaž Lendero, Albin Košmrlj, Pepi Ivanc. Doktor Franc Trampuž je skrbel za literarne prispevke, dočim je bil na področju fotodokumentacije najuspešnejši inženir Lojze Čampa. Priložnostno je z dopisovanjem sodelovalo mnogo občanov z eno samo željo posredovanja aktualnih novic in afirmacije svojega kraja. Vendar je bila NOVICAM namenjena kratka življenjska pot. Izhajale so vsega osem let. Ko so bile 1958 leta Novice poslovno vključene v sklop ČZP Kočevski tisk — Kočevje, so prav v tem obdobju sprejeti predpisi o poslovanju grafičnih podjetij in predpisi o dodatnih in povečanih finančnih dajatvah sprožili prva vprašanja zago- tovitve finančnih virov in rentabilnosti časopisa. V letu 1963 (v jubilejnem letu dvajsete obletnice Zbora odposlancev Slovenskega naroda) je bilo postavljeno vprašanje nadaljnjega izhajanja Novic. Sprejet je bil sklep, da se Novice združijo z Dolenjskim listom v Novem mestu. V 50. številki Novic (13. decembra 1963) so bili občani seznanjeni, da se s prvim januarjem 1964 Novice združijo z Dolenjskim listom. Zadnja, t.j. 52. številka Novic je izšla 31. decembra 1963. Prvega januarja 1964 so naročniki Novic že prejeli Dolenjski list. Tako je Kočevska izgubila svoj edini osrednji časopis. V času od 1964 do 1984 so nastalo vrzel v posredovanju informacij vsaj delno ublažile večje delovne organizacije Kočevske s svojimi tovarniškimi glasili, vprašanje časopisa na ravni občine pa je še vedno odprto. Morda pa je prav ta številka Kočevskih novic vzpodbuda, da bo tudi to vprašanje v zadovoljstvo nas vseh dokončno rešeno. Andrej Arko novice Kultura Kako pridobiti sredstva za preureditev prostorov Delavske godbe Kočevje Delavska godba združuje amatersko delo 160 rednih članov v naslednjih sekcijah: godba z SO člani in članicami, pihalni orkester zabavne in narodno-zabavnc glasbe s 25 člani iz vrst godbe, ansambel PLEHBAND s 6 člani iz vrst godbenikov, ansambel MAZORETK s 25 članixcami ter štiri sekcije izraznega plesa s 55 člani in članicami. V pripravi so še naslednje sekcije: folklorni ansambel za izvajanje vseh zvrsti folklorne glasbe Slovenije (40 članov), folklorna plesna sekcija (35 članov in članic), bobnarska skupina (40 članov), harmonikarski orkester (30 članov in članic), trobilno lovska skupina (8 članov) in mešani pevski zbor (60 članov in članic). Za delo sekcij delavske godbe imamo trenutno na razpolago 8 prostorov v stavbi stare gimnazije v Kočevju. Ti prostori pa ne ustrezajo zahtevam delovanja sekcij v okviru Delavske godbe Kočevje. Za uspešno delovanje vseh sekcij smo že pričeli s preurejanjem prostorov v stavbi stare gimnazije. Predvidoma bo otvoritev preurejenih prostorov še pred koncem letošnjega leta. Delavska godba Kočevje želi zagotoviti denarna sredstva za ureditev delovnih prostorov. Predračunske vrednosti za ureditev delovnih prostorov v višini 4.000.000,00 din delavska godba ni v stanju zagotoviti samo s podporno članarino. Zaradi tega smo bili prisiljeni pristopiti k akciji za zagotovitev denarnih sredstev od organizacij združenega dela in drugih organizacij ter občanov občine Kočevje. V dosedanji akciji smo skupaj s prispevki OZD in posameznikov uspeli zbrati 300.000,00 din. Potrebovali bi še najmanj 2 in pol milijona din, da bi skupaj z lastnimi sredstvi lahko v celoti uredili prenovljene prostore. Prosimo vse, ki so pripravljeni s finančnim prispevkom omogočiti kvalitetnejše delo sekcij v okviru Delavske godbe Kočevje, da ta prispevek nakažejo na žiro račun Delavske godbe Kočevje (51300-678-21371). slavRo Rančigaj Delavska godba Kočevja v paradi ob dnevu šoferjev in avtomehanikov (rolo: arhiv) Usposabljanje delovnih ljudi in občanov V decembru bomo v naši občini pričeli s poukom za usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je dejavnost posebnega družbenopolitičnega izobraževanja in delovanja v naši samoupravni socialistični skupnosti, vzpodbuja pa obrambno zavest in samozaščitno pripravljenost vsega prebivalstva. Program je enoten in obvezen za vse delovne ljudi in občane, ne glede na njihovo razporeditev v razne sestavine splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, razen za mladino, ki ne obiskuje srednje šole, učence srednjega usmerjenega izobraževanja in študente višjih in visokih šol ter fakul- tet in akademij, ki imajo pouk obrambe in zaščite po posebnih učnih programih. Usposabljanje za leto 1984 bo potekalo po programu, ki ga je določil Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Tema radiološko-biološ-ko-kemične nevarnosti in zaščita pred njimi bo predvajana dve šolski uri in sicer za organizacije združenega dela, 'samoupravne organizacije in skupnosti ter za krajevne skupnosti posebej. Predavanja bodo v Šcškovem domu oz. v primernih prostorih v krajevnih skupnostih.Slušatelji si bodo med predavanjem ogledali tudi filme in diapozitive. Program usposabljanja za leto 1984 je obravnaval na svoji redni seji tudi Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in sprejel naslednje sklepe: Kaj bo z jezerom? O jezeru se zadnje čase nič ne sliši in o tem nič ne piše. Vendar pa molk v javnih glasilih ne pomeni, da se okrog jezera nič ne dogaja. Obiskovalec jezera opazi, da se dela pri rcno-viranju restavracije nadaljujejo, nič pa ni novega okrog jezera. Kopalci so bili poleti zelo zadovoljni s tem, kar je naredila krajevna skupnost Salka vas--Rudnik. Nasutje peska je preprečilo kaljenje vode in omogočalo veliko ugodnejše kopanje. To je pl iii.e., Iv. ' ažc. da se marsikaj lahko napravi Letošnji svečani sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo (Foto: .1. Konečnik) v splošno korist z iznajdljivostjo in dobro voljo. Na drugi strani teče zbiranje vseh potrebnih podatkov za izdelavo idejnega načrta ureditve celotne površine jezera. Strokovnjak iz Ljubljane je zelo odgovorno pristopil k izdelavi študije o jezeru in njegovi okolici. Za dobre rešitve neke naloge so potrebne široke raziskave o tem, kaj imamo, kaj hočemo in kako bomo to dosegli. Gre za dolgoročno rešitev. Zato moramo dobiti dobre osnove. Izdelane so karte v primernem merilu, v katere se bo sedaj začelo vrisovati vse, kar se lahko zve o jezeru, o kamenini, o tleh itd. Sele iz teh zbranih podatkov se bo lahko želje uskladilo z možnostmi. Odbor za jezero meni, da je to edini pravilni način za rešitev neke dolgoročne zadeve. Ce hi urejanje jezera in njegove okolice reševali na hitro, bi najbrž naredili napako, ker bi se nedvomno kasneje pokazalo, da ta ali ona stvar ni v redu. Ko bomo imeli zbrane vse potrebne podatke, se bo skušalo uskladiti želje, ki so bile posredovane odboru za jezero iz raznih strani. To bo pa tudi trenutek za javno razpravo o načrtu urejanja jezera in njegove okolice. Občani so torej lahko pomirjeni. Odvodnjavanje jezera je narejeno, ostala dela pa so v teku zahvaljujoč DO Oprema, ki financira izdelavo načrta ureditve jezera in njegove okolice. Anton Prelesnik — odgovorni za izvedbo in organizacijo pouka so občinski upravni organ za ljudsko obrambo, Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS in OZD ter Koordinacijski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu OK SZDL; — upravni organ za ljudsko obrambo in Koordinacijski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OK SZDL zagotovijo predavatelje; — vabila za slušatelje pripravi upravni organ za ljudsko obrambo; — evidenca prisotnosti v OZD in KS se vodi po navodilih upravnega organa za ljudsko obrambo — v priprave na usposabljanje se vključijo vsi družbenopolitični dejavniki v občini. OZD in KS; — krajevne skupnosti SZDL v KS, osnovne organizacije sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito predhodno na sestankih samoupravnih organov obravnavajo te sklepe in poskrbijo za njihovo realizacijo ter z resno politično akcijo zagotovijo čim večjo udeležbo na predavanjih; — komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po končanem usposabljanju izdelajo pismena poročila o udeležbi; — vsako gospodinjstvo prejme knjižico »Zaščita pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem«; — pouk se financira iz samoupravno združenih sredstev za financiranje ljudske' obrambe. V program usposabljanja delovnih ljudi in občanov bo vključena tudi akcija zagotavljanja osebne in kolektivne RBK zaščite. Slšatelji si bodo lahko v prodajalni NAMA ogledali potrebna RBK sredstva, katera morajo za zaščito svojih delavcev zagotoviti OZD, in tista, ki si jih moramo po zakonu zagotoviti delovni ljudje in občani sami. Upravni organ za ljudsko obrambo Delavec v tovarni ni samo proizvajalec materialnih dobrin, temveč vse bolj posega s svojimi interesi tudi na druga področja življenja in ustvarjalnosti. Človeška ustvarjalnost pa je različna in neomejena. Ustvarjalec je sleherni delovni človek in občan, ki se na svoj način vključuje v proces kulture in v okviru nje tudi umetnosti. Prizadevanje naše družbe je usmerjeno v to, da bo kultura dobila svoje mesto v organizacijah združenega dela in v občini na sploh, da bo kultura in v okviru nje tudi umetnost produkt ustvarjalnega življenja, ljudi, ne pa peščice posameznikov. Nebojša Ignjatovič, ki je zrasel v delavski družini v Gornji Draguši (med mestima Blaca in Prokupljem v Toplici SR Srbija) se je že v srednješolskih dneh začel ukvarjati s poezijo. Ko je prišel v Kočevje in se zaposlil v delovni organizaciji LIK, se je vključil v klub pesnikov in pisateljev v okviru Občinskega sveta ZKPO Kočevje in bil vseskozi njen aktiven član. Svoje pesmi je objavil že v mnogih slovenskih knjižnih revijah, z njimi se je že večkrat tudi osebno prdstavil na knjižnih manifestacijah širom Slovenije. S tem je dokazal vso svojo pesniško aktivnost, ki se je predvsem izrazila v okviru srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki bivajo v Slove- niji. Prav tem srečanjem pa posveča svojo pesniško zbirko Srečanja, ki jo izdaja v samozaložbi s pomočjo svoje osnovne organizacije sindikata in delovne organizacije LIK-Kočevjc. Zbirka v nakladi 1000 izvodov, ki jo je ilustriral njegov prijatelj amaterski slikar Janez Arko iz Kočevja, bo izšla sredi decembra. V njej bodo predstavljene pesmi v srbohrvaškem in slovenskem jeziku. ki jih je Nebojša Ignjatovič napisal na dosedanjih petih srečanjih pesnikov in Nebojša Ignjatovič pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki bivajo v Sloveniji. Svojo pesniško zbirko bi želel tudi predstaviti v svojem rodnem kraju in pobrateni krajevni skupnosti Pro-kuplje s krajevno skupnostjo mesta Kočevje. Za uresničitev te želje pa sam nima dovolj sredstev. Danilo Škulj Rudi Miiller Jesenske noči Razgovoril se je veter oktoberski po strminah oguljenih trt, mladi mesec obsije vas nepozabnosti. Mala reka zašumi močneje, a jaz zapojem pijano pesem ubrane s srcem ujete rime. V sredi vasi gostilna polna skrbi, muzikant z godalom po struni brenka, pesem pesniku igra: Oj, jesenske dolge noči. Pesnik slavi jesen, bogato z žitom in vinom. Prijatelj . . . ! Prekleta je gostilna, pijem čaše grenkega vina in pesem in glasba razbija spomin. Dvigam čašo, topličko ruj no vino. Na zdravje! Pridnim oralcem, vinogradnikom v plavih kombinezonih, v tovarnah delavcem. razcveteli mladosti po šolah, otročkom v vrtcih, bodočim novorojencem. in na zdravje pesnikom. ki v prsih nosijo ptico . . . srce, ki jim vedno poje. Ob izidu pesniške zbirke SREČANJA Nebojša Ignjatoviča Mmfci m novice Športne igre KS občine Kočevje V' Sport SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V letu 1984 so bile izvedene sindikalne športne igre v balinanju, kegljanju, nogometu in šahu, do konca leta pa bodo še v streljanju, namiznem tenisu, košarki, rokometu in odbojki. REZULTATI: Nogomet: v nogometu je sodelovalo 16 ekip 1. mesto — OPREMA 1 2. mesto — MELAMIN 2 3. mesto — TEKSTILA-NA 1 Balinanje: na tekmovanju je sodelovalo 6 ekip 1. mesto — ITAS 2. mesto — MELAMIN 2 3. mesto — LIK Kegljanje: v moški konkurenci je sodelovalo 20 ekip 1. mesto — ITAS 1 — 2521 kegljev 2. mesto — LIK 1 — 2438 kegljev 3. mesto — ZKGP — 2431 kegljev Najboljši posamezniki: 1. mesto — ŠTIMEC JANEZ ZKGP I — 446 kegljev 2. mesto — KAPLAN TONE LIK 1 — 444 kegljev 3. mesto — VRESK MIHA ITAS 1 — 443 kegljev V ženski konkurenci je sodelovalo 7 ekip 1. mesto — LIK — 1419 kegljev 2. mesto — ZIDAR — 1343 kegljev 3. mesto — TR1KON — 1323 kegljev Najboljše posameznice: 1. mesto — MARGAN MARIJA LIK — 406 kegljev 2. mesto — JANEŽ VERA LIK — 401 kegelj 3. mesto — KOSTEN ANICA AVTO — 389 kegljev ŠAH: na tekmovanju so sodelovale 4 ekipe L mesto — ELEKTRO 8 točk 2. mesto — SNEŽNIK 7 točk 3. mesto — TRGOPRO-MET 4,5 točke 4. mesto — TEKSTILANA 4,5 točke Ob ugotovitvah, da je na te-lesnokulturnem in tudi nekaterih drugih področjih premalo sodelovanja med občani, ki živimo daleč vsak zase v desetih krajevnih skupnostih,je Zveza telesnokulturnih organizacij Kočevje želela poiskati rešitev, ki bi dala možnost vsaj za občasna srečanja. Vsem KS je ponudila »projekt« srečanj, imenovan ŠPORTNE IGRE KS OBČINE KOČEVJE. Cilji in naloge teh iger naj bi bili predvsem: popularizacija športnore-kreativne dejavnosti v vseh sredinah naše občine, razvijanje trajnih navad v športnorekre-ativncm udejstvovanju, tesnejša povezava občanov oziroma krajanov tako na področju telesne kulture kot tudi drugje in razvijanje družabnosti. Igre naj bi bile prikaz rezultatov dela, ki jih je posamezna KS dosegla v teku enega leta. Kolektivni uspeh: Prenovljen most v Gaju Leseni most v Gaju, ki povezuje športne objekte v Kočevskem športnem centru, so z udarniškim delom zgradili športni delavci že tam okoli leta 1952. Z nekaj ohranitvami je uspešno prestajal vse obremenitve do lanskega leta. Zob časa in pa nekateri občani, ki so se izkazovali s svojo močjo, pa so ga tako močno zdelali, da je postal nevaren za prehod. Most je bilo treba popolnoma prenoviti. Kakšen naj bi bil nov most in kje dobiti sredstva za to investicijo? Betonski ali kovinski bi bil predrag, pa tudi v okolje se ne bi lepo vklopil. Most naj bo lesen, tako je dogovorjeno. Ker ni sredstev, gremo v akcijo. Prosi tukaj, prosi tam in most je narejen. V akcijo so se vključili tudi predstavniki Občinske konference SZDL, sekretar Skupščine občine Kočevje, sekretar samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost in te-lesnokulturni delavci. Gradbeni material, hrastov les, so prispevali: Oprema, Snežnik Kočevska reka. GG tozd Rog. GG tozd Pugled in LIK Kočevje, 200.000,00 dinarjev je prispevala SIS za cestno in komunalno dejavnost, gradbena dela pa je opravilo SGP Zidar iz Kočevja. Predstavniki KS so na prvem sestanku ugotovili, da je predlog primeren. Sprejet je bil sistem IGER, določene so bile športne panoge, v katerih naj se igre izvedejo, sprejete so bile propozicije in določeni nosilci posameznih akcij za prvo izvedbo iger. Športne igre naj ne bodo le športnotekmovalna manifestacija, ki se običajno konča s pozdravom ekip in prevzemom priznanj, temveč naj bodo SREČANJE krajanov sosednjih KS oziroma občanov občine Kočevje. Da bi bilo srečanje vsebinsko bolj bogato, je sprejet dogovor, da se ob zaključku športnega dela iger izvede krajši kluturni program. Vsaka sodelujoča KS pripravi kratko kulturno točko, med programom pa se podelijo priznanja za športne dosežke. Tekmovanja na športnih igrah krajevnih skupnosti občine Kočevje potekajo v dveh stopnjah, kot predtekmovanje in finale. V predtekmovanjih se srečanja izvedejo po območjih, v finalu pa se srečajo zmagovalci območij. Predtekmovanja se izvedejo v času od spomladi do 15. septembra, finale pa v okvim praznovanj občinskega praznika. Organizatorji predtekmovanj so po medsebojnem dogovoru člani območij, organizator finala pa katerakoli, KS, ki je pripravljena prevzeti to nalogo. Kljub problemom, ki so se kazali, je bil sprejet dogovor, da se igre izvedejo že letos. Akcija je tako stekla in prve športne igre krajevnih skupnosti občine Kočevje so bile izvedene. V predtekmovanjih je od 12 reprezentanc sodelovalo 10. Prvo finale je bilo 21. oktobra 1984. Od štirih krajevnih skupnostih so se finala udeležile tri (sodelovanje je odpovedala KS Draga). Tekmovanja so se odvijala na igriščih in v telovadnicah v športnem centru Gaj, streljanje pa na strelišču DO ITAS na Rudniku. Uvrstitve reprezentanc krajevnih skupnosti: 1. mesto: KS Kočevje-mesto Center III 2. mesto: KS Ivan Omerza 3. mesto: KS Stara cerkev Najboljša krajevna skupnost je prejela prehodni pokal in pokal v trajno last. Vse ekipe so za osvojena mesta prejele diplome. Ob koncu športnega srečanja je organizator skupaj z udeleženci pripravil kratek kulturni program v avli SŠTUD, kjer so bila podeljena tudi vsa priznanja. Ker so bile IGRE prvikrat, ker organizatorji predtekmovanj in tudi finala nismo imeli posebnih izkušenj, ker tudi po krajevnih skupnostih še ni bilo pogojev za pripravo in zbiranje ekip za te nastope in ker ta oblika še ni bila poznana vsem občanom, celotna izvedba IGER ni potekala povsem gladko Kljub temu pa lahko izvedbe IGER ocenimo kot uspešno Cvetko Arke Občinska zveza prijateljev mladine Kočevje Težave pri zbiranju denarja Občinska nogometna liga 1984 V OL v malem nogometu deljo v septembru, oktobru sodeluje letos 18 ekip. Eki- in novembru. spomladi pa pe so razvrščene v 1. in 2. aprila, maja m junija. Ekipe ligo. Napredovanja oziroma dokaj resno jemljejo tekmo- izpadanja so določena s pra- vanje, saj igrajo tudi ob sla- vilnikom. Letos nastopa v bih vremenskih razmerah. obeh ligah preko 300 regi- Probleme pa imajo s soje- striranih igralcev. Prvenstve- njem in obveščanjem. ne tekme imajo vsako ne- Lestvica po prvem delu: I. LIGA II. LIGA 1. Črni potok 45:20 18 1. Zidar 74:44 13 2. Mlaka 33:2 13 2. Turjaška 40:25 13 3. Klinja vas 44:33 11 3. Flamengo 53:29 12 4. Turjaška 35:25 10 4. Rog 41:23 12 5. Atletiko 24:27 9 5. Podgorska 34:42 6 6. Jedinstvo 24:34 9 6. Stara cerkev 20:33 6 7. SIS-Maris 30:32 8 7. Koblarji 32-49 4 8. Šport Bistro 34:37 6 8. Tripoli 22:40 4 9. Marof 18:35 2 9. Alfa Ford 32:63 2 10. Mozelj 16:38 2 Marjan Adlcšič V dejavnosti zveze je posebej vidna organizacija počitniške kolonije za šolske in predšolske otroke na morju v Puli. Letos se je je udeležilo 168 otrok v dveh izmenah po 10 d ni. Z veza sicer nima svojega počitniškega doma in gostuje v drugih domovih. Eden takih je Jugoslovanski dječji rekre-acioni centar (JDRC) Pula--Puntižela. Tu smo bili že 14--krat. Cene so sorazmerno visoke, saj je letos strošek na otroka za 10 dni 9.550 din (po končnem obračunu). Starši prispevajo manj kot 50 odstotkov oziroma največ 3.900 din. Zveza se trudi, da bi vsakoletno zagotovilo potrebna denarna sredstva pri interesnih skupnostih in iz drugih virov. Želja zveze je, da bi omogočila udeležbo čim večjemu šte- vilu (šolskih in predšolskih otrok. Letos je bilo kar 45 predšolskih otrok iz VVO. Skupne letovanje otrok in v takem centru, kot je JDRC Pula, je zanimivo tudi zato, ker je tam zbrana Jugoslavija v malem, imajc veliko možnosti za rekreacijo zabavo in igre. Vsi otroci se nauče plavati in se že lahke udeležijo plavalnih tekmovanj. Zvezi so ponudili, da bi soin-vestirala (skupaj z občino Cerknica) adaptacijo vile Istranka. Dvignili bi jo za eno nadstropje. S pridobitvijo novih prostorov bi bilo možno počitniško kolonijo podaljšati vsaj za 10 dni. O tem bi morali odločati in sodelovati tudi drugi (združeno delo, interesne skupnosti, skupščina občine in družbenopolitične organizacije). Stane Jajtič Želja OZPM Kočevje je, da bi bilo letovanje za najmlajše prijetno tudi prihodnje leto Ureditev III. faze Ljubljanske ceste v Kočevju Ker je most na Ljubljanski cesti v zelo slabem stanju, stoji pa na magistralni cesti IVI-6 katero vzdržuje Cestno podjetje Novo mesto, in spada pod Skupnost za ceste Slovenije, ga je le-ta uvrstila v svoj plan popravil. Letos sta bila opravljena dva ogleda. Ugotovitve so bile take, da je treba s popravilom čimprej pričeti. Stroške popravila nosi Skupnost za ceste Slovenije, ostale stroške, ki bodo nastali zaradi razširitve obojestranskih pločnikov na 2,00 m, pa nosi SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, ki obenem uredi na osnovi srednjeročnega plana še dostope z obeh strani mostu. S tem naj bi bila dokončana III. faza ureditve Ljubljanske ceste v Kočevju. Ureditev Ljubljanske ceste je bila predvidena z občinskim družbenim planom, s planom SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje in planom KS Kočevje-mesto. »Projekt nizke gradnje« iz Ljubljane je po naročilu KS Kočevje-mesto izdelal 1976 leta »Srednjeročni program ureditve prometa v Kočevju« in obdelal tudi Ljubljansko cesto, katera prav v III. fazi, to je od gimnazije do Kavarne najbolj posega v obstoječe zgradbe ob cesti. Tako naj'bi se rušile pekarna, gostillna Rog in Kavarna, kasneje pa še hiša, v kateri je cvetličarna Agraria. Ti objekti so vsi, razen nekdanje pekarne, ki je že precej dotrajana, taki, da jih je škoda rušiti, zato je bila naročena pri PA Ljubljana izdelava idejne rešitve ureditve Ljubljanske ceste, ki naj bi potekala tako, da se ne bo rušilo zaradi nje nobenih zgradb in da bi bil kljub temu varen promet s posebnim poudarkom na varnosti pešcev. Predlog ureditve je obravnaval svet KS Kočevje-mesto na svoji seji dne 30. 10. 1984 in dal popolno soglasje na to ureditev s pripombo, da se tudi izdela karta širše ure-ditve.v kateri bi bil rešen tudi prostor okoli NAME, stolpnic v Kidričevi ulici itd. Druga pripomba je bila, da se je treba glede ureditve okoli spomenika herojem pred SDK dogovoriti predvsem z Združenjem borcev NOV Kočevje in k razpravi o tem pritegniti tudi člane odbora za postavitev spomenika. Z Združenjem borcev Kočevje in pa z ostalimi iz družbenopolitičnih organizacij je bil organiziran sestanek, na katerem je bila obravnavana prometna ureditev Ljubljanske ceste. Tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na svoji redni seji obravnaval predlagani predlog in se v popolnosti strinja z njim. Ljubljanska cesta je magistralna cesta M-6 in na delu, ki poteka skozi Kočevje, se obravnava kot mestna ulica. Ker je premalo prostora med hišami na odseku III. faze, se na zapadnem delu zveča pločnik, ki bo širok najmanj 2,00 m, na drugem, to je vzhodnem delu, pa se ga ukine in se ga od tržnice do spomenika herojem spelje izza hiš (gostilne Rog, knjižnice, računovodskega biroja), kamor se bodo preusmerili tudi vhodi v te hiše. Ta pločnik naj bi se razširjal v večje ploščadi, katere hi uporabljali za gostinske dejavnosti in ponudbo, kjer naj bi se ob teh ploščadih uredili razni lokali (trgovine, gostilne, mladinski prostori ali kaj podobnega). To je varianta, pri katerem sc ne hi rušile hiše, uredilo pa naj bi se tudi širše območje Ljubljanske ceste. V pritličnih prostorih hiše Šeškova ulica št. 2 naj bi se uredil mladinski klub. Knjižnica bi imela vhod na nov pločnik, prav tako gostilna Rog, računovodski biro pa ima tako in tako že urejen vhod na vzhodno stran. Ta obhodni pločnik bi se končal pri spomeniku herojev, kjer bi se speljal v bližini računovodskega biroja, kar je tudi usklajeno s predstavniki komisije za postavitev spomenika, kot tudi z Združenjem borcev NOV Kočevje. Uredil bi se tudi dovoz in parkiranje za hišo komiteja, da hi se speljal preko dvorišča postaje milice in bi tako odpadel en dostop na Ljubljansko cesto pri komiteju ter bi se tako povečala tudi varnost prometa na tem delu cestišča. Predvidena je tudi ureditev parkiranja in sistem otroških igrišč okoli stolpnic, ureditev okolja skulpture »Jarin o ve deklice« pred Tehniko, kjer naj bi se • idejni načrt uredil tako v soglasju z avtorjem in pa s Trikonom Kočevje. Ureditev kompletnega prostora med Rinžo, Ljubljansko cesto in GUI bo prav tako predvideno s tem načrtom. Tam naj bi izključili ves promet razen dostave, parkiranje avtomobilov stanovalcev in pa dovoz v času porok do poročne dvorane. Stanovanjske hiše na Trgu zbora odposlancev št. 12, 14 in 16 naj bi ostale in naj se jih nc bi porušilo, s tem da bi SSS občine Kočevje s svojim planom uredila revitalizacijo teh hiš in pa predvidela ureditev lokalov v pritličju, predvsem pa naj bi se uredil zadnji del, ki gleda proti CUI, kjer je sedaj največ neurejenega prostora v celem mestu Kočevje. Pred temi hišami utrjena ploščad za zborovanja naj bi imela tudi paviljon oziroma nadstrešek za razne koncerte in podobno, služil pa bi tudi za tribuno ob raznih prireditvah. Urejena bo tudi okolica Bračičevega spomenika in prestavljena telefonska govorilnica, tako da bo spomenik bolj viden. Idejni načrti bodo predvidoma končani v januarju 1985. Krajevna skupnost Kočevje--mesto ho organizirala razstavo načrtov z možnostjo, da bodo obiskovalci razstave dali svoje pripombe na te idejne načrte, na koncu pa. bo organizirana javna razprava, na kateri se bo dokončno dogovorilo o ureditvi III. faze ljubljanske ceste. Z urejanjem bi pričeli že v letu 1985, ko se bo pričelo s popravilom mosta na Ljubljanski cesti in pa dostopov na sam most. Vinko Zajec kočevski • novice Mestni mlin 1930 — foto Dornig Mestni mlin Mestni mlin je bil dolga desetletja klasični vodni mlin, ki je bil nato preurejen v malo hidro elektrarno z enim agregatom. Po končani drugi svetovni vojni je bil udarniško porušen. Istočasno je bil odstranjen stari jez. reka Rinža je dobila novi jez z zapornicami. V obdobju predvojne Jugoslavije je zgradil moderni mlin Perez (zgradba št. 36 Ljubljanska cesta) in Tomšič (zgardba št. 7 Prešernova ulica). Sedaj sta obe zgradbi preurejeni v stanovanjski objekt. Isti predel mesta 1984 — avtobusna postaja in poslovna zgradba Ljubljanske banke (Foto: M Jelenovič) Perezov mlin je po končani drugi svetovni vojni postal Državni mlin. Tomšičev mlin je bil med vojno poškodovan. Obnovil ga je Ivan Tomšič — mlajši. Po petdesetem letu je bil zgrajen moderni petnadstropni mlin ob Roški cesti, ki ni zmlel niti zrna žita. Bil je vse in nič. Danes je zgradba v kompleksu objektov Kemične tovarne Melamin Kočevje. Tako je imelo v preteklosti Kočevje tri mline in četrtega le po imenu. In danes? Mesto je brez mlinov, a ima mnogo mlinčkov, ki . . . Vladimir Gašparac Voščila delovnim ljudem in občanom ob novem letu 1985 Skupščina občine Kočevje in vodstva vseh KS; družbenopolitične organizacije: Občinska konferenca ZKS Kočevje, Zveza sindikatov Slovenije — občinski svet Kočevje, Občinska konferenca ZSMS Kočevje, Občinska organizacija ZZB NOV Kočevje; Samoupravne interesne skupnosti občine Kočevje; DES Ljubljana, TOZD Elektro Kočevje; MELAMIN Kemična tovarna Kočevje; IT AS — Industrija transportnih sredstev in opreme Kočevje; INKOP — Industrija kovinske opreme Kočevje; TEKSTILANA — Tekstilna tovarna Kočevje; TRIKON — Tovarna pletenin in konfekcije Kočevje; VEZENINE Bled, TOZD Kočevje; ZKGP Kočevje; SLOVENIJALES — LIK Kočevje; Tiskarna KOČEVSKI TISK Kočevje; Veterinarska postaja Kočevje; Medobčinski računalniški center Kočevje—Ribnica; LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD Mlekarne, sirarna Kočevje; ŽITO Ljubljana — Pekama in slaščičarna Kočevje; Posestvo SNEŽNIK Kočevska Reka; »AVTO-KOČEVJE« KOČEVJE; Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Vzdrževanje cest Kočevje; Podjetje za PTT promet Ljubljana, TOZD Kočevje; SGP ZIDAR Kočevje; KOVINAR Kočevje; Mercator — Velepreskrba Ljubljana, TOZD TRGOPROMET Kočevje; Veleblagovnica »NAMA« Kočevje; Gostinsko podjetje Hotel Pugled Kočevje; KOMUNALA — Komunalno podjetje Kočevje; Hydrovod Kočevje-Ribnica; VARNOST Ljubljana, TOŽD Varovanje premočenja Kočevje; Proizvodno podjetje OPREMA Kočevje; Računovodski biro Kočevje; DINOS — poslovna enota Kočevje; Vzgojnovarstvena organizacija Kočevje; Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica; LEKARNA Kočevje; SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS podružnica Kočevje; LJUBLJANSKA BANKA Gospodarska banka Ljubljana PE KOČEVJE; KULTURNI CENTER Kočevje; DO PETROL Ljubljana, TOZD Skladišče Ljubljana in TOZD Trgovina Brežice; Integral TOZD STOJNA Kočevje Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Miiller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Tisk: TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72. Gremo v kino 10. PEKEL VIETNAMA — am. vojni akcijski FG 11. 12. VROČE POSTELJE — it. erotična komedija 13. 14. DVOJNI AZIL — am. vohunski 15. 16. LJUDJE ORLI — am. pustolovski 17. ZGODBA O JACQUELINE KENNEDY — am. biografski FG 18. 19 SVET JE POLN OŽENJENIH MOŠKIH am. erot. komedija 20. 21. GENERACIJA 84 — am. psihološka drama 22. 23. GNJEV SHAOLINA — Hong Kong karate 24. BAGDADSKI TATIČ— angl. zgodovinski FG 25. 26. BOLNICA BRITANIJA am. komedija 27. 28. JEZDECI NA DOLGE STEZE — am. western 29. 30. VELIKO TVEGANJE— am. pustolovski 31. NEVARNE ŽENSKE V AKCIJI — mehiški akcijski V letošnjem letu smo ob ponedeljkih predvajali nagrajene in druge kvalitetne filme (socialne in psihološke drame, zgodovinske, vojne, glasbene, mladinske, biografske in posebej tematske filme). Nekateri gledalci menijo, da ponedeljki niso najbolj primerni za tako zvrst filmskih predstav, zato smo se odločili, da bomo kvalitetnejše filmske predstave v letu 1985 predvajali ob sredah. Zaradi vsebinskega oz. kvalitetnega poudarka smo te predstave imenovali FILMSKA GLEDALIŠČA. Spomeniki NOB na Kočevskem Spominsko obeležje v Lapi- čevskega odreda; njah, kjer je bila ustanovlje- — 111. bataljon so sestavna Cankarjeva brigada, ki Ijali borci 2. bataljona ima domicil v občini Kočevje Belokranjskega- odreda. Peto slovensko narodnoosvo- V letu 1944 je imela briga-bodilno udarno brigado da v svojem sestavu tudi basi van Cankar« je ustanovilo taljon partizanov avstrijske glavno poveljstvo slovenskih narodnosti. Ob ustanovitvi partizanskih čet z ukazom je brigada štela 360 borcev dne 16. septembra 1942. in bork. Oborožena je bila Formirana je na slovesnem z enim težkim mitraljezom, zboru vseh sestavnih enot 11 puškomitraljezi, puškami, 28. septembra 1942 v ko- bombami in pištolami, čevski vasi Lapinje nad Kol- Bataljoni so bili takoj spo-po.(Prvi komandant: Marjan sobni za akcijo, saj so borci Dermastia, namestnik: Sta- imeli za sabo večmesečne ne Semič-Daki, komisar: Jo- borbene izkušnje in preka-žc Ravbar, namestnik: Jože Ijen poveljniški kader. Borštnar). Brigada je imela 293 večjih Brigada je bila ustanovljena bojev, od tega 230 bojev na iz treh bataljonov, in sicer: odprtem zemljišču; napadla — vi. bataljonu so bili bor- 62 postojank, od katerih jih ci, ki so prišli iz Gubčeve je 23 zavzela. brigade; Skupno je izločila iz borbe — 11. bataljon je nastal iz 2904 sovražnih vojakov. Za-borcev 1. bataljona Ko- plenila je 550 nnšk 27 pištol Spominsko obeležje v Lapinjah (Foto: arhiv) in mnogo vojnega materiala. Med bojnim dejstvovanjem je uničila 9 oklepnikov in tankov, porušila 35 objektov na železniških progah in cestah, uničila 6 letal, 41 tovornih vagonov in loko motiv in porušila 30 km železniških prog. Bojni pohodi brigade so trajali 972 dni. Prehodila je 4920 km dolgo pot. Skozi Cankarjevo brigado je šlo v času vojne kakšnih 3100 borcev; v njej so preživeli krajši ali daljši čas. Povprečno je brigada imela v svojih bojnih vrstah okoli 650 borcev. Padlo je 765 borcev in 23 bork. Ranjenih je bilo 648 borcev in bork. Cankarjeva brigada je imela mnogo skupnih akcij s hrvat-skimi partizani, zlasti s 13. Proletersko udarno brigado »Rade Končar« in 4. Kor-dunsko brigado. Cankarjeva brigada je bila tudi kadrovska brigada. Iz njenih vrst je izšlo 14 narodnih herojev in 17 generalov. Četrtega maja 1945 so enote Cankarjeve brigade v sestavu 15. divizije osvobodile mesto Kočevje in vanj tudi prve vkorakale. Za pomembne zasluge pri uničevanju okupatorja ter za osvoboditev dežele in izvedbo revolucije je bila 1945. leta Cankarjeva brigada odlikovana z REDOM NARODNE OSVOBODITVE, kasneje pa še z Redom partizanske zvezde z zlatim vencem, z REDOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI Z ZLATIM VENCEM IN REDOM ZASLUG ZA NAROD Z ZLATO ZVEZDO. Skupnost borcev Cankarjeve brigade tesno sodeluje z občani domicilne občine Ko- Nace Karničnik ( — N Nagradna križanka KOČEVJE geslo FR REVOLUC. NAMEST- NIK KRAJ ČRNI GORI ŠKODLJI- VEC UNIČEVAL- KA ŽELEZA OSLOV GLAS VODIK ČAR, MIK NAPRAVA ZA TRKANJE TURŠKI v VELIKAS VRSTA JABOLK NEZNA- NEC HRIB NAD KOČEVJEM KRAJ, PODROČ- JE ŽLAHTNI PLIN OKRASEK TROPSKA RASTLINA VIHAR PRIPRAVA ZA KOTAL- KANJE VRSTA ZDRAVU DOMAČA ŽIVAL HRANA ZA ŽIVALI SAMOGL IN SoGLAc, SREDSTVO ZA UM IVAN RAZPRAVA VELIKANSKI , NEIZMEREN DVANAJST MESECEV KONEC POLOTO- KA LETNI ČAS VRSTA plevela Fosfor IGRALNA KARTA DUŠIK VRSTA 70-AL PAPIR GLAVNI ŠTEVN1K indijski EP IBIOU ZAPlS-N1 CA JOD LITER POGLAVJE KORANA POPRAV UR KIRKIN OTOK MOŽEV OČE SAMOGL IN ZVOČNIK SAMOGL. ANDREJ KURENT ANDREJ NAHTIGAL ST GR. BOG LJUB PREBiV. IBERIJE AVSTRALSKI NOJ ODVODNI- CA stgr. Pisec BASNI 6LAS1LO PRIZO- RIŠČE REKA NA MADŽAR URADNI SPISI IVAN KRANJC OK SZDL OSEBNI ZAIMEK Gnojni KATAR JADRAN. OTOK DUŠIK INGOLIČ ANTON KREMEN JAK VODNA ŽIVAL OROŽEN MARJAN ZVOČNIK IN SO GL Povezano ŽITO JOD polmer DRACoTlh KETTE TONA KALU AVSTRIJA LITER TOVARNA AVTOMO- BILOV PuŠČAVSK RISI Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov uredništva v zaprti kuverti s pripisom — nagradna križanka, do 6. januarja 1985, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje, na Ljubljanski cesti 7, izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno nagradno križanko bomo izžrebanim podelili tri nagrade in sicer: 1. nagrada: 5 brezplačnih šolskih ur vožnje v avto šoli v AMD Kočevje; 2. nagrada: odeja Tekstilane; 3. nagrada: knjiga knjigarne DZS — Kočevje V Avtor križanke: Nevenka Južnič J