LES wood 50 (1998) 4
Raziskave in razvoj
96
TNCS, nakar ostane konstantna.
Absolutno in relativno
Absoluten posluh ima oseba, ki prepozna in ponovi noto brez glasbenega inštrumenta. In še bi lahko naštevali.
N. Torelli
Zelo vsakdanja beseda relativen prihaja iz latinš~ine. Lat. referre (ali po šolsko ind. prez.: refero, infin. prez.: referre, perf.: ret(t)uli, supinum (na-menilnik): relatum) pomeni nazaj nesti, pa tudi nanašati, obrniti na kaj, soditi po ~em. Inf. prez. pas. referri pomeni nanašati se na kaj. Lat. absolutus pomeni dovršen, popoln, neomejen in neodvisen. Oba izraza se zelo veliko uporabljata v vsakdanjem `ivljenju in zlasti v znanosti in tehniki. Lesarji govorimo o absolutno suhem lesu. Tedaj les ne vsebuje vlage oz. vode. Izlo~iti vso vodo iz higroskopnega lesa je zelo te`avna naloga naloga in zahteva posebno tehniko. Ve~inoma (in ohlapno) razumemo z absolutno suhim lesom sušilni~no suh les, t.j. les, kot smo ga posušili v laboratorijski sušilnici pri temperaturi 103 ± 2 °C do konstantne te`e (mase). Les ima tedaj še vedno nekaj desetink odstotka vlage, kar pa v praksi lahko zanemarimo. Nemci precej uporabljajo izraz atro kot okrajšavo za “absolut trocken”, t.j. absolutno suh, seveda v pomenu sušilni~no suh. Nemški izraz za sušilni~no suh je darrtrocken. Nem. darren pomeni sušiti. Angleški ekvivalent je oven-dry, t.j. suh, kot ga lahko posušimo v pe~i (sušilniku).
Absolutna temperatura je temperatura, merjena z absolutno skalo (lestvico). Ta temelji na absolutni ni~li. Sodobna absolutna skala izhaja iz ter-modinamske definicije temperature. Enota lestvice je kelvin, ki je tako velika kot stopinja Celzija (°C).
Absolutna vla`nost je masa vodne pare na prostorninsko enoto zraka. Navadno se izra`a v kgm-³. Prav-
zaprav je oznaka absolutna vlažnost napačna, saj dejansko pomeni le gostoto vodne pare, ki pa je povsem neodvisna od zraka ali drugih plinov. Uporabna mera je relativna vlažnost, ki je razmerje absolutne vlažnosti in nasičene vlažnosti pri enaki temperaturi in tlaku ter se navadno izraža v odstotkih.
Lesna vlažnost, kot jo tradicionalno izražamo lesarji, je prevzaprav tudi relativna vlažnost, saj jo izražamo deležno (u) ali procentno (U) glede na maso lesa v absolutno suhem stanju (bolje: sušilnično suhem stanju). U = 15 % oz. u = 0,15 pomeni, da les vsebuje maso vode, ki je enaka 15 % mase (taistega kosa) lesa v absolutno suhem stanju.
Relativna gostota (d, G) je razmerje med gostoto trdnine ali kapljevine pri specificirani temperaturi (često 20 °C) in gostoto vode pri temperaturi, ko je le-ta največja (4 °C). Ker je volumen lesa odvisen od vlažnosti tudi relativna gostota lesa variira z lesno vlažnostjo. Pri vlažnosti U>TNCS (točka nasičenja celičnih sten, t.j. U=30 %) ima relativna gostota svojo najnižjo vrednost. To je osnovna ali bazna relativna gostota. Lahko pa volumen lesa določimo tudi pri poljubni vlažnosti in dobimo nominalno relativno gostoto. Ob relativni gostoti lesa moramo navesti vlažnost, pri kateri je bil izmerjen volumen lesa. Angleži imenujejo relativno gostoto, ki je seveda neimenovano število, specific gravity. Tako definirana relativna gostota (d) in gostota lesa (p) sta v absolutno suhem stanju v razmerju 1000:1. Z rastočo vlažnostjo lesa p narašča, d  (G) pa pada do
Seveda pa, kot bomo videli, nih~e ni znal tako dobro razlo`iti, kaj je absolutno in relativno kot seveda Albert Einstein sam s pomo~jo neznanega glasu. Takole je za~el eno svojih predavanj na znameniti univerzi v Hei-delbergu: “V~eraj, ko sem prispel, sem se slabo po~util. Relativno, seveda. Zdravnik mi je predpisal absoluten po~itek, “sicer jutri absolutno ne boste mogli predavati”. Tako vam zdaj lahko navedem primer relativnosti, za katero trdim, da velja splošno. Dr`al sem se zdravnikovega nasveta le relativno, privoš~il sem si relativni po~itek in zdaj sem vseeno med vami…” Tedaj je glas nekje zadaj v dvorani dokon~al stavek: ”…relativno zdrav”. Kot, da se ni ni~ zgodilo je Einstein nadaljeval: “Popolnoma pravilno, saj v vesolju, kot vam bom zdaj dokazal, ni ni~ absolutnega…” In spet isti glas: “…niti “Einsteinova relativnost”. Avditorij je prasnil v smeh in s predavanjem za tisti dan ni bilo ni~.
Tako, zdaj veste...