XXV. redna glavna skupščina društva .Pravnika". 53
niti, ker se proti tem pooblastilom pri volitvi sami ni ugovarjalo. (Sldep 5. aprila 1910.)
33. Možnost, da se po zmislu §-a 4. zak. od 26. dec. 1893 d. z. št. 193 razširijo obrtne pravice, velja za vse po preje veljavnih predpisih koncesijonirane zidarje, a ne le za tiste, ki imajo svoje obrto-vališče na krajih, po §-u 2 tega zakona izvzetih. (Sklep 2. maja 1910.)
34. Država kakor subjekt pravic in dolžnostij, ki ne izvirajo iz njene vladarske lastnosti, je upravičena k pritožbam pri upravnem sodišču, tudi če je odločbo ali odredbo izdalo tisto ministrstvo, kateremu pristoja obenem uprava agende, obsegajoče te pravice in dolžnosti. (Sklep 3. oktobra 1910.)
35. Niti popolno, niti delno razveljavljenje volilnega izida poprej volečega volilnega razreda nima za nasledek, da bi se razveljavile volitve pozneje volečih volilnih razredov. (Sklep 10. oktobra 1910.)
XXV. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
- I. Letošnja, po pravilih sklicana glavna skupščina društva »Pravnika« je bila dne 29. januarja zvečer v »Narodnem domu« in se je pričela ob pol 9. zvečer. Društveni načelnik gosp. dr. Maja-r o n je najprvo pozdravil došle člane in pa navzočna poročevalca »Laibacher Zeitung« ter »Slovenskega Naroda« in potem poudarjal, da je današnja skupščina nekako jubilejna, ker je petindvajseta v vrsti skupščin, katere je imelo doslej društvo »Pravnik«, bližajoče se tako pravemu jubileju svojega 251etnega obstanka. 2ali-bog — je nadaljeval — da moramo to skupščino pričeti v znamenju posebnega žalovanja, kajti neizprosna smrt je nenadoma iz naše srede ugrabila gosp. sodnega svetnika drja. Edvarda Volčiča, ki je bil član našega društva, odkar se je ustanovilo in počelo delovati. Dr. Volčič je bil tako prepričan o njegovi potrebi, da bi se bilo moralo že poprej ustanoviti, če bi šlo po njegovi blagi volji. Ko je bil dr. Moše, izdajatelj »Slovenskega Pravnika« za leta 1881 do 1883, videl,
54 XXV. redna glavna skupščina društva ..Pravnika".
da ne gre več dalje; ko je bilo znano, da »Slovenski Pravnik« koncem leta 1883. mora prenehati, je dr. Volčič kot avskultant v Novem mestu poslal »Slovenskemu Pravniku« pod imenom »Pravoljub« pismo, v katerem z milimi besedami nagovarja, naj se list ne ustavi, nego naj se hitro ustanovi slovensko pravniško društvo, ki bo list nadaljevalo, ki bo skrbelo za izdavanje slovenskih zakonikov, ki bo vzdrževalo strokovno knjižnico in prirejalo pravniške shode. Toda bilo je že prepozno, dr. Volčičev poziv je bil priobčen na zadnji strani zadnje številke leta 1883., dočim se je na prvi strani dr. Moše s »Slov. Pravnikom« vred že poslovil od javnosti. Sele pet let kasneje je začel »Slov. Pravnik« izhajati in ko se je koncem 1. 1888. bilo zopet bati, da usahne, tedaj se je oživotvorila dr. Volčičeva dobra misel, tedaj se je ustanovilo društvo »Pravnik«, in sicer natančno po programu, ki ga je bil poprej razvil dr. Volčič. Njega moramo torej šteti za inicijatorja ideje društva »Pravnika«, ideje, ki plodonosno deluje že 24. leto. Tej ideji je dr. Volčič vedno zvesto služil kot preprost društveni član, zadnje desetletje svojega življenja pa jej je tudi posvetil vse svoje duševne, pa tudi gmotne moči. V tej dobi je bil vztrajno marljiv sotrudnik »Slov. Pravnika« in bili so časi, ko je vsaka številka prinesla iz njegovega peresa ta ali oni sestavek teoretične ali praktične vsebine, bodisi z njegovim polnim podpisom, največkrat pa pseudonimno. Ogromno delo pa je dr. Volčič opravil za društvo »Pravnik« kot urednik njegove priročne zbirke zakonov v slovenskem jeziku. Na tem polju ni bil samo inicijator, temveč delavec, žrtvovalec, ki se sploh ne da nadomestiti. Za takšnega urednika je bil posebno usposobljen, ker je od mladih nog s posebno ljubeznijo zasledoval slovensko in hrvatsko jezikoslovje in primerjal slovanske pravne terminologije, na drugi strani pa, ker je razpolagal z neumorno energijo, ki se ni strašila še tako velikega in sitnega gradiva. Leta 1904. se je ponudil društvenemu odboru, da hoče prirediti IV. zvezek zbirke s civilno-pravdnimi zakoni. Glede priprav ni bilo popolnega soglasja med njim in odborom. Dr. Volčič je vozel presekal s tem, da se je postavil bolj na svoje noge osobito glede založništva in že koncem leta 1905 je izšla obsežna knjiga, v vsakem oziru moderno in vzorno urejena. Koj potem je začel zbirati gradivo za V. zvezek zbirke z občnim zemljiško - knjižnim zakonom in drugimi predpisi, tikajočimi se avstrijskega prava o zemljiških knjigah ter odločbami vrhovnega sodišča. Ta
XXV. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". 55
tudi zelo obsežni zvezek je izšel že leta 1908., pa ne samo v slovenskem, ampak tudi v hrvatskem jeziku. Tudi ta zvezek je dr. Volčič sam založil in društvo mu je bilo zagotovilo le začasno podporo. Kmalu zatem je pa uredil tudi predpise onespornih pravnih stvareh, osobito notarski red, zapuščinski patent in določbe o sodnih depozitih z vrhovnosodno judikaturo in je dotični zvezek VI. naše zbirke izšel že začetkom leta 1910. Dr. Volčič nam je torej pomnožil zbirko v petih letih za tri, oziroma, če prištejemo samostojno hrvatsko izdajo V. zvezka, kar za štiri zvezke. Ako pomislimo, da je bilo treba celih 12 let, predno je za prvima dvema zvezkoma sledil III. zvezek, moramo z zadoščenjem konstatirati velik in hitri napredek, ki ga imamo zadnja leta na tem polju, to pa edino le vsled čudovite delavnosti in požrtvovalnosti rajnkega dr. Volčiča. Mož ni mogel pričakovati nobenega gmotnega plačila za svoj obili trud, pač pa je riskiral. da se zadolži vsled samozaložbe dveh, oziroma treh obsežnih zvezkov. Koliko potov in skrbi mu je prizadejala ravno ta gmotna stran njegovega delovanja, to smo videli posebno posamezni funkcijonarji v našem odboru. Pa njegova ljubezen do nalog našega društva je bila tako velika, da je pozabljal na vse težave in se zopet lotil novega dela. Zadnji čas je že pripravljal novo gradivo za slovensko izdajo trgovskega in meničnega prava, in bil bi nam gotovo priredil v kratkem zopet nov zvezek, da ga ni smrt poklicala k večnemu počitku. Ne bom našteval drugih njegovih manjših pravniških publikacij, ki so itak znane in ki so imele namen, ustrezati aktualnim potrebam naše pravosodne prakse. Opozarjam le na »poljudno pravno knjižnico«, katero je društvo tudi le po njegovi inicijativi osnovalo in za katero je on sam priredil lepo vrsto snopičev. Tudi sicer je imel dr. Volčič le eno misel, kako pomnožiti in razširiti slovensko pravno slovstvo potom društva »Pravnika«. Zato pa je imel tudi vedno vse polno nasvetov, kako ojačiti naše društvo in njegovo glasilo osobito na gmotno stran. Se na predlanski naši glavni skupščini je hotel več prememb naših pravil, ker je mislil s tem koristiti društvu in njegovi stvari.
Po vsej pravici torej žaluje društvo »Pravnik« ob preranem grobu svojega drja. Volčiča. Izgubil je z njegovo smrtjo narod slovenski sploh enega svojih najboljših, zvesto čutečih, tiho delujočih .sinov, društvo »Pravnik« pa posebej svojega najboljšega prijatelja in požrtvovalnega sotrudnika. S hvaležno pijeteto se ga bomo vedno
56 XXV. redna glavna skupščina društva „Prasnika".
spominjali, njegovo ime pa ostane vzor marljivosti in značajnosti tudi bodočim pravniškim generacijam. Slava njegovemu spominu!
Navzočni so medtem v znak sožalovanja vstali in soglasno pritrdili predlogu društvenega načelnika, naj se oddolži društvo »Pravnik« blagopokojniku tudi na ta način, da mu preskrbi dostojen nagrobni spomenik in v ta namen izda prošnjo za prispevke društvenikov in drugih čestilcev pokojnika.
Nadalje je gosp. predsednik častil spomin dveh drugih odličnih društvenikov, ki sta umrla v pretekli upravni dobi, namreč gg. dr. Ivana Oršaka, c. kr. notarja v Ormožu, in dr. Ludvika Filipiča, odvetnika v Celju. V znak sožalovanja so se navzočni dvignili raz sedeže.
Končno je gosp. dr. Ma j a r o n posebej poročal o podpori 2000 K, katero je občni zbor »Zveze slovenskih odvetnikov;< dne 15. maja 1911 naklonil društvu »Pravniku« za pospešitev društvene zbirke zakonov, in predlagal, da naj za to skupščina izreče bratskemu društvu iskreno zahvalo. To se je tudi ob živahnem odobravanju sprejelo.
II. Društveni tajnik gosp. dr. Josip Oblak je podal naslednje poročilo:
Slavna glavna skupščina! Odbor, ki ga je izvolila lanska glavna skupščina, se je v svoji prvi seji dne 30. januarja konstituiral naslednje: Načelnik gosp. dr. Majaron, namestnik g. sodni svetnik dr. Papež, tajnik g. dr. Oblak, blagajnik g. dr. Lavrenčič, knjižničar gosp. glavar Lapajne; v nadzorstvo društvenega lista so bili imenovani: gg. Lapajne, dr. Moliorič in dr. Papež. Vendar so pa nepričakovane okolnosti nanesle, da novi blagajnik ni mogel dejansko prevzeti trudapolnega blagajništva, zato pa je bil gosp. dr. Švigelj tako požrtvovalen, da je blagajništvo, katero je vodil poprej 11 let, obdržal še nadalje 12., toda, kakor bomo culi, zares zadnje leto.
Kar se tiče statistike, je poročati, da je tekom lanskega leta društvu pristopilo 5 novih članov, odpade pa jih je bodisi vsled smrti ali po izstopu 10. Sedaj šteje društvo 201 rednega člana in enega častnega člana. Število članov bi bilo lahko vsekakor večje. Glede na dejstvo, da je treba tudi za pridobitev članov organizacije, je odbor sklenil v svoji predzadnji seji, sestaviti imenik slovenskih pravnikov in tako določiti, kdo izmed njih še ni društvenik, pa dotičnike še posebej povabiti, ker si je misliti, da eden ali drugi le iz pozal)-Ijivosti ne pristopi društvu.
Glavno svojo nalogo je društvo tudi lani izpolnilo s tem, da je izdalo .Slovenskega Pravnika' nadaljnji, t. j. XXVII. letnik. Prejemali so ga društveniki po pravilih brezplačno.  Poleg tega pa je imel list 190 naročnikov,
XXV. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 57
osobito tudi izmed sodišč. Tako se ga je razpošiljalo na mesec 417 izvodov, tiskalo pa redoma 500, ker treba za poznejšnje naročbe vedno majhne zaloge.
Tudi vsebina XXVII. letnika je bila sirokovno primerna, vendar pa ne tako raznovrstna, kakor bi želel osobito urednik lista. Gradivo, katero je dobival, je bilo zelo omejeno in se je tikalo skoraj izključno le pravosodja. Da-si tudi to ustreza posebno praktičnim namenom, bi bilo za večji ugled lista in slovenskega pravnega slovstva potrebno, da društveno glasilo prinaša več razprav o aktualnih pravoznanstvenih vprašanjih. Urednik toži o vsaki priliki, da nima bogvekaj urediti, in bi torej posebno društveniki morali pomisliti, da ni dovolj, če je list .Slovenski Pravnik" z društveno pomočjo gmotno podprt, temveč da treba tudi skrbeti za izdatno in častno vsebino društvenega glasila. Zadnji letnik kaže, da je le kakih 5 ali 6 društvenikov, ki se zavedajo svojih dolžnosti napram listu, vsi ostali pa prepuščajo usodo lista uredniku, ki se mora končno sam tudi utruditi.
Glede nadaljne društvene naloge, namreč izdajanja zakonov v slovenskem jeziku, nimamo zabeležiti tistega uspeha, ki smo ga ravno za preteklo leto pričakovali. Nadejali smo se, da že izide VllI. zvezek priročne zbirke z občnim drž avl j. zakonikom, toda to ni bilo možno. Sredi februarja lani je potekel šestmesečni dopust, ki ga je bilo visoko justično ministrstvo dovolilo gospodu sod. svžtniku Regallyju v Radovljici za prireditev zakonika. Gosp. svetnik je ta dopust posvetil popolnoma temu delu, toda po preteku je ostalo še mnogo neurejenega dela. Zato mu je po posredovanju našega društvenega predsednika in drugih dovolilo visoko justično ministrstvo še štiri mesece dopusta, namreč do srede junija. Toda tega dopusta je g. sodni svetnik mogel v ta namen izrabiti le tri mesece, ker je bil potem poklican v nujno uradno službo. Glavno delo je dovršil, a za novele k obč. drž. zakoniku, potem za končni popregled in ureditev vsega zvezka pa ni imel potrebnega časa. Gosp. Regally sicer uporablja vse svoje proste ure v ta namen; ker pa je tega spričo njegove službe jako malo in ker je imel poleg tega tudi težave s svojimi očmi, zato ves zvezek še ni dozorel za tisk. Pričakovati pa je, da se to zgodi tekom tega leta. Znabiti bi se bila dala stvar bolj pospešiti, ako bi gospod urednik ne bil tako skrajno previden glede doslednosti v izrazih in tudi izbirčen glede jezika. To je vsekakor hvale vredno tem bolj, ker g. sodni svetnik obenem vrši nekako revizijo naše pravne terminologije sploh in tako sočasno zbira gradivo za izdajo novega terminološkega slovarja. Zato kaže potrpeti še nekaj mesecev, dasi se slovenski obč. drž. zakonik pogreša od dne do dne.
Dosedaj je izdalo društvo .Pravnik" sedem zvezkov priročne zbirke. Prva dva zvezka, ki ju je založila „Narodna tiskarna", sta že pošla in .Narodna tiskarna" je priredila nove natise, žalibog pa popolnoma po prvi izdaji, ne oziraje se na premembe, ki so se v teku časa zgodile v kazenskem zakonodavstvu in tudi v terminološkem pogledu. Ta ponatis se je povzročil brez vednosti društva, urednika in vrhovnega vodstva .Narodne tiskarne", a preskrbelo se je, da se v bodoče kaj takega ne bo zgodilo. V svrho razpečavanja .Pravnikovih" knjig se je po inicijativi blagopokojnega drja. Volčiča zaprosila in dosegla dovolilnica C. kr. deželne vlade za kolportažo.  Ravno tako po iniciativi blagopokojnega
58 XXV. redna glavna skupščina društva ..Pravnika".
drja. Volčiča je kr. hrvatsko-slavonsko-dalmatinska zemaljska vlada naročila lansko poletje po 20 izvodov nekaterih .Pravnikovih" publikacij za skupno svoto 619 K 26 v. Na ta način se je lansko leto precej knjig spravilo v denar. Uspeh tega glede posameznih založeb bo razviden iz blagajniškega poročila. V. in VI. zvezek priročne zbirke zakonov je bil, kakor znano, založil bi. g. dr. Volčič z delno podporo društva .Pravnika". Kaj bo z neprodanimi knjigami, ki spadajo v njegovo zapuščino, o tem odbor ni še im"el prilike sklepati, ker mu natančnejši podatki o dotičnih zalogah in računih še niso znani.
V ostalem je iz društvenega delovanja poročati, da se je društvo .Pravnik" po svojem odboru in drugih članih udeležil gotovih kulturnih stremljenj, ki se krijejo z društvenimi nameni.
O konferenci jugoslovanskih kulturnih društev dne 10. in II. dec. 1910, katere se je udeležil tudi naš predsednik v imenu društva .Pravnika', je izšlo tiskano poročilo pod imenom .Smotra jugoslovanskih kulturnih društev'. Na prvem mestu je priočen obširen referat našega predsednika o postanku, dese-danjem delovanju in o bodočih nalogah društva .Pravnika". Koncem referata je priobčena tudi izjava konference, ki se glasi: „Na temelju referata g. dr. Dan. Majarona se 1 konstatira, da glasilo .Pravničkoga družtva" v Zagrebu priobčuje tudi slovenske članke in da ljubljanski .Pravnik", ki služi i Istri in Dalmaciji, objavlja hrvatske spise; 2. da si zagrebško in ljubljansko društvo izmenjujeta predavatelje; 3. se izreče želja, naj bi ta dva organa in srbski .Arkiv za pravne in društvene nauke* prinašali izvestja o pravniških organizacijah in znanstvenih pravnih spisih, nadalje o pravnih reformah zlasti v hrvatskih in srbskih političnih enotah (Banovin.i, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora); 4. naj bi se kakor v medicini tudi pri prirejanju juridične strokovne terminologije gledalo na čim večjo skupnost izrazov (najbolje bi bilo, terminologijo izdati v eni knjigi).'
Nadalje je naše društvo dobilo častno povabilo veleuglednega Pravničkoga družtva v Zagrebu, naj preskrbi slovensko strokovno predavanje, ki bi se vršilo v njegovi mesečni skupščini. To nalogo je rade volje prevzel naš odbornik g. okrajni sodnik dr. Mohorič, ki je potem dne 24. marca lanskega leta v mesečni skupščini na vseučilišču zagrebškem predaval o temi: .Nauk o nasprotnem sporazumu in njegova uporabnost v širšem pravu'. To predavanje je bilo od mnogobrojnega poslušalstva iz profesorskih, uradniških in dijaških vrst sprejeto z obilno pohvalo in kasneje tudi priobčeno v društvenem .Mjesečniku". Tega poseta se je tudi društvo .Pravnik' ofcijalno udeležilo po svojem predsedniku in g. sodnem nadsvetniku Višnikariu ter se lahko uverilo o lepih simpatijah, katere uživa v krogu hrvatskega pravniškega društva.
Drugi dan se je ista delegacija našega društva poleg predsednika .Slovenske Matice" udeležila posvetovanja, ki se je vršilo v Jugoslovanski akademiji zastran slovenskih pravo- in državoslovnih prispevkov k nameravani Jugoslovanski enciklopediji. V tem oziru so slovenski pravni pisatelji osobito gg. nad-svetnik Višnikar, okr. sodnik dr. Dolenc in sodnik dr. Sagadin priredili posebne načrte, ki so se potem spojili in kot dodatek k prvotnemu programu natisnili tudi v .Slov. Pravniku' za 1. 1911 na str. 214. Tu je mnogo predmetov, katere
XXV. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". 59
naši društveniki lahko obdelajo za Jugoslovansko enciklopedijo. Oglašajo se lahko za nadaljnja pojasnila pri g. sodnem nadsvetniku Višnikarju ali pa pri predsedniku .Slovenske Matice" g. prof. drju. Ilešiču.
S tem sklepam [svoje poročilo, ker so se drugi društveni dogodki že omenili ali se bodo še v naslednjih poročilih, in prosim:
Slavna glavna skupščina blagovoli to poročilo odobriti.
To poročilo je dopolnil gosp. predsednik dr. M a j a r o n za-stran slovenske izdaje obč. drž. zakonika in sicer na podstavi pisma, katero je pravkar prejel od urednika gosp. sod. svetnika Regallyja. Prepričal se je tudi osebno, kako marljivo in smotreno gosp. urednik uporablja vse pripomočke, da bi ustvaril kolikor moči, zlasti v terminološkem oziru dovršeno delo. Prva tretjina zakonika je z vsemi tozadevnimi novelami, pravoreki in judikati do cela izdelana in gre lahko takoj v tisek. Drugi dve tretjini zakonika pa je treba še dopolniti z nekaterimi novelami, kar vse gosp. urednik še letos godno za tisek priredi, ako ostane, kakor se je nadejati, pri zdravju in pri sedanjih službenih razmerah. Gosp. urednik tudi poroča, da je jako h\aležen g. ministr. svetniku drju. Babniku, ki je večji del pripravljenega gradiva že pregledal na pravno in jezikovno stran, se vobče o delu zelo laskavo izrazil, poleg tega pa dal več dobrih nasvetov. Urednik je predložil gradivo že pred več meseci tudi znanemu domačemu jezikoslovcu, ki pa doslej ni utegnil oddati svojega mnenja.
-V razpravi, ki se je nato vršila, je želel gosp. sod. svetnik dr Papež, naj se naprosi gosp. urednika, da v prvi polovici tega leta vsaj I. del zakonika odda za tisek, ker je zares že nujna potreba. — Gosp. okr. sodnik dr. M o h o r i č je nasvetoval, naj bi se gradivo dalo v pregled drugemu jezikoslovcu, če že naprošeni ne more dovršiti dela. Gospod višji sodni svetnik K a v č n i k je izvajal, da ne gre izdajati posameznih delov, ker bi tako lahko trpela enotnost, kar ve iz lastne skušnje; glede dvomljivih stvari bi bilo pa najbolje, da se rešijo v seji društvenega odbora, ki si lahko v ta namen privzame drugih pripravnih oseb. Gosp. dr. Š v i g e 1 j je omenjal, da je tudi on sam videl pripravljeno gradivo in da je pospešitve pričakovati od marljivosti gosp. urednika samega. Gosp. dr. M a j a r o n je poudarjal, da gre tukaj itak le za želje, ki se sporoče gosp. uredniku, glede končne odločitve pa je tudi izražal mnenje, da bi bilo res najbolje, če dvomljivosti reši društveni odbor s pripomočjo jezikoslovca
60 XXV. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
ali drugih poklicanih oseb. Končno se je naročilo društvenemu načelniku, da o tej razpravi poroča gosp. sod. svetniku Regallyiu.
Drugače se je tajniško poročilo odobrilo.
III. Društveni blagajnik gosp. dr. Sv i g cl j je podal in obrazložil nastopni
račun
o blagajniški upravi društva .Pravnika" v ljubljani za dobo od 30. januarja 1911 do 29. januarja 1912.
A. Denarni promet. Dohodki.
1. prebitek iz upravne dobe 1910   ......... 377 K 43 h
2. plačane članarine in naročnine z zaostanki vred   .... 3202 . 90 „
3. vrnjeni predujmi............. 245 , — ,
4. vrnjena terjatev.............. 65 „ — „
5. kupnina za .Izvršilni red" in za .Drž. osnovne zakone"    . 446 „ 40 „
6. plačani zaostanki za .Izvršilni red"........ — ,, — .
7. prispevek „Zveze slovenskih odvetnikov"...... 2000 „ — „
8. obresti a) pri c. kr. poštno hran. uradu (še niso pripisane) — ,, — „
b) pri Kmetski posojilnici ljublj. okolice..... 4 „ 80 „
c) pri Ljubljanski Kreditni banki........ 52 „ 40 ,,
skupaj   .   .   . 6393 K 93 h
Izdatki:
1. Narodni tiskarni dolg 1. 1910 .......... 823 K 80 h
in isti za tisek „Slov. Pravnika" za leto 1911 ..... 1789 „ 20 „
2. uredniški in sotrudniški honorarji........ 308 „ 75 ,,
3. zaostanek iz leta 1910     ........... 732 „ 10 ,
4. provizijske in   manipulacijske   pristojbine   c.   kr.   poštno-hranilničnega urada............. 7 „ 80 „
5. nagrada pobiralcu članarin in naročnin v Ljubljani in za
pisanje naslovov ter ekspedicijo „Slov. Pravnika" .... 120 „ — „
6. knjige in izdatki za knjižnico .......... 141 ,, 40 „
7. časniki................ 102 „ 05 „
8. provizija knjigarjem............ 52 „ 50 „
9. predujem za izdajo zakonov.......... 100 „ — „
10 upravni stroški odborovi (med temi venec na grob dr. Volčiča) 121 ,, 85 ,,
skupaj   .   .   . 4299 K 45 h
Ako se dohodki........   6393 K 93 h
primerjajo z izdatki.........   4299 „ 45 „
se izkaže računski prebitek.......   2094 K 48 h
XXV. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". 61
B. Društveno premoženje.
I. Aktiva:
1. prebitek iz leta 1911     ............   2094 K 48 h
naložen v c. kr. poštni hranilnici pod št. 63715 ček. prometa,
na knjižici Kmetske posojilnice Ljublj. okolice št. 15J53 in knjižici Ljublj. Kreditne banke št. 2563
2. zaostanki na članarinah in naročninah do
vštetega leta 1910 .........   1885 K — h
za leto 1911 pa.........   2001 „ ^- ..
3886 ,. — ,.
3. terjatev proti prevajalcema obč. drž. zakonika in drugih zakonov   1200 ., — ..
4. predujem na sotrudniški nagradi.........    200 ., — ,.
5. štiri knjižnične omare............    483 „ — „
ter knjižnica, časniki, sobna oprava. skupaj   .   .   .   7863 K 48 h
II. Pasiva:
1. terjatev mestne občine ljubljanske........   2700 K — h
2. že ugotovljene terjatve sotrudništva   ........    720 ,. — ..
C. Izvršilni red (oziroma posebna ustanova za izdajo zakonov v slovenskem prevodu).
I. Aktiva:
Zaloga .Izvrševalnega reda":
a) pri knjigarjih 187 vezanih izvodov po 5 K 25 h   .   .    981 K 75 h
b) pri Iv. Bonaču 248 nevezanih izvodov po 4 K
zaostanki kupnin za ..Izvršilni red".......
preostanek kupnin ..Izvršilnega reda"......
skupaj   .
Pas i v ni.
992 ,. — ,.
55 .. - „
261 .. 98 „
2290 K 73 h
D. Občni državljanski zakonite
izkazuje le aktiva v znesku...........    200 K — h
kot terjatev ..Pravnika" proti prevajalcu.
V razpravi o tem se je po predlogu gosp. višjega sodnega svetnika K a v č n i k a sklenilo, da naj odbor z vso strogostjo izterja zaostanke društvenin in naročnin.
IV. Poročilo knjižničarja gosp. glavarja L a p a j n e t a se je glasilo:
Slavna glavna skupščina! Naša knjižnica je. kakor znano, že nekaj let nastanjena v odvetniški sobi justične palače. To je bilo dovolilo prejšnje deželnosodno predsedstvo na podlagi ustnega dogovora. Sedanji g. deželnosodni predsednik je pa želel urediti stvar s tem. da dobi društvo pismeno dovoljenje. Zato je društvo vložilo dotično
62 XXV. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
prošnjo, ki je bila rešena z dopisom c. kr. deželnosodnega predsedstva v Ljubljani z dne 2. novembra 1911 prez. 1455 — 26,11-2 v tem zmislu, da je eksc. gospod c. kr. predsednik viš. dež. sodišča v Gradcu z odredbo od 30. oktobra 1911 prez. 9901 — 26,11 dovolil še nadaljno nastanjenje društvene knjižnice v sobi št. 127 tukajšnjega sodnega poslopja do preklica in z nado, da knjižnico zamore tudi v bodoče rabiti sodno osobje.
Za nabavo novih knjig se je porabilo v pret, letu 133 K 40 h.
Knjižnica se je spopolnila, kakor druga leta z zborniki odločeb upravnega (Budwinsky) in vrhovnega sodišča (Glaser-Unger), z revijami in časopisi, katere prejema uredništvo „Slov. Pravnika". Vse to se uredi v knjižnici po seznamu, kakor je bil natiskan v prilogi „Slov. Pravnika" št. 7. in 8. 1. 1909.
Za prireditev občnega drž. zakonika, sta se nabavili še posebej knjigi: Merfort-Hofer ; Alphabetisches Nachschlagregister zu den österr. Gesetzen in pa Festschrift zur Jahrhundertfeier des allg. bürg. Gesetzbuches.
Stroškov je imel knjižničar 8 K.
Odobreno.
V. Prečitalo se je, da sta računska preglednika gg. dr. M u n d a in dvorni svetnik J. P o 1 e c pregledala blagajniški račun in ga našla pravilnim. Podelil se je nato absolutorij in blagajniku g. drju. S v i g -1 j u izrekla posebna zahvala, da je tudi še v zadnjem letu vodil težavno upravo.
VI. Volitve društvenega predsednika in odbora, kakor tudi računskih preglednikov so se izvršile vzklikoma. Izvoljeni so: za predsednika gosp. dr. M a j a r o n, za ljubljanske odbornike gg.: okr. glavar v p. Št. L a p a j n e, odvet. kandidat dr. Jos. Lavrenčič, C. kr. okr. sodnik dr. Fr. M o h o r i č, odvetnik dr. Jos. C. Oblak, C. kr. dež. sod. svetnik dr. O. Papež, dež. tajnik I. Skarja in odvetnik dr. A. S v i g e 1 j; za vnanje gg.: minist, svetnik dr. J. B a b n i k na Dunaju, odvetnik dr. J. H r a š o v e c v Celju in odvetnik dr. I. Z u c c o n v Poreču. Za računska preglednika sta bila izvoljena gg. emerit. odvetnik dr. Fr. M u n d a in c. kr. višji sod. svetnik v p. Fr. V i š n i k a r (namesto gosp. dvornega svetnika J. Polca, ki ni želel več prevzeti posla).
Po tako izvršenem dnevnem redu se je gosp. predsednik zahvalil vsem za udeležbo in ob 11. uri zaključil zborovanje.