Obisk delegacije iz NDR V tej številki preberite: Lanski uspehi ne bodo ponovljeni Kje bomo letovali Razdelitev SSP Razpis štipendij Priloga: prijavnica za dopust V tednu od 10. do 14. marca so našo delovno organizacijo obiskali generalni direktor kombinata Lacke und Farben gospod ZAch in drugi predstavniki iz Nemške demokratične republike z namenom, da se seznanijo s poslovanjem delovne organizacije v preteklem obdobju ter s potekom razprav v Celju o rekonstrukciji proizvodnje titanovega dioksida. Predstavniki Cinkarne so partnerja seznanili s težavami, na katere je Cinkarna naletela v Celju s predlogom sprememb ekonomskega in ekološkega sanacijskega programa iz leta 1978 in s predlogom dolgoročnega razvojnega načrta Cinkarne. Poseben poudarek v razgovorih je bil namenjen problematiki sovlaganja za rekonstrukcijo sedanje proizvodnje v enakem razmerju (51/49) kot v družabniški pogodbi, z možnostjo sovlaganja takrat, ko bo občinska skupščina to potrdila. Podpis dopolnila k pogodbi je bil v Leipzigu, kjer je bilo tudi zasedanje vsakoletnega direktorija. Glasovali smo »ZA« Volitve in referendum so za nami. Ostalo pa je vprašanje ali bomo odslej učinkoviteje samoupravljali, in če bomo samoupravne akte, ki smo jih sprejeli, uresničevali v praksi. Na tem zasedanju je bil potrjen tudi načrt proizvodnje titanovega dioksida za leto 1986. Na sestanku v Celju so potrdili zaključni račun 1985, izčrpno pa so se pogovarjali tudi o povečanju materialnih stroškov v letu 1985, zlasti za surovine in rezervne dele iz uvoza na konvertibilnem trgu. Člani delegacije so izrazili priznanje delovni organizaciji in kolektivu tozda Titanov dioksid za dosežene poslovne rezultate v letu 1985 in v prvih dveh mesecih letošnjega leta ter še posebej za zanesljivost dobav. Proizvodnja lani je bila nadpovprečno dobra. Titanov dioksid je presegel planirano proizvodnjo za 7,67 odstotkov, za 7,25 odstotkov pa enako lansko obdobje. Žal se lanski uspeh ne bo ponovil, saj so načrtovali večje vzdrževalne posege. Prav tako se na poslovanje tozda negativno odraža tudi delovanje novega deviznega zakona, kajti nakup surovin in rezervnih delov v tujini, postaja že kritičen. -go- Vlivanje cinka foto: Lamper Bolje uveljaviti delegatski sistem Prav je, da bodo delegati zdajšnjega sklica na zadnjih ločenih sejah med drugim razpravljali tudi o svojem minulem štiriletnem delu v zborih občinske skupščine. Toda, prav bi tudi bilo, da bi svoje izkušnje, ugotovitve, dobre in slabe strani prenesli še na nove delegate in osnovne sindikalne organizacije ter na seje organov delavskega (Nadaljevanje na 2. strani) REZULTATI REFERENDUMA SaS o združitvi dela delavcev v tozd oz. dess Ti02 Energetika Veflon TIS Vzdrževanje Kem .C. Kem.M. Grafika Metal. D S S S št. vol. opr. 251 % 42 % 66 % 168 * 486 % 203 54 % 21* % 571 % 595 Glasovalo 203 oz. 78,8 40 oz. 95,2 61 OZ. 92,4 164 oz. 98 456 oz.89,7 185 oz. 90 52 oz. 96,5 215 oz.99,5 541 oz.92 523 OZ.88 "ZA" glasov. "PROTI" glas. 156 oz. 67,5 59 oz. 92,9 54 oz. 81,8 145 oz. 87 361 oz.74,? 152 oz. 74,a 50 oz. 92 155 oz.61,8 278 oz.74^ 475 oz.80 44 oz. 19 1 oz. 2,59 5 oz. 7,5 19 oz. 12 75 oz.15 25 oz. 12,3 1 oz. 2 72 oz.55,4 55 oz.9,' 28 oz.7,: 48 oz.8 Nevelj.glasov 5 oz. 1,3 oz. 11,2 oz. 0,8 / 2 oz. 5 2 2 6 oz. 2,9 1 oz. 2 10 oz. 4,6 / Opr.od šotni 26 2 oz. A,7 5 oz. 7,5 2 38 oz. 7,8 20 oz. 9,8 2 oz. 4 1 29 oz.7,: 70 OZ J17 Neopr.odsotni 2 / 2 12 oz. 2,4 / / 1 2 % % ji SaS o združitvi TCZD^v DO * ji % % št. vol. opr. ^31 42 66 158 486 203 55 216 77T Glasovalo 203 oz.87 »3 40 oz.95,2 oz.92,9 61 oz. 92,4 164 oz. 98 456 oz.89,7 183 oz. 90 i52 oz. 96,5 215 oz.99,5 3^1 oz.92 "ZA" glasov. 145 oz.61,9 59 54 oz. 81 ,8 145 oz. 87 565 oz.74,6 157 oz. 77 50 oz. 92 126 oz.58,6 278 oz.74v "PROTI" glas. 5? oz.22,9 1 oz. 2,3 6 oz. 9 19 oz. 12 71 oz.14,6 20 oz. 9,8 1 oz. 2 76 oz.55 55 oz.9,2 Nevelj.glasov, 7 oz. 3 / 1 oz. 1.5 7.5 2 2 6 oz. 2,9 1 oz. 2 15 oz. 6 28 oz.7.2 Opr.od šotni 26 oz.11,2 2 oz.4,78 5 oz. 2 38 oz. 7,8 20 oz. 9,8 2 oz. 4 1 / 29 oz.7,5 Neopr.ods. 2 oz. 0,8 / / 2 12 oz. 2,4 / 1 % % % SKUPNI TEMILJI PLANA (j * it £ * % št.vol.opr. 42 66 168 PE35 HtH 55 216 57T 595 glasovalo "ZA" glasov. "PROTI"glasov. 20? oz.87,8 40 oz.95,2 61 oz. 92,4 164 oz. 98 456 oz.89,7 185 oz. 90 52 oz. 96 215 oz.99,5 341 oz.92 525 87,9 L 47 oz.63,6 58 oz.90,4 54 oz. 81,8 141 oz. 86 575 oz.76,7 146 oz. 71 50 oz. 92 124 oz.57,6 265 74,5 456 76,7 50 oz.21,6 2 oz. 4,7 5 oz. 7,5 21 oz. 15 | 6] oz.12,5 18 oz.8,8 1 oz. 2 68 oz.31,6 40 9,4 50 8,4 Neveljav.gl. 6 oz. 2,6 / 2 oz. 5 2 1 2 19 oz.9,3 oz.9,8 1 oz. 2 25 oz.10,6 56 7,5 17 2,9 Opr.odšotni 26 oz.11,2 2 oz. 4,7 5 oz. ( 7,5 2 38 oz. 7,8 20 2 oz. 4 1 / 29 7,5 70 11 NeoDr.ods. _2. oz. 0.8 / p 1 12 oz. 2.4 / / 1 2 (Nadaljevanje s 1. strani) samoupravljanja. Le tako bo to poročilo dobilo širšo osnovo in pričakovani odmev. Nič slabega bi namreč ne bilo, če bi o teh ugotovitvah razpravljali ne samo novoizvoljeni delegati, marveč tudi zbori delavcev, na sejah sindikalnih organizacij in na sejah delavskih svetov. Tako bi tudi poudarili, da je uspešno delo delegatskega sistema neposredno odvisno od idejnopolitičnega delovanja družbenopolitičnih organizacij v združenem delu, nenazadnje delavskih svetov in tudi družbenopolitičnih silnic v krajevnih skupnostih. Gre za tesno sodelovanje vseh teh teles in organov, gre tudi za pomoč, ki bi jo morale dati družbenopolitične organizacije in delavski sveti delegatom in delegacijam. Zato tudi ni naključje, da v sklepih in priporočilih za razpravo o uveljavljanju skupščinskega delegatskega sistema zasledimo priporočilo, da je potrebno delegacijam kot sestavnemu delu samouprave zagotoviti enakopraven položaj in pomagati, da bodo lahko sproti spremljale vsa dogajanja, zlasti v svojem okolju, da bodo bolje obveščene in povezane s samou- pravnimi organi kot tudi s svojo delegatsko bazo. Na podlagi dejanskega odločanja je treba zagotoviti, da bodo delegacije neposredno vključene v razreševanje in uresničevanje nalog tako svoje organizacije združenega dela ali krajevne skupnosti ter tudi širše. To pa so seveda naloge ki ne zadevajo samo delegatov, ki jim te dni preneha mandat, marveč prav tako, če ne celo v večji meri tistih, ki na novo prevzemajo delegatske naloge. In prav zaradi tega bi morala o tem poročilu steči širša razprava- (povzeto iz INDOK-a) Reševanje gospodarskih zagat izgubarjev v Celju Sklad skupnih rezerv občine Celje se je v letu 1985 solidarnostno vključeval v reševanje gospodarskih težav, vendar je tudi tu prišlo do večjih sprememb in zožene namembnosti uporabe sredstev na podlagi sprememb in dopolnitev zvezne zakonodaje, ki ji je bil prilagojen tudi republiški zakon o skladih skupnih rezerv. S tem je odpadla možnost za nadaljnje odobravanje kratkoročnih in premostitvenih kreditov za izplačilo osebnih dohodkov, kar je prizadelo vrsto organizacij v občini, ki so bile v likvidnostnih težavah in so pri skladu občasno ali pa večkrat najemale tovrstne kredite. Tudi omejitve sredstev za sanacijske kredite za pokrivanje izgub so vplivale na to, da so le te potekale preko sklada le posredno, v obliki predčasnih umikov sredstev rezerv s strani drugih OZD v poslovni in interesni povezavi. Pač pa je sklad v preteklem letu večino svojih sredstev uveljavil v obliki premostitvenih kreditov za prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev. Skladjevletu 1985preko LB-Splošne banke Celje ažurno vodil evidenco o vplačanih sred- stvih, redno vračal združena sredstva iz preteklih let, razdelil skupni dohodek vlagateljem v višini 21 milijonov in izdal certifikate za vplačana sredstva organizacij združenega dela po zaključnih računih za leto 1984 v višini 61 milijonov din. Višina združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Celje je bila 2 odstotka od ostanka čistega dohodka, namenjenega za sklade- Združena sredstva po samoupravnem sporazumu se ne obrestujejo, zato pa so DO udeležene pri skupnem dohodku sklada. V letu 1985 je več delovnih organizacij izrabilo možnost predčasnega umika sredstev za pokrivanje lastnih izgub in za pokrivanje izgub v reproverigi v višini 31 milijonov. Prav tako pa so bila vrnjena združena sredstva preteklih let v višini 11 milijonov din. Med DO, ki so se v preteklem letu največ pojavljale tako za umik sredstev kot za kreditiranje v višini 138 milijona din, so bile EMO, Železarna Štore za TOZD Tovarna Traktorjev, ki je v postopku redne likvidacije ter Merx, TOZD Gostinstvo- Z manjšimi zneski pa še: Ingrad, Gradis in Hmezad za Mlekarne ter Vrtnarstvo. Prihodki sklada v letu 1985 so bili 184 milijonov din, kar je 126% v primerjavi s planom za leto 1985. Najvišja rast (indeks 173) je bila dosežena pri vplačilu združenih sredstev OZD po ZR za leto 1984 in to zato, ker se je v finančnem načrtu računalo, da bodo organizacije večja sredstva namenjale za pokrivanje izgub in dajanje medsebojnih pomoči v okviru dohodkovnih in reprodukcijskih povezav, kar pa se ni v celoti izpolnilo- Odhodki so znašali 185 milijonov din in so doseženi z indeksom 122 v primerjavi s planom. Višina vseh sredstev, s katerimi razpolaga sklad je bila ob koncu leta 241 milijonov din, ugotovljeni skupni dohodek za leto 1985 pa 14 milijonov din. Ker še vedno obstajajo velike potrebe pri reševanju likvidnostnih težav in potrebe po prekvalifikaciji delavcev v DO z izgubami, predvsem v EMO, Železarni, in Hmezadovi mlekarni, se tudi za leto 1986 predlaga 2-odstotno združevanje sredstev kot doslej. Ker pa se računa, da se bodo izgube pokrivale preden se bodo sredstva združila v sklad skupnih rezerv občine, so planirani prihodki in odhodki sklada za leto 1986 v višini 141 milj. din. kar je manj kot v letu 1985. Vsekakor pa bo skušal sklad tudi v tem letu, četudi z okrnjenimi sredstvi, pomagati predvsem tistim DO, ki bodo v težavah zaradi poslovanja z izgubo, kar je njegov glavni namen. Marija BERNJAK Prva občinska kandidacijska konferenca Na tej konferenci, kije bila 24. februarja, so delegati temeljnih kandidacijskih konferenc, občinskih konferenc SZDL, ZK in ZSMS, občinskega sveta ZS in občinskega odbora ZZB NOV obravnavali in sprejeli poročila o opravljenih kandidacijskih postopkih v TOZD in KS- V nadaljevanju so potrdili kandidate za opravljanje vodilnih in drugih dolžnosti v skupščini občine in skupščinah SIS v občini. Za opravljanje vodilnih in drugih dolžnosti v skupščini občine so potrdili naslednje kandidate: - za predsednika skupščine občine Antona Zimška in Marjana Žumra, - za dva podpredsednika skupščine občine Jožeta Bučarja, dr. Danico Homan, Štefko Preskar in Antona Zimška, - za predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Viktorja Krajnca, - za predsednika zbora združenega dela skupščine občine Konrada Korento, Francija Pu-sarja in Anito Žohar, - za predsednika zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Igorja Beleta, Staneta Polajner-ja in Helgo Volk. Za predsednika izvršnega sveta skupščine občine so sprejeli kandidata Miloša Pešča. V razpravi o evidentiranih možnih kandidatih za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije so soglasno podprli vse evidentirane možne kandidate za člane predsedstva, medtem ko evidentiranega možnega kandidata za predsednika predsedstva SR Slovenije Franca Popita niso podprli. Izmed evidentiranih možnih kandidatov za vodilne in druge dolžnosti v skupščini SR Slovenije in skupščinah SIS v SR Sloveniji nista dobili podpore Emil Rojc in Majda Poljanšek. Vse možne kandidate za zbore skupščine SFRJ in republiških SIS so soglasno podprli. (povzeto iz 1NDOK Informacij) Prvo srečanje uporabnikov anorganskih pigmentov Željo po organizaciji takšnega srečanja je bilo čutiti že vrsto let. Cinkarna kot eden največjih proizvajalcev belih anorganskih pigmentov v Jugoslaviji in Balkanu je tudi dovolj velik izziv za organizacijo takšnega srečanja. Na posvetu je sodelovalo 60 udeležencev iz 13. delovnih organizacij iz vse Jugoslavije Program posvetovanja je bil razdeljen na tri dele. Prvi del je predstavljal aktualno problematiko proizvodnje belih anorganskih pigmentov, kje smo v primerjavi s konkurenco, kje na področju kontrole kakovosti pigmentov ter. kakšne so razvojne možnosti na področju pigmentov. Drugi del je obsegal referate potrošnikov s področja uporabe pigmentov in njeno problematiko- Sklepni del je predstavljal posvet za okroglo mizo, kjer so se udeleženci dogovarjali o komercialnih pogojih pri dobavah, ki so vezane na sovlaganje poslovnih partnerjev v posodobitev proizvodnje in reševanje ekološke sanacije Cinkarne. Za uspešno izvedbo posvetovanja so pripravili strokovne prispevke Slavko Cankar. Matjaž Kosi, Marko Tukarič. Mija Marin, Borut Sedovnik, Franc Smeh in delovne organizacije Helios, JUB, Color, Papirnica Reka in Sava Kranj. Predstavniki potrošnikov so udeležencem posvetovanja predstavili svoje izkušnje o uporabi naših pigmentov, ki so nam kot proizvajalcem izredno dobrodošle. Ugotavljamo, daje posvet dosegel svoj cilj. Vzpostavili smo nove poslovne vezi, ki so danes zelo pomembne, izmenjali smo izkušnje in različna mnenja. Pre- Iz sejemskega vodnika Sodelovali bomo na štirinajstih sejmih »Sejmi, kot ekonomska kategorija, spodbujajo blagovno izmenjavo v vseh njenih razsežnostih in tako še enkrat dokazujejo svojo ekonomsko upravičenost in vlogo v vseh družbeno-ekonomskih sistemih. Sejmi so med drugim tudi tržišča, na katerih se srečujejo tudi druge komplementarne vsebine - propaganda, marketing, strokovna srečanja, ki dajejo sejemskim prireditvam novo, bogatejšo in specifično kvaliteto,« je v uvodniku letošnjega Svetovnega sejemskega vodnika '86, ki ga je izdal zagrebški Privredni vjesnik, zapisal predsednik Skupnosti jugoslovanskih sejmov, Dušan Stepančev. V Jugoslaviji bomo letos organizirali 140 sejmov v 15 mestih. Na štirinajstih med njimi bo po predlogu ekonomske propagande sodelovala tudi naša delovna organizacija s svojimi eksponati in sicer: 17. - 21. 3. (Zagreb) »Plasteks« 21. - 27. 4. (Zagreb) Spomladanski zagrebški velesejm 23. - 27. 4. (Skopje) Sejem agroindustrije - za cvetje 4. - 18. 5. (Novi sad) Kmetijski sejem 12. - 17. 5. (Beograd) »Gradbeništvo ’86« 14. - 23- 5. (Leskovac) »Tekstil Leskovac« 26. - 30. 5- (Sarajevo) Sejem gradbenih materialov in opreme za gradbeništvo 29. 5. - 6. 6. (Reka) 14. jugoslovanska razstava izumov, inovacij, tehničnih izboljšav in novitet 22. - 31. 8. (Gornja Radgona) Kmetijski sejem 14. - 21. 9. (Zagreb) Jesenski mednarodni zagrebški velesejem 9.9. - 3. 10. (Budva) 7. mednarodni sejem gradbeništva, gradbenih materialov in opreme za gradbeništvo 20. - 24. 10. (Skopje) 8. mednarodni sejem gradbenega materiala, strojev in opreme za gradbeništvo 23. - 29. 10. (Beograd) Sejem grafične tehnologije 3. - 7. 11. (Sarajevo) »Plastika '86" Pa odprimo še malo okno v svet in poglejmo kako je s sejemskimi prireditvami v tujini. Letos bo na vseh celinah organiziranih natanko 800 različnih sejmov, od splošnih do specializiranih. -povzeto- CBETOBHA H3/K»K6A HA flOCTHŽKEHMHTA HA MJ1AJJHTE H306PETATEJ1H • Bb/lfAPHP 85 VVORLD EXHIBITION OF ACHIEVEMENTS OF YOUNG INVENTORS • BULGARIA '85 m fPAMOTA TESTIMONIAL h» mno*6AiA Novo priznanje inovatorjem Na svetovni razstavi inovacij EXPO’85, ki je potekala od 4. do 30. novembra 1985 v Plovdiu v Bolgariji, smo sodelovali s sedmimi najuspešnejšimi inovacijami, nagrajenimi v zadnjih treh letih na RAST YU- Na razstavi je sodelovalo preko 25 držav. Iz Jugoslavije je sodelovalo 200 inovacij iz tridesetih delovnih organizacij. Za naše uspešno razstavljene inovacije je Cinkarna v februarju 1986 prejela priznanje, priznanja pa je prejelo tudi osem avtorjev in soavtorjev inovacijskih predlogov. pričam smo, da so takšna srečanja primerna in zato želimo, da bi taka posvetovanja organizirali vsaki dve leti- Franc SMEH Nekaj misli, ki so bile poudarjene na tem posvetovanju: - Kljub vsem težavam je Cinkarna precej izboljšala kakovost proizvodov s področja pigmentov. - Premalo razvijamo nova področja pigmentov (Zn-fosfati, razne paste pigmentov ipd). - Slabo so izkoriščene možnosti glede izmenjave strokovnega usposabljanja tako pri proizvajalcu kot pri potrošniku. - Želja po uskladitvi kontrolnih metod o kakovosti pigmentov. Pri tem delu kontrole obstajajo precejšnje razlike. Naši potrošniki so še vedno prisiljeni določene količine pigmentov uvažati. Področja izrazoslovja - strokovnih izrazov-ne obvladujemo. Te zadeve se rešujejo prepočasi. POSVETOVANJE Zveza izumiteljev SR Hrvaške organizira 22. in 23. aprila 1986 v Zagrebu tradicionalno posvetovanje na teme: 1. Praktične metode ugotavljanja ekonomske in druge koristi in nadomestil za inventivno delo, 2. Opredelitev službene dolžnosti in inventivnega dela v proizvodnji, družbenih dejavnostih in razvojno raziskovalnih službah OZD, 3. Preverjanje in ugotavljanje nekega konkretnega samoupravnega splošnega akta o skupnih osnovah in kriterijih za razvoj in vrednotenje inventivnega dela. Prijave sprejema vodja Centra za izobraževanje. »INOVACIJE SI JE DOBRO DELITI« ker nekateri ne morejo prikriti, da od rednega dela bili bi v riti Inventivna dejavnost Ključ je v rokah vodstva Inovacijski dohodek že predstavlja pomembno mesto v skupnem dohodku Cinkarne. Še pomembnejša je primerjava v nekaterih temeljnih organizacijah. Kako različen je pristop, postopek in čas reševanja v posameznih TOZD in DSSS je razvidno iz celoletnega poročila. V petih temeljnih organizacijah: v Metalurgiji, Vzdrževanju, Energetiki, Ti02 in Veflonu so dosegli 98, 58 odstotka inovacijskega dohodka celotne delovne organizacije. Popolnoma brez inovacijskega dohodka so DSSS in Kemija Mozirje, ostale temeljne organizacije pa so dosegle le 1,42 odstotka inovacijskega dohodka. Skupni inovacijski dohodek v Cinkarni je v letu 1985 znašal 196.863.724 din in je večji v primerjavi z letom 1984 za 81,39 odstotka. V letu 1985 so inovatorji prijavili 50 novih predlogov, kar je enkrat več kakor leto prej. Poleg tega je Ti02 objavil razpis, ki je bil uspešno realiziran. Strokovne komisije so obravnavale 40 predlogov, na inovacijski komisiji pa je bilo obravnavano 43 predlogov. Polovica je tehničnih izboljšav, ostalo pa so koristni predlogi- Avtorji so prejeli za realizirane inovacijske predloge 7.162.059 din, kar je 3,63 odstotka od inovacijskega dohodka. Večkrat ugotavljamo, da je za uveljavljanje inovacij premalo samo stimulativno plačilo ino- vatorjem in da je potrebno v inovacijski proces in nagrajevanje vključiti vse delavce v temeljnih organizacijah in DO- Sama zavzetost inventivno usmerjenih in razvojno raziskovalnih delavcev je še premalo za uresničevanje invoacijske verige in kontinuiran inovacijski proces. Celotna usmerjenost v TOZD in DSSS mora temeljiti na potrebah. in interesih vsake temeljne organizacije, da nenehno izboljšuje proizvodnjo, da daje na trg boljše, kvalitetne in konkurenčne izdelke, da doseže čimvečji dohodek s čim manj vloženih sredstev. Prav tu pa lahko imajo inovacije pomembno mesto- Letos je v zaključnem računu prvič tudi prikazan inovacijski dohodek, zato bi morala biti vsaka temeljna organizacija zelo zainteresirana za izkazovanje dohodka in seveda tudi za najbolj racionalno porazdelitev. Inventivna dejavnost postane zelo resna zadeva, če je množična, če je v tej množici tudi več velikih inovacijskih predlogov, z veliko vloženega lastnega znanja. Ključ do pospešene inovacijske dejavnosti pa še vedno ni v pripravljenosti ali nepripravljenosti med proizvodnimi in strokovnimi delavci, temveč je v rokah vodstva TOZD in DO-Kdaj bo le-ta na razpolago vsem tistim, ki ga bodo hoteli uporabljati in tistim, ki ga bodo morali, je še vedno odprto vprašanje. M. P. IZZIV Koliko plačamo mesečno za razsvetljavo v tovarni? Ne glede na to, da vemo, da statistika ni nikoli čisto točna, je pa vsaj blizu resnice, smo naredili dokaj enostaven izračun, ki mu lahko verjamete ali pa tudi ne- V DE Marketing je nameščenih približno 1000 40-vat-nih žarnic. Če te gorijo povprečno 10 ur dnevno v zimskem času (to je od 5- do 10. in 17- do 22. ure - popoldan snažilke čistijo poslovne prostore) to pomeni, da po današnji ceni kilovatne ure (35 din - če že ni dražja), plačamo za razsvetljavo prostorov v omenjenem objektu mesečno 3.080.000 din. In še en primer. V proizvod- nem obratu nove valjarne porabijo žarnice dnevno 560 kilovatnih ur, ker gorijo povprečno 16 ur dnevno. Ce to pomnožimo s ceno kilovatne ure in z 22. delovnimi dnevi, kot pri prvem primeru, plačamo razsvetljavo v enem mesecu 431.000 din. Zgornji izračun smo naredili z namenom, da vas spodbudimo dragi bralci, da tudi vi iz svojega okolja prispevate svoja mnenja o porabi energije- Pišite nam, koliko pri vas porabite električne energije, energetike pa pozivamo, da odgovorijo na izziv s strokovnimi podatki in nasveti! Uredništvo POPRAVEK V prejšnji številki glasila Cinkar-nar je prišlo do neljube napake v prispevku »Obvezujoče naloge« avtorja Dragiše Jankoviča, objavljenega na 4. strani v prvem in drugem stavku. Ker napaka spreminja smisel prvih dveh stavkov, smo dolžni javno opravičilo in pojasnilo. Do napake je prišlo pri lektoriranju prispevka. Stavka se v originalnem rokopisu glasita: Menim, daje delo OO ZK tozd TiO-, s svojim prejšnjim sekretarjem bilo dobro. Novemu sekretariatu in meni kot sekretarju OO ZK tozd Ti02 je dolžnost nadaljevati dosedanje delo. V tisku pa se stavka glasita: (nepravilno) Menim, da delo osnovne organizacije v Titanovem dioksudu pod vodstvom prejšnjega sekretarja ni bilo dobro. Novemu sekretariatu in meni kot sekretarju je naložena dolžnost, bolje nadaljevati dosedanje delo. Za napako se opravičujemo! Uredništvo Razpisujemo štipendije Naziv poklica, otop. Za Cb program, smer zahtev. delo delu Gasilec Kemijski procesničar Strojni mehanik Strugar Valjavec nrofilov in pločevine Elektrikar energetik Kemijski tehnik Metalurški tehnik Ekonomski tehnik Prometni tehnik Inž. kem. tehnologije Inž. strojništva £J< onomist Sipi. in?., ken. teh. Lipi. in?., metalurgije Lipi. in?, strojni tva Lipi. inž. elektroteh.-rač. Dipl. inž. clektroteh.-elektron. Lipi. or ;aniz.-pro. ramer (VioGD,) Lipi. ekonomist posl. inform. Lipi. ekonomist not. menj. Lipi. e onomist poslovne finance Dipl. ekonomist računovori. Kandidati za štipendije za izobraževanje za delo morajo do 15. 6. 1986 poslati odboru za kadrovske in splošne zadeve naslednje dokumente: - prošnjo - vlogo za uveljavljanje socialno varstvenih pravic obr- DZS 8,40 - potrdilo o osebnem dohodku staršev - potrdilo o premoženjskem stanju - potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu - overjen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višje šolske ali visokošolske temeljne organizacije o opravljenih izpitih - potrdilo o vpisu- kup IV IV IV IV IV IV v v / VI VI VI VII VII VII Vil Vil VII VII VII vil vil 6 5 2 5 2 7 1 2 1 6 1 2 v3.ali ;i. let.) 1 1 1 3 2 3 1 1 1 1 I 2(1 ma^.) 1 1 1 55---------FT Odbor bo obravnaval samo prošnje, h katerim bodo priloženi vsi navedeni dokumenti. Kandidati za študij ob delu morajo do 31. maja 1986 poslati odboru za urejanje delovnih raz-merij prošnjo, ki mora poleg osebnih podatkov vsebovati še podatke o delih in nalogah, kijih kandidat opravlja, delovno dobo v naši delovni organizaciji in skupno delovno dobo. K prošnji je treba priložiti še fotokopijo zadnjega šolskega spričevala. Vse prošnje pošljite na naslov: Cinkarna Celje, Center za izobraževanje, Kidričeva 19, 63000 Celje. Cinkarna Celje Center za izobraževanje Naše komisije in odbori Kaj bi še lahko storili Precej zagnanosti veje iz ocen, ki jih predsedniki odborov pri delavskem svetu delovne organizacije izrekajo o delu, ki jih čaka v tem mandatnem obdobju in ki se je praktično že začelo. Prvič pravzaprav dajemo tudi njihove ocene in mnenja, a to z namenom, da bi spoznali in vedeli, kaj počno komisije in odbori, in kdo se v tem mandatu več ukvarja s posameznimi vprašanji. Poslovni odbor Amadeo Dolenc, tozd Transport in skladišča O POTOVANJIH ODLOČA K PO Poslovni odbor po referendumu izgublja nekatere naloge, o katerih je prej odločal. To so službena potovanja v tujino. Te bo odslej odobraval Kolegijski poslovodni organ. Kaj menite o tem? »Mnenje Samoupravne delavske kontrole v lanskem letu je bilo, da seje v preteklosti preveč potovalo in zapravljalo preveč deviz. Potem se je število potovanj občutno zmanjšalo, sedaj pa zopet narašča. Menim, da člani poslovnega odbora nismo bili toliko strokovno usposobljeni, da bi lahko ocenjevali ali je neko potovanje potrebno. To lahko oceni le KPO ali direktor tozda. Velikokrat smo se zaradi potovanj morali sestajati na hitro, ker nisem hotel na svojo odgovornost podpisovati sklepov vnaprej.« O čem bo sedaj odločal Poslovni odbor? »Po novem sporazumu o združitvi tozd v DO bo imel Poslovni odbor vse tiste naloge, ki jih je imel že dosedaj, a v praksi o njih ni razpravljal in odločal. Spremljali bomo izvrševanje planov in drugih samoupravnih aktov, poslovno politiko, izpolnjevanje pogodb, izvajanje investicij, rezultate poslovanja in nadzirali izvrševanje plana sredstev za potrebe reklame in ekonomske propagande. Toda doslej še nikoli nismo dobili gradiva za obravnavo omenjenih vprašanj. Morda bo sedaj kaj bolje, ali pa bomo čedalje manj samoupravljali!« bljala in kolektiv je z njim sklenil delovno razmerje, da bi mu ta iniciativa zagotavljala rast dohodka. Žal je resničnost danes ta, da se marsikateri izobraženec utaplja v jalovem delu, drugim pa preprosto manjka motivacija za ustvarjalno delo in v takšnih razmerah politika narekuje, da včasih priznaš za inovacijo tudi tisto, kar ni. Kompromis se glasi nekako tako: namen (dohodek) povečuje sredstva in dokler toleriramo obstoj sive ekonomije, je tudi ta nedorečenost sprejemljiva. Žal je pri tem prizadet ugled resničnih inovatorjev, ker jih družba ne more ali ne mara ločiti od plagiatorjev.« Kaj pravzaprav lahko odbor in mi vsi še naredimo za napredovanje na tem področju? »Glede nalog odbora za inven- Odbor za obveščanje NOVE NALOGE Odbor za inventivno dejavnost FIGO DRŽIMO V ŽEPU Kako ocenjujete inovacijsko dejavnost nasploh? »Inovacijska dejavnost je zelo pomembna in potrebna, vendar pa je ne znamo dovolj dobro načrtovati in voditi. Več ali manj je kljub različnim prizadevanjem in spodbudam prepuščena naključjem « Zakaj je tako? »Pri proklamiranju inovacijske politike držimo ligo v žepu. Prevladujejo tri zavore, ki bistveno vplivajo na napredek inventivne dejavnosti. Glogoko sem prepričan, da v vsakem človeku tiči iskalec koristnih novosti, vendar jih zaradi splošnega izobrazbenega nivoja često ne zna preliti na papir- Potrebuje pomoč, katero pa spričo pomanjkanja strokovnjakov, ki bi znali prisluhniti in oblikovati ideje, ne dobi v zadostni meri, zato je mnogo idej neizkoriščenih. Druga zavora je, kot smo že dostikrat ugotavljali, nezaupljivost in zavist. Ali drugače, zelo škodljiva je namreč bariera, ki ostaja med hierarhičnimi nivoji posameznih dejavnosti. In tretjič: še vedno nismo vsi enotni glede ločnice med službeno dolžnostjo in inovacijo. Inženir je razumnik, kije s šolanjem razvijal in izpopolnjeval podedovano sposobnost za oblikovanje izvirnih misli, za iskanje originalnih rešitev. Na svojem delovnem področju bi moral čim hitreje osvojiti razpoložljivo znanje, da bi lahko nato razvil svojo lastno iniciativo. Konec koncev ga je družba prav za to usposa- Ko smo sprejemali spremembe sporazuma o združitvi tozd v DO, smo z referendumom potrdili tudi preimenovanje uredniškega odbora v Odbor za obveščanje. Kaj mislite o bodočem delu tega odbora? »Ocenjujem, da je informiranje v delovni organizaciji dokaj dobro, slaba je le povezava med tozdi. V našem tozdu smo odlično obveščeni, ne vemo pa, kaj se dogaja v drugih. Zato menim, da so tu še velike možnosti za izboljšanje informiranja preko oglasnih desk, razglasnih postaj in podobnega. Želim pa, da bi bilo v bodoče več sodelovanja vseh delavcev pri dopolnjevanju vsebin naših sredstev informiranja. Dobro bi bilo, da bi po vsakem izidu Cinkarnarja ali Informatorja dobili mnenja, kritike, pripombe, sugestije, kar bi zelo pomagalo k izboljšanju vsebin, na ta način pa bi se tudi bolj približali bralcem. Na sejah odbora pa smo že do sedaj dopolnjevali in dograjevali različne ideje. Prav bi tudi bilo, da bi delavci, ki želijo sodelovati v tivno dejavnost menim, da bi morali člani razumeti, da avtor predlagane inovacije pričakuje njeno čim hitrejšo realizacijo in njeno vrednotenje. Čim bolj bomo pospešili ta proces, tem širši bo krog ljudi, za katere bo postala motivacija otipljiva. Često pa žal ne znamo vrednotiti inovacij, kar seveda podaljša proces inovacijskega postopka. Pri organizatorjih dela v DO od skupinovodij navzgor pa bi morali z ustreznimi akcijami dvigniti njihovo inovacijsko kulturo po drugi strani pa se aktivneje vključevati v proces iskanja koristnih novosti- Kljub vsem negativnim ugotovitvam pa ponovno poudarjam, da ne moremo negirati rezultatov, ki smo jih dobili v razliki med vloženim in dobljenim. Naj ti zgledi vlečejo!« glasilu, stopili v stik s članom odbora v tozdu ali preko njega sporočali svoja mnenja « Kako bi lahko še popestrili naše glasilo? »Menim, da bi lahko glasilo objavljalo tudi prispevke, ki bi delavce spodbujali k tekmovalnemu duhu v smislu boljšega dela- Dobre delavce bi lahko javno pohvalili- Lahko bi tekmovali celo med tozdi. Na ta način bi zajeli širši krog bralcev glasila in tako bi resnično z njim tudi živeli. V glasilu pogrešam tudi literarne prispevke, na primer delavske črtice. Menim, da je v glasilu premalo predstavljena tehnologija in delo posameznih obratov in tozd. Marsikak mlad delavec često ne ve, kaj delajo v drugem tozdu«. Kako pa ocenjujete kakovost prispevkov v glasilu? »Vse informacije bi morale biti čim bolj zgoščene, ker dolge sestavke neradi beremo. Bolj bi morali paziti tudi na jezik. Menim, da bi moral biti enostaven, tujke pa so lahko le v oklepajih zraven slovenske besede- Cin-karnar nakazuje vsa dogajanja, ki nastajajo v DO. premalo pa seznanja bralce o tem, kako in koliko se težave rešujejo- Veliko je problemov, o katerih ne pišemo v glasilu, na primer humanizacija dela, izboljšanje delovnih pogojev in podobno. Potrebujemo pač vedno več idej«. Pri DS DO so nam ostali še Odbor za kadrovske in splošne zadeve, odbor za Stanovanjske zadeve in odbor za Organizacijo in vrednotenje dela ter SDK. Te odbore in komisije pri sindikatu pa bomo predstavili v naslednjih številkah Cinkarnarja. Načrt razdelitve sklada skupne porabe Za leto 1986 načrtujemo 267.069.910 din sredstev za pokrivanje rednega dela v skladu skupne porabe, kar je za 113 odstotkov več, kot smo porabili lani. V primerjavi z lani smo najbolj povečali sredstva, namenjena za pokrivanje izgub družbenega standarda - za 2449 odstotkov, razna izplačila za potrebe tozdov za 1213 odstotkov in dotacije zunanjim koristnikom za 385 odstotkov. Za stanovanjski del pa načrtujemo 341.500.102 din, kar je za 90 odstotkov več kot smo porabili v ta namen lani. Načrt sklada skupne porabe in njegovo razdelitev potrjujejo delavski sveti tozd, DSSS in DO. Po pravilniku o delitvi OD 1. Regresi s prispevki 60.000. 000 din Netto izplačilo posamezniku bo 18.000, - din. Dodatno se regresira letovanje v najetih počitniških zmogljivostih ob morju in v našem počitniškem domu v Logarski dolini. Regres se priznava samo delavcu, ki združuje delo v DO in po njem zavarovanem svojcu. lestvica za izračun dodatnega regresa je naslednja: dohodek na druž. člana višina regresa do 25.780 60 % 25.780 - 29.003 55 % 29.003 - 32.226 50 % 32.226 - 35.448 45 % 35-448 - 38.671 40 % 38.671 - 41.893 35 % 41.893 nad 45.116 - 45.116 30 % 25 % 2. Jubilejne nagrade - 9.000.000 din neto - 10 let skupne delovne dohe 32.227,- din - 20 let skupne delovne dobe 48*340,- din - 30 let skupne delovne dobe 64.453,- din 3. Odpravnine - 8-000.000 din neto - za delavce nad 50 let delovne dote 161.135,- din - za delavce nad 20 do 30 let deli dote 134.277,- din - za delavce pod 20 let delovne dote 107.422j- din Za potrebe družbenega standarda 1. Preventivno zdravljenje - 1.800.000 din Delavcem, potrebnim zdravljenja, omogočamo preventivno zdravljenje v zdraviliščih, ob morju in v Logarski dolini. Pri- javi se lahko vsak, glede na mnenje zdravnika. V primeru prevelikega števila prijavljenih, se končna razdelitev naredi v sodelovanju z zdravnikom obratne ambulante. Možnost zdravljenja je vsaki dve leti- Lestvica za preventivno zdravljenje: dohodek na druž. člana višina regresa do 25.780 85 % 25.780 - 29.003 80 % 29.003 - 32.226 75 % 32.226 - 35.448 70 % 35.448 - 38.671 65 % nad 38.671 60 % 2. Preventivni pregledi - 500.000 din 3-dnevne preventivne preglede organiziramo v Radencih in Rogaški Slatini. Namen je pravočasno odkrivanje bolezni in pravočasno zdravljenje. Lastna udeležba se računa po lestvici za preventivno zdravljenje. 3. Krvodajalci - 234.000 din Do brezplačnega letovanja v lastnem počitniškem domu in v najetih zmogljivostih ob morju so upravičeni krvodajalci, ki so darovali kri vsaj 15-krat ob izpolnjenem številu in ob vsakem zaključnem 5-kratnem nadalj- nem darovanju krvi. 4. Brezplačno na predlog sindikata - 270.000 din Brezplačno na predlog sindikata lahko letuje iz vsake TOZD en delavec. OOS TOZD in DSSS predlaga po posebnih kriterijih najbolj zaslužnega, prizadevnega in socialno ogroženega delavca. 5- Otroška kolonija - 270.000 din Z njo omogočamo letovanje tistim otrokom, ki s starši ne morejo letovati ob morju, in so socialno ali zdravstveno šibki. Lastna udeležba se izračuna po lestvici za organizirano letovanje - preračunano za 10 dni. 6- Športno rekreativna dejavnost - 3.000.000 din Sredstva so namenjena za prijavnino in organizacijo športnih tekmovanj po posameznih sekcijah - 17 sekcij, najemnino telovadnice, uporabo igrišč na OŠ itd. Ostalo, kar bremeni SSP 1. Gasilci - 100.000 din Za potrebe industrijsko gasilskega društva Cinkarne 2. Družbeno politične organizacije - 400.000 din Aktiv žena, mladinske delovne akcije ZB, Klub zdravljenih alkoholikov ipd-, na osnovi programa dela. 3. Dotacije zunanjim koristnikom - L000-000 din Tu so mišljene pomoči iz dotacije za zadovoljevanje skupnih potreb društev, šol- socialnih ustanov, humanitarnih organizacij ipd. 4. Kulturna dejavnost - 500.000 din Finansiranje kulturne dejavnosti v DO - nabava abonmajskih kart, organizacija razstav v DO, nabava strokovne literature za moški pevski zbor, organizacija proslav ipd. 6. Srečanje kolektiva - 1.000.000 din Objekti in oprema SSP Med objekte in opremo skupne porabe se vodijo objekti, ki so namenjeni zadovoljevanju potreb stanovanja, prehrane, počitka, rekreacije ipd. To so: razde-ljevalnica toplega obroka, dom v Logarski dolini in počitniške prikolice. Iz teh sredstev se pokrivajo vsi stroški vzdrževanja objektov, nabava osnovnih sredstev in drobnega inventarja. 1. Jedilnica - 11.000.000 din Pleskanje nove razdeljevalnice in adaptacija razdeljevalnice v starem delu Nabava osnovnih sredstev: mesoreznica, blagajna, hladilnik 60 1. espresso aparat, računski stroj Nabava drobnega inventarja 2. Vzdrževanje počitniških zmogljivosti - 5.000.000 din Nabava rezervnih delov za kamp prikolice, nabava novih ležalnih blazin za prikolice, menjava plinske instalacije, nabava manjkajočega inventarja, nabava kurjave za počitniški dom v Logarski dolini. 3. Nakup počitniških zmogljivosti - 25.350.319 din Tudi v letošnjem letu namerava- mo kupiti garsonjere ob morju. Konkretnih pogodb še nimamo-Nabava opreme za 3 garsonjere, ki smo jih kupili v letu 1985 4. Logarska dolina - 45.000.000 din Adaptacija počitniškega doma v Logarski dolini, nakup opreme in drobnega inventarja Izobraževanje - 5.000.000 din plačilo šolnin za študij ob delu Ostala izplačila L Razna izplačila Iz teh sredstev se pokrivajo stroški oz. nepredvideni izdatki, ki se pojavijo med letom. Planirani so po TOZD in za potrebe DO kot celote in sicer: DO DSSS Metalurgija Kemija Celje Kemija Mozirje Grafika Vzdrževanje Transport Energetika Ti02 Veflon 1.424.031 din 800.000 din 630.000 din 500.000 din 380.000 din 520.000 din 700.000 din 570.000 din 370.000 din 530.000 din 400.000 din Obdaritev žena - vrednostni bon v višini 3.000.- din Skupaj 6.824.031 2. Pokrivanje izgub družbenega standarda - 19.000.000 din Od tu se pokrivajo denarna izplačila delavcem na predlog zdravnika, vsi stroški, ki nastajajo v zvezi s poslovanjem družbene prehrane - pokrivanje negativne razlike na SM 01407 3. Solidarnostne pomoči 1.000. 000 din Vse vrste pomoči ob elementarnih nesrečah ipd. 4. Upokojenci in klubi CC - 3.000. 000 din Sem spada izlet upokojencev in delovanje vseh klubov v CC in pokroviteljstva Cinkarne nad raznimi prireditvami. Obveznosti po samoupravnih sporazumih - 59.071.560 din Iz teh sredstev finansiramo SIS za preskrbo občine Celje, novoletno praznovanje otrok, finansiranje KS, finansiranje objektov posebnega družbenega pomena, IN DOK center Celje itd. SSP - stanovanjski del V letošnjem letu bo vseljivih 15 novih stanovanj. Za leto 1986 smo se prijavili na natečaj za sofinansiranje izgradnje 15 stanovanj. za individualno stanovanjsko izgradnjo smo namenili 75.000. 000 - din - 195 % na lanskoletno porabo Za vse prosilce, ki v letošnjem letu prosijo prvič, predlagamo naslednjo lestvico za izračun limita: povprečni OD družinskega i na Slana novogradnja rekonstrukcija adaptacij do 16.113 2.160.000 1.560.000 lioeo.ooo 16.115 - 21.4-84- 2.040.000 1.440.000 960.000 21.484- - 26.855 1.920.000 1.520.000 840.000 26.855 - 52.226 1.800.000 1.200.000 720.000 52.226 - 57.597 1.680.000 1.080.000 600.000 57.597 - 42.968 1.560.000 960.000 480.000 42.968 - 48.559 1.440.000 840.000 560.000 48.559 - 55.711 1.520.000 720.000 240.000 nad 55.711 1.200.000 600.000 120.000 Plaža v kampu Selce Kje bomo letovali Obnova planinskega doma v Logarski dolini Počitniški dom naših delavcev v Logarski dolini služi svojemu namenu že vrsto let. Vsako leto smo skušali z raznimi popravili in izboljšavami zagotoviti delavcem čim cenejši in ugodnejši oddih. Žal pa s temi rednimi vzdrževalnimi deli nismo dosti dvignili standarda bivanja in smo zato v lanskem letu planirali določena sredstva za adaptacijo doma. Vendar pa jo je bilo nemogoče izvesti, ker smo ugotovili, da so dosedanje stene dotrajane, večji del je še lesenih, brez izolacije in vlažnih. Po strokovni oceni gradbincev bi bil potreben intenzivnejši poseg in potreben bi bil prizidek. Ob tem, ko smo pripravili predlog adaptacijskih del oz. nadomestne gradnje, bomo skušali izboljšati standard bivanja. S tem mislimo možnost rešitve problema kuhanja z vgraditvijo priročnih kuhinj in sanitarnega dela v vsaki sobi. Predvideli smo tudi skupna ležišča za planince. V celoti se zmogljovost doma glede na število ležišč ne bi povečala. Z drugimi DO bomo skušali doseči izmenjave za letovanje naših delavcev in zato moramo dvigniti standard bivanja, kar pa je za sedaj ovira. 1. S. Ta dom so leta 1954 gradili cinkarniški planinci Na razpolago imamo naslednje zmogljivosti: Kraj čas št. sob št. lež. št. noč. prehrana Fiesa 7. 7- 16. 8. 4 12 48 Poč. dom Litostr. Crikvenica I. 7- 1. 9. 6 15 90 Poč. dom EMO Rab-Banjol 20. 6. -1. 9. 5 14 98 Rest. Padova III. Cene penzionov še niso znane in jih bomo objavili kasneje. Pogoji regresiranja Do dodatnega regresa so upravičeni tisti delavci Cinkarne in po njih zavarovani svojci, ki bodo uporabljali s strani Cinkarne najete počitniške zmogljivosti in dom v Logarski dolini. Višina regresa bo znašala od 25 do 60 % cene penziona- Regresna lestvica bo prav tako objavljena naknadno. Vse razpoložljive zmogljivosti smo razdelili na tozde, glede na planirano število zaposlenih, tako kot lani. Razdelitev je naslednja: Na Rabu imamo najete zmogljivosti tudi v času od 20. 6. do 1. 7. 1986- Teh zmogljivosti nismo delili po tozdih, ker se za ta termin odločajo predvsem delavci brez šoloobveznih otrok. Brezplačno letovanje krvodajalcev Do brezplačnega letovanja v lastnem počitniškem domu in v najetih počitniških zmogljivostih ob morju so upravičeni krvodajalci, ki so darovali kri vsaj 15 krat ob izpolnjenem številu in ob vsakem zaključenem 5 kratnem nadaljnjem darovanju krvi. V primeru, daje krvodajalec predlagan za preventivno zdravljenje, se mu priznava 100% povprečna višina regresa oskrbnega dne ob morju, za razliko do višine oskrbnega dne v zdravilišču pa je upravičen do regresa po regresni lestvici za preventivno zdravljenje. Na predlog sindikata Do brezplačnega letnega oddiha v najetih ali lastnih počitniških objektih za 10 dni so upravičeni delavci, ki so v DO najmanj 15 let, da vestno opravljajo svoje delo- Prednost imajo delavci s slabšim socialnim in zdravstvenim stanjem ter delavci, ki še niso izrabili te oblike letovanja. Predloge bo pripravil OOS v sodelovanju z odgovornimi v TOZD in DSSS. Otroška kolonija Kakor vsako leto, bomo tudi letos omogočili otrokom, katerih starši ne uporabljajo počitniških zmogljivosti preko delovne organizacije, letovanje v Baški. Žal nam doslej še niso posredovali cene za letovanje. Sredstva za organizirano otroško kolonijo se odobravajo za največ 10 dni. Razliko do polne cene stroškov otroške kolonije plačajo starši. Prikolice in garsonjere 1. Dekade za kamp prikolice in garsonjere so razdeljene po tozdih in DSSS glede na planirano število zaposlenih. Razdelitev je naslednja: Glede na to. daje povpraševanje veliko in pričakujemo več prijav kot je zmogljivosti, smo vnesli v pravilnik člen. po katerem lahko vsakdo letuje vsako drugo leto. Služba za družbeni standard je pripravila seznam zmogljivosti po tozdih in DSSS. Prijave se zbirajo samo na podlagi izpolnjene prijavnice za letovanje. Vse zbrane prijave bo obravnavala komisija za družbeni standard in določila upravičence za letovanje v vseh kapacitetah za leto 1986. Opozarjamo, da bodo obravnavane le tiste prijave, ki bodo v celoti izpolnjene na prijavnici- Rok za prijavo je 15. april Na podlagi sprejetih prijav in izdelanega seznama letovanja, bo akontacija za letovanje v višini 4 000 - din za ležišče oz. prikolico ali garsonjero odbita od osebnega dohodka za mesec april. Za letovanje bo možno vplačati v treh obrokih. Kasnejša odjava letovanja in vračilo vplačane akontacije bo možna le v izjemnih primerih (bolezen, smrt v ožjem sorodstvu, vojaške obveznosti). NAJETE SOBE PRIKOLICE FIESA 3 posteljna 7.7. - 17.7. 17.7. - 27.7. 27-7- - 6.8. 6.8. - 16.8. DSSS prev. zdr. 3 posteljna 7.7- - 17.7- 17.7. - 27.7. Grafika prev. zdr. 3 posteljna 7.7. - 17.7. 17.7- - 27.7. Transport TIO 2 3 posteljna 7.7. - 17.7. 17.7. - 27.7. Kemija C. DSSS CRIKVENICA 2 posteljna 1-11 DSSS 27.7. - 6.8. Grafika 27.7. - 6.8. Vzdrževanje 27.7. - 6.8. Metalurgija 11 - 21 DSSS 6.8. - 16.8. Metalurgija 6.8. - 16.8. Vzdrževanje 6.8. - 16.8. Veflon 21-1 Julij Vzdrz. Metal. DŠSŠ Avgust DS3Č TlČ 2 hetal. 2 posteljna 1-11 11 - 21 21-1 Juli.1 Vzdrz, Kemija C. Kemija M. Avgust Vzdrž. Transport DSSS 3 posteljna 1-11 u - 21 21-1 Julij' Tlo 2 Transport Transport Avgust Metal. DSSS DSSS 3 posteljna 1-11 11 - 21 21-1 Julij Metal. Vzdrž. Veflon Avgust Kemija C. Kemija C. Metal. 4 posteljna 1-11 11 - 21 21-1 Tulil DSSS DSSS TIČ 2 Avgust Tansport Vzdrž. Vzdrz. RAB 3 posteljna 1-11 11 - 21 21-1 fuli.i Metal. DSSS Kemija 0. Avgust Transport DSSS Vzdrz. 3 posteljna 1-11 11 - 21 21-1 Juli! DSSS Metal. DSSS Avgust DSSS Grafika Vzdrž. 3 posteljna 1-11 11 - 21 21-1 JgLj Kemija C. Grafika TTo 2 Avgust tlO 2 Metal. Grafika 4 posteljna 1-11 11 - 21 21-1 Julij Energetika Vzdrž, Vzdrž. Avgust Kemija M. Vzdrž. Tlo 2 Tako so postavljene prikolice v kampu Selce pri Crikvenici STELLA MARIS 1. 1-11 11 - 21 DSSS Metalurgija TlC 2 DSSS Avgust DSSS Grafika DSSS September Grafika 1-11 11 - 21 21-1 Junij Vzdrž. Julij Vzdrž. Kemija C. Metal. Avgust Metal. Metal. Grafika September kemija M. 1-11 11 - 21 21-1 Juni, Metal. Juli; Transport Veflon TIO 2 Avgust Vzdrž. Vzdrž. Vzdrž. SeptemberKemija C. SELCE 15. 1-11 11 - 21 September DSSS PADOVA III BANJOL RAB 11. 1-11 11 - 21 Juni; Julij Avgust- TIO 2 Kemija C. September Energetika 11 - 21 Vzdrž Metal. Avgust TIP 2 September MEDULIN — 4. 11 - 21 21-1 Juni; Vzdrž. Juli; DSSS Vzdrž. Grafika Avgust DSSS E355 Vzdrž. September Metalurgija 16. 1-11 11 - 21 21-1 JTJni.i Transport Juli;] Metal. Energetika Kemija C. Avgust Grafika Transport TIO 2 21-1 DSSS DSSS DSSS 21-1 TIP 2 Vzdrž. Transport 21-1 Juni,J Veflon Juli: DSSS Kemija M. DSSS Avgust DSSS Vzdrz. DSSS September TIO 5 5. 1-11 11 - 21 21-1 Juni; Grafika Juli- Kemija C. Grafika * Transport Avgust Veflon Kemija C. Metal. September DSSS 6. i-ii 11 - 21 21-1 Juni; Kemija "57 Juli; Grafika Vzdrž. Vzdrž. Avgust Vzdrž. Metal. Tlo 2 Najemnina za letovanje Je naslednja: dohodek na druž. Slana v camp prikolicah in garsonjerah najemnina za 10 dni prikolica garsonjera do 25.780 3.000 7.000 25.780 - 29.003 4.000 8.000 29.003 - 32.226 4.500 9.000 32.226 - 35.448 5.000 10.000 35.448 - 38.671 5.500 11.000 nad 38.671 - 6.000 12.000 PRI J A V N I C A za letovanje v počitniških objektih Cinkarne Celje Delavec _______________________ TOZD oz. DSSS ________ obrat STM __________ na delovnem mestu ________________ želim letovati v času od ______ do ________ ( v skladu z razporeditvijo kapacitet po TOZD ). Št. int. telefona ____ IZPOLNI SLUŽBA ZA DRUŽBENI STANDARD I. Delovna doba a) za vsako polno leto del. dobe v CC 1 točka ____ b) zaposlitev zakonca v CC 7 točk _____ II. Zdravstveno stanje prosilca:(priložiti zdr. potrd.) a) invalid (vojni invalid, delovni invalid II. in III. kategorije) 5 točk _____ b) kronična ali težja bolezen delavca 3 točke ____ III. Število letovanj a) letoval v počitniških objektih 2 x zaporedoma 0 točk b) letoval v poč. obj. drugič s preši. 2 točke c) letoval bo prvič (kriterij se upošteva v primeru da ima delavec 2 leti delovne dobe v CC 3 točke IV. Socialno stanje Število družinskih članov - 1 član 1 točka - 2 člana 2 točke - 3 člani 3 točke - 4 člani 5 točk - 5 ali več članov in samohranilka 7 točk V. Pogoji dela A) delovna mesta na katerih se dela z nevarnimi snovmi 2 točke Skupaj točk: OBRNI Seznam prijavljenih: Ime priimek__________Dan, mesec, leto rojstva_______zaposlen Podpis $r- OBKROŽITE V KATEREM KRAJU ŽELITE LETOVATI1 Najete kapacitete 1. Fiesa 2. Crikvenica 3. Rab Prikolice 1. Stella Maris 2. Medulin 3. Padova Banjol Rab 4. Selce Garsonjere 1. Miholjanščica Cres 2. Mareda Novi Grad GARSONJERE Kadrovske spremembe V tem bloku so naše garsonjere v Maredi pri Umagu MIHOLJAŠČICA CRES Juni,j DSSS Juli: Kerni,ja C. 5555 DSSS AvRust Metal. 13555 13555 September TIČ S 2. 1-11 11 - 21 21-1 Juni,j Vzdrz. Juli? Tračšport Vzdrz. Grafika AvRust Grafita Metal. TIČ 2 SeptemberTransport MAREDA i. 11 - 21 21-1 Juni 13555 Juli? DSSS 5555 5555 AvRust 5555 5555 ES33 September 5555 2. 1-11 11 - 21 21-1 Juni? Metal. jul ir Metal. Metal. Transport AvRUSt Kemi.la C. Metal. Metal. September Metal. 5- 1-11 11 - 21 21-1 Juni; Kemi.la C, Juli? Vzdrz. Vzdrž. Vzdrž. AVRUSt Vzdrž. Kemi.la M. Kemi.la C, September Grafika 4. 1-11 11 - 21 21-1 Juni. EnerRet. Juli. TIO 2 Grafika TIO 2 AVRU8t Transport TIO 2 Grafika September Vzdrž. 5. 1-11 11 - 21 21-1 Juni. TIO 2 Juli; Veflon Prev. zdr. Prev. zdr. AVRUSt Enerpetika Vzdrz. Vzdrž. September ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta KREGARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Transport in skladišča in vsem ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremljanje na njegovi zadnji poti. žalujoča hčerka Vida Pevec Obvestilo upokojencem in štipendistom Ker se je pokvaril računalnik, kjer so shranjeni vaši naslovi, vam žal nismo mogli poslati prve letošnje številke Cinkarnarja. Prosimo, oprostite zamudi. Uredništvo V februarju 1986 je vstopilo v Cinkarno Celje 20 delavcev, izstopilo pa 10. Stanje zaposlenih na dan 28. 2. 1986 je bilo 2444. VSTOPI v februarju Lorencin Tatjana, pripravnik DSSS, Cafuta Drago, čuvaj I, DSSS, Zorko Albina, sobarica sam. doma, DSSS, Kukurič Karmen, čistilka, DSSS, Gračner Marija, čistilka, DSSS, Skok Tanja, čistilka, DSSS, Vučkovac Zora, čistilka, DSSS, Vovk Darja, tržni raziskovalec plasmana. DSSS, Mitrovič Sve-tislav, pakovalec Zn prahu, Metalurgija, Stankovič Mirko, vozač surovin, Metalurgija, Ravnikar Tomaž, II. grafični delavec. Grafika, Volavšek Ivan, pleskar za zahtevna dela, Vzdrževanje, Borovnik Vlasta, šivilja. Vzdrževanje. Hribršek Dani. delovodja, Vzdrževanje. Kovačevič Brane, II. skladiščni delavec. Transport, Mehle Ni-kolas, pripravnik. Transport. Ignjatič Stjepan. II. skladiščni delavec. Transport, Grašič Miran, monter filterskih elementov. Ti02. Selčan Mitja, strugar za zahtevna dela, Veflon. IZSTOPI v februarju Belak Edo, direktor DE Marketing, DSSS, Plesničar Dušanka, strokovni sodelavec za samouprav. pravo, DSSS, Potočnik Mitja, vratar samskega doma. DSSS, Zupanc Tihomir, vlagalec v peč. Metalurgija, Štante Stanislav, izmenovodja. Grafika, Pavlič Ivan, voznik viličarja, Vzdrževanje, Smonkar Barbara, šivilja, Vzdrževanje, Čalasan Aleksander, voznik kamiona, Transport, Antlej Ivan, stroj, pripr. vode. Energetika. Opravičilo: V zadnji štev. Cinkarnarja je prišlo do tiskarske napake pri intervjuju upokojenke Leskošek Stanislave, in ne kot je bilo nepravilno objavljeno, Leskošek Rozalije. DIPLOMIRALA JE Na drugi stopnji Visoke eko-nomsko-komercialne šole v Mariboru smer - organiziranje združenega dela, je 5. marca 1986 diplomirala Jožica KOŠAK in si pridobila naziv diplomirani ekonomist- Čestitamo! Šport in rekreacija Takole pomerimo Strelsko tekmovanje ob dne»u žena Kot je že običaj, vsako leto organiziramo strelsko tekmovanje za vse žene naše delovne organizacije. Strelska sekcija, ki je zadolžena, da vodi tekmovanje, se je ta dan še posebej potrudila- Pričakovali smo precejšen odziv, a smo ostali razočarani, saj se je letos tekmovanja udeležilo le 12 delavk. Zato bo potrebno v bodoče dobro premisliti, kako zagotoviti ude- ležbo že zato, ker so strelke Cinkarne vodilne v občini. Žal pa letos občinska strelska zveza ni organizirala tekmovanja v streljanju za 8. marec, kar prav gotovo ni spodbudno za pridobitev žensk v to športno panogo. Rezultati: Gorenšek - 161, Derča - 150, Botušič - 148, Horvat - 141, Šeško - 138, Umek -135, Špacapan - 123 krogov. Franc Smeh Uspešna smučarska sezona Naše smučarke in smučarji so v letošnjem letu dosegli zelo dobre rezultate, saj so se na 5. zimskih igrah grafikov Slovenije v Kranjski gori uvrstili na odlično 5- mesto- Še večji uspeh so dosegli na občinskem sindikalnem prvenstvu Celja v veleslalomu. ki je bilo na Celjski koči, saj so osvojili v skupni uvrstitvi 3- mesto. Pa še množična udeležba na internem tekmovanju v veleslalomu med TOZD. ki je bilo na Golteh, to so smučarski rezultati 1986. 3. mesto za Milana in Srečka V soboto 1. februarja so bile v Kranjski gori pete zimske grafične igre Slovenije, kjer so drugič sodelovale tudi naše smučar- Kemija Mozirje prva Rekordno število smučark in smučarjev iz vseh tozdov se je prijavilo za interno tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo na Golteh. V torek, dne 18. februarja so si morali smučarji vsak zase urediti dvourni dopust na svojem delovnem mestu, kajti avtobusa iz Cinkarne sta imela odhod ob 13. uri, ker seje tekma pričela ob 15. uri. Vse tekmovalke in tekmovalci iz startne liste (bilo jih je 121) so bili zbrani ob vlečnici na Lahovnici. Najprej so se med sabo pomerila dekleta v dveh starostnih kategorijah do 29 in nad 30 let, za njimi še fantje do 29, nad 30 in nad 40 let. Pri mlajših dekletih je bila najhitrejša Sanja Gruber, za njo Karmen Rejc in Andreja Hrešan iz Mozirja- Pri malce starejših je tokrat zmagala Helena Vengust pred Mijo Marin in Bebo Blažič. Pri fantih do 29 let sta prednost domačega smučišča dobro izkoristila Mozirčana Tomaž Rozoničnik, kije bil najhitrejši, ke in smučarji, vendar ne v takšni sestavi kot smo si želeli, saj je bilo tekmovanje v času zimskih počitnic in so nekateri naši smučarji bili odsotni. Tekmovanje je potekalo v veleslalomu in tekih v vseh starostnih kategorijah obeh spolov. Najve: čji uspeh od naših sta dosegla z 3. mestom Milan Kukec (Mozirje) v veleslalomu in Srečko Pliberšek v tekih. Oba sta prejela tudi lepe bronaste medalje. V seštevku rezultatov naših tekmovalk in tekmovalcev v obeh panogah so naši smučarji od 28. nastopajočih zasedli odlično 5. mesto. Vrstni red je naslednji: 1. Gorenjski tisk, 2. Delo, 3. Aero Celje, 4. Večer, 5- Grafika Cinkarne, 28. Koprski tisk. Vsem našim smučarkam in smučarjem, za dosežen uspeh iskrene čestitke. za njim Milan Kukec, Peter Mravljak pa je bil najhitrejši Celjan v tej skupini. V kategoriji nad 30 let je zmagal Franc Rozman DSSS, za njim je bil Božo Grabar Vzdrževanje in Bojan Gajšek Metalurgija- Anton Mravljak Zmagovalec med starejšimi mladinci nad 40 let je za leto 1986 Anton Mravljak iz Veflo-na. drugi je bil Vinko Tanjšck Metalurgija in tretji Viki Vidmar Vzdrževanje. V ekipni konkurenci so bili najboljši smučarji iz Kemije Mozirje: T. Rozoničnik, M. Ku- Po smučanju se prileže počitek kec, J. Lovrenčič in Andreja Hrešan, pred DSSS: F- Rozman, A. Ivančič, Sanja Gruber, Anton Šporer in Vzdrževanjem: B. Grabar, P. Mravljak, M. Krašovec in J. Bobek. Ekipni vrstni red: 1. Kemija Mozirje 2. DSSS 3. Vzdrževanje 4. Grafika 5. Veflon 6. Metalurgija 7. Kemija Celje 8. Energetika 9. Ti02 2.41,10 2.41,78 2.41,82 2.52,88 2.53,18 2.53,66 3.02,17 1.25,60 32,90 -2 tek. Gruber Sanja - DSSS 2. Rejc Karmen - DSSS 3- Hrešan Andreja - Kemija M. 4. Oblak Ljudmila - Vzdrž. 5- Lukane Cvetka - DSSS 6. Gaber Darja - DSSS 7. Krištinc Vlasta - DSSS 8. Lipovšek Nevenka - DSSS - ostale so odstopile Nad 30 let 1. Vengust Helena - DSSS 2. Marin Mija - DSSS 3. Blažič Beba - DSSS 4. Gorenšek Mira - DSSS MOŠKI - nad 30 let 1- Rozman Franc-DSSS 2- Graber Božo-Vzdrž- 3. Gajšek Bojan-Metal. 4. Kolar Marjan - Energ. 5. Ivančič Andrej - DSSS 6. Lovrenčič Janez - Kem. M. 7. Ketiš Dejan - DSSS 8. Kolenko Ivan-DSSS 9. Ocvirk Jure - Vzdrž. 10. Slemenšek Franc -Veflon 21. Cvirn Srečko-Vzdrž. nad 40 let 1- Mravlja Anton - Veflon 2. Tanjšek Vinko - Metal. 3. Vidmar Viki - Vzdrž. 4. Žerjav Anton - Veflon 5. Krivec Emil - DSSS 6. Slokan Dušan - Vzdrž. 7. Mak Stanko - Kemija C. 8. Jazbec Mladen - DSSS 9. Randl Jože - DSSS 10. Teršek Franc - Vzdrž. 11. Perčič Danijel - DSSS 12. Žolger Tomo - Metal. 39.34 39,66 39,69 40,12 40.35 40.37 41,80 42,04 43,07 43,18 53.39 Zmagovit 13. Žunter Franc - pokal, ki so Kemija M. ga Mozirčani - ostali so odstopili prejeli Po končanem v trajno smo se vsi zbrali last gostišču Turist v 40,41 41,21 41,31 41,98 42,64 43,47 43,69 44,67 46.55 48.05 48,39 54,58 59,34 smo razglasili rezultate, podelili medalje in pokal zmagovalni ekipi TOZD. Sledilo je tovariško srečanje, katerega je finančno omogočil naš sindikat. Ekipno - tretji Na občinskem sindikalnem prvenstvu Celja v veleslalomu, ki je bilo 4., 5. in 6. 3. 1986 na Celjski koči, je nastopilo preko 350 smučarjev iz vseh delovnih organizacij Celja, med njimi tudi naši, ki so nas uspešno zastopali, saj so zasedli v skupni ekipni uvrstitvi 3- mesto in s tem največji uspeh doslej. V ženski konkurenci smo imeli 7 MOŠKI Do 29 let L Rozoničnik Tomaž-Ketnija Mozirje 37,96 2. Kukec Milan- Kemija Mozirje 38,14 3. Mravljak Peter - Vzdrževanje 40,42 4. Malus Roman - Kemija 40,64 5. Krašovec Marjan- Vzdrževanje 40,79 6. Bobek Janko - Vzdrž. 40,95 7. Šporer Anti - DSSS 41,24 8. Simonič Tomaž- G ra lika 41,82 9. Smeh Robi-Vzdrž. 42,44 10. Goričan Igor-Grallka, 43,24 22. Dordič Goran- Vzdrževanje 1.13,93 tekmovalk, od katerih je največ uspeha dosegla Marija Marin s tretjim, Karmen Rejc s petim in Helena Vengust s petindvajsetim mestom v II. skupini, medtem ko se dekleta iz I. skupine niso izkazale. Sanja Gruberje vozila izvrstno, vendar je imela pri zadnjih vratih težave in se uvrstila šele na 9. mesto, medtem ko so Andreja in Ljudmila odstopili. Na zelo dobro 7. mesto se je v III. skupini uvrstila Nada Bedek. Pri fantih so se najbolj izkazali zopet Rozoničnik s petim, Kukec s štirinastim in Mravljak P. z devetnajstim mestom v I. skupini. V III. skupini je bil Kolar soliden deveti, Rozman štirinajsti, Kajtner je odstopil- V II. Kegljanje - borbene igre Že peto leto zapored organiziramo kegljaško tekmovanje ženskih ekip v počastitev praznika dneva žena, na katerem sodelujejo štiri ekipe, ki se v borbenih igrah pomerijo med sabo za lepe spominske pohvale in nagrade. Sodelovale so ekipe iz Teka, Tkanine, Metke in Cinkarne. V zelo ogorčenih borbah so letos zmagale kegljačice Metke s 307 skupini se je Grabar uvrstil na šestnajsto, Gajšek na osemindvajseto, medtem ko Šporer tokrat ni imel sreče. Ekipa starejših članov zopet ni bila popolna, ker sta za ekipno uvrstitev morala prevoziti progo po 2 tekmovalca v vsaki skupini, zato tudi rezultati niso najboljši- Uvrstili so se takole: 1. skupina - Mravljak A. štiriindvajseto, in Tanjšek V. štiriintrideseto mesto. 2. skupina - Vidmar sedmo in Mak devetnajsto mesto. Omeniti je potrebno, da je bila proga na Celjski koči zelo ledena in predvsem ni ustrezala ženskam, medtem ko bi fantje z malo več športne sreče lahko dosegli boljše uvrstitve. Ekipne uvrstitve so naslednje: Ženske I. + II. +III. 1. Ingrad 137,78 2. Železarna 137,78 3. Kovinotehna 141,45 4. Cinkarna 143,60 5. Aero 146,14 Moški I. +11. + III. 1. Železarna 173,70 2. Ingrad 184,60 3. Cinkarna 188,22 4. RC 188,51 5. Aero 189,14 St. člani (I. + II.) 1. Libela 127,59 2- Emo 127,70 3. Aero 128,56 4. Ingrad 129,58 5. Cinkarna 141,25 Skupaj ekipno MOŠKI + ŽENSKE + ST. MOŠKI 1. Ingrad 451,92 2. Aero 453,84 3. Cinkarna 473,07 4. Libela 788,55 itd. Marjan LEBAN Nogomet - ženske V hali Golovec so organizatorji iz EMA v počastitev dneva žena priredili dvoboj ženskih ekip v malem nogometu- Tekma je bila vseskozi razbuljiva in seje v regularnem času končala z 0 : 0. Po streljanju sedemmetrovk so bile boljše nogometašice iz EMa in zmagale z 2 : 0. V ekipi Cinkarne so nastopile: Majda Derča, Breda Završek, Zdenka Vignjevič, Darinka Špacapan, Dijana Del Negro, Cvetka Lukane in Jožica Šeško. Organizatorji Cinkarne so podarili cvetje, predstavniki EMA pa spominske skodelice-Kljub porazu so bila naša dekleta zadovoljna z igro in so obljubila, da se bodo potrudila v povratni tekmi 1. maja na Gričku. M. L. podrtimi keglji, pred Cinkarno 270, Tkanino 246 in mlado ekipo Teka s 190 podrtimi keglji. V naši ekipi so nastopale: Jožica Točaj, Helena Vengust, Vilma Pevec, Irena Zalokar in Jožica Šeško. M. L. Pozdrav pred tekmo in izmenjava spominkov Majda Derča lepo brani Nada Bedek in Viki Vidmar na smučišču Celjske koče Del naše ekipe pred tekmo na Celjski koči Marjan, Bojan, Mija, Karmen, Anton, Vinko in Alenka • SR • ■■] K' EL j Z" ■ fsSJi- Jožica, Zdenka, Darinka, Cvetka, Majda in Breda s trenerjem pred golom JjfeR; Bogata kulturna dejavnost Čeprav so minili komaj trije meseci, smo bili v naši delovni organizaciji že priča bogati kulturni dejavnosti, ki jo je skrbno in vztrajno pripravila Kulturna komisija pri IO konferenci sindikata, največ pa s pomočjo in prizadevnostjo vodje komisije Lenarta Horvatiča. Ob letošnjem pustovanju je bil v jedilnici organiziran sestanek mask. Ob razstavi pustnih karikatur Lenarta in zvokih maskiranega harmonikaša Slavka Štigla, so šeme zaplesale, komisija pa je izbrala najbolj originalna in aktualna »arestanta«, v katere sta se preoblekla Vera Zupanc in Otmar Pečnik. Nagrajene maske Mesec februarje bil nasploh v znamenju kulture, saj je bila za kulturni praznik uprizorjena enodejanka dramske skupine KUD Svobode iz Šešč v režiji Bogomirja Orterja v sindikalni dvorani. V programu so sodelovali pred predstavo recitator Fikret Ima-movič, in naš gost, republiški prvak v elektro vugiju Andrej Vajngerl. V februarju sta se skupaj predstavila s svojimi deli slikarja Zmrzlak Drago in Ignjatič Niko. Proslave ob dnevu žena pa se bodo rade spominjale delavke, saj so se množično udeležile prireditve. Na proslavi so poželi največ aplavza otroci KUD Osnovne šole iz Strmca, ki so z bogatim glasbenim in pevskim programom navdušili občinstvo. V programu so sodelovali tudi mladinci iz krajevne skupnosti Teharje- Predstavili so se nam z dvemi skeči in disko plesom. Predstavile so se tudi cin-karniške sekcije: moški pevski zbor, sekcija za skeče in Brigita Cmok s petjem ob kirati, ki je za to priložnost zopet zapela lastno skladbo- Ob tej priložnosti je Mira Preložnik pozvala sodelavke, da se pridružijo ustanavljanju ženskega pevskega zbora v Cinkarni. Programje povezovala Mira Gorenšek. Disko ples mladih iz KS Teharje Zlatka Klemenčič in Bogomir Orter v skeču »Kirurški poseg« Trio Jurček, Klavdija in Ervin iz OŠ Strmec Niko Ignjatič Drago Zmrzlak Na razstavi v mesecu februarju sta v jedilnici predstavila svoja dela slikarja Niko Ignjatič in ‘Drago Zmrzlak. Niko ima prav posebno tehniko gravuro in pastel grafiko, s svinčnikom pa ustvarja portrete- Je naš stari znanec, saj je kot oblikovalec pred 10. leti že delal v Cinkarni. Razstavljal je na številnih razstavah po Jugoslaviji in v tujini. Z Dragom Zmrzlakom v zadnjem času razstavljata skupaj, saj so razstave zanimivejše. Oba želita dvigniti kulturno raven našega delavca, saj je danes kul- turne vzgoje vse premalo. Pravita, da sta v tujini dosti bolj popularna in da ni primerjave v organizaciji razstav sploh pa o delu samem. Po čopiče in drugi material morata v tujino. Nasploh pa sta potožila nad slabim položajem svobodnega umetnika v naši družbi. Pri nas prevladuje mišljenje, da so umetniki neke vrste nenormalni ljudje. Če pa hočejo preživeti, morajo delati še kaj drugega. Pravita, da bi lahko največ umetnikom pomagale delovne organizacije z odkupom slik z razstave- Ramo razstavljal v Muzeju revolucije V februarju je teden dni v Selimovičev slikarski svet je Muzeju revolucije razstavljal predstavil kot realnega in ireal-naš sodelavec Ramo Selimovič. nega na eni strani, optično do Predstavil je 45 svojih del- Sli- kraja razvidenega, v njegovih karske razstave se je udeležilo pomenskih odtenkih pa odmak-veliko število ljubiteljev umet- njenega, zavitega v skrivnost nosti. O njegovem slikarstvu je nedoumnega-na otvoritvi spregovoril dr. Ivan Stopar, umetnostni zgodovinar. -go- Prvoaprilska križanka / fcOuSARSKI atvou)c PESNIK U*-iS^O DObER jE Zlata VREDEN TELESNI PROTISTRUP kJl NOtA, TISTI JE vlOft U6&.E 600. vtfL2WA STOPICA SEL 6RŠKI JUNAK Z RANLJIVO PETO ŽENSKI 6LAS TJEL MOTORJA dalhat ŽENSKO ‘ME / ČISTOČA KOSU M SVE.TA STAVE,A B DOKTOR pj inflacij p.f \ ^ PREVOSTOik JOvJAKllJJA M N N MtMŽKl PESKJltC Ludbuig "'A/ v e ni v — UAŠ POLOTOK NEKDANJI INDIJSKI JEZIK NEMŠKI 6E060AF C ari ] cinkat' dobil F 1 nagrac f- SL / 0° > l-fš ŽELEZOV OKSID ulitzef) V" 3 jy DEL STOPALA ETU-Ul ALKOHOL V |w6KI CVET NA6RADC IZREDNO IF- KRIŽ PfiJloAPR SO K06ATE. ( kUKA J£ ILSKA ) TA KQ|ŽAVJ V)A6ilADk)/ 5,0 vjAGO. PtWOAPQ.lL LA JE , VfcAJ&AR ADE. »KE \ AN&LEŠKI PRISTAN 06 ODEN POLOŽAJ PRi J06l Zbofl. DEVETIH PEVCEV / AVTOU. A0.1ANE NAŠE MESTO ZNANO ro DESAMTO N 60ŠLA fo06\VJJA MIQU E E ŽIVELI SO ŠKOPAJ S KtLTI DEL ODLEKL DA NAS NE ZEEE V Roke. <4 2A OC. TESARSKO ORODJE SARAJEVO SPREMLJE- VALEC fc06A DIONIZA T OCE.T KOTORSKA 60ZDVJA Mačva ČLOVEČEK Z t>ELD bRADO IZ „KEKCA * N Z4VAL POD ZEMLJO bEOTUEC SLIKOVITA bOSANSKA Reka ČAR STARA llVEDfcA PLUfeA MOUORKO RUSKI PESVjlR Vpčeslov' V 6ER*U PLEME s KDOR SE ■fcAVl Z UMETNOSTJO 60. KARTA UMSKI PESNIK. ikJ DRŽAVNIK E PRlPADUlK KOlSAUlOOV TAL150VA CRANŽADA / POLJEDELEC REkA SKOZI lUNEbROCK. MOŠKI SUKNJIČ LITJE, VLIVANJE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: nosan, Castro, operata, Polinezija, At, gasilec, Tisa, Jola, ali, pravo, Karolina, Iva, Matajur, Ane, cik, Itinerar, dvorana, Calimero, limfa, an, ec, senat, iranka, laž, nt, orka, elton, imam, rea, starka, Jarica, Andi, lan, Anina, Ljubo, JNA, KS intrg, ekipa, etos, ikra, ara-mis, trstika, zatiralec, totem, drog, jetika, epir, Asta, Aki, tr. Upokojeni so Ivan SRNOVRŠNIK seje rodil leta 1929 v Gorici pri Šmartnem v Rožni dolini. V mladosti seje zapisal tesarskemu poklicu-Prvo zaposlitev si je poiskal pri gradbenem podjetju Beton. Ko je leta 1951 odslužil vojaški rok. Od poslanih rešitev je komi- sija v sestavi: Vilma Pevec, Vlasta Koštomaj in Dejan Glušič izžrebala tri nagrade in sicer: 1. nagrado 3.000 din dobi Armand BREZNIK 2. nagrado 2.000 din dobi Vera ZUPANC 3. nagrado 1.000 din dobi Svetozar JANKUKIČ bili je prišel v Cinkarno. »Do leta 1970 sem delal pri vzdrževanju topilnice, ko pa so ugasnile zadnje peči sem opravljal tesarska dela, kjer so bila potrebna, saj je tovarna kar velika. Ko sem prišel v Cinkarno, smo veliko ur po šihtu opravili tudi udarniško, pozneje pa je bilo potrebno marsikatero delo opraviti v nadurah, nabralo se jih je za nekaj let, delali smo ob sobotah, nedeljah, pa tudi ob praznikih«. Ivanje bil tudi aktiven v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji. Ko po štiridesetih letih delovne dobe odhaja v pokoj, pravi, da tudi sedaj ne bo miroval, rad nabira gobe. za hobi pa bo sestavil še kakšno brunarico. »Sodelavcem se zahvaljujem za darilo in jim želim, da bi še nadalje ostali tako pridni, kakor so bili doslej«. Ivan KOBOLA se je rodil pred oseminpetdesetimi leti v Strmcu pri Rogatcu- Najprej se je zaposlil pri Vodni skupnosti v Celju. Po desetih letih je leta 1961 prišel v pražarno. »Po dvanajstih mesecih so me premestili v valjarno. Ker sem postal invalid tretje kategorije, so me prestavili 1973. leta na lažje delo v Grafiko do invalidske upokojitve. Delo v pražarni in valjarni je bilo naporno in težko«. Ivan stanuje v lastni hiši v Vrbju pri Žalcu. Žena je še zaposlena, pa tudi vsi trije otroci so preskrbljeni. »Čas si bom krajšal z varovanjem treh vnukov, pa tudi okoli hiše in na vrtu se vedno najde delo- Sodelavcem želim obilo zdravja in delovnih uspehov, obenem se jim tudi zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj«. Milan TEPEŠ seje rodil leta 1930 pod Brezno goro pri Krapini. Do leta 1960 je bil sezonski delavec - delal je priložnostno, nato se zaposlil v Cinkarni v keramiki, kjer je delal deset let. Nato je bil nekaj časa v valjarni in cinkovem belilu- Ob eksploziji plina v stavbi na Trgu V. kongresa je bil poškodovan. Zaradi posledic poškodb ni več mogel opravljati dela v cinkovem belilu. Po izvedbi invalidskega postopka je opravljal dela in naloge kopalničarja do invalidske upokojitve- Dokler je delal v proizvodnji, je zelo rad delal tudi ob sobotah in nedeljah. S sodelavci seje zelo dobro razumel. »Na dopust nisem hodil na morje, ampak raje v toplice; dvakrat sem bil v Atomskih toplicah, štirikrat pa v Čatežkih«. Vsem želimo veliko zdravja in sreče Zlatko Šentjurc Porast poškodb pri delu in velika izguba delovnih dni V lanskem letuje bilo več poškodb, še več pa izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri delu kot pa preteklo leto. Iz primerjave podatkov po tozd je razvidno, da ima največ poškodb na 100 zaposlenih tozd Kemija, sledijo pa ji Vzdrževanje ter Metalurgija. Ostale temeljne organizacije so pod povprečjem delovne organizacije. Seveda pa vse tozd in DSSS beležijo poškodbe pri delu. 5376 izgubljenih dni zaradi poškodb je veliko in predstavlja za delovno organizacijo občutno izgubo, še posebno sedaj, ko morajo vse stroške zdravljenja zaradi poškodb plačevati delovne organizacije same. Statistično je vsak zaposleni na račun poškodb izgubil 2,2 delovna dneva. Iz pregleda poškodb po vzrokih, je jasna v glavnem tudi problematika varstva pri delu- Še vedno je glavni in odločilni dejavnik varstva pri delu človek z vsemi svojimi slabostmi, kot so: neupoštevanje dogovorov, zakonov, določil in pravil, skratka s svojim neodgovornim obnašanjem je bil povzročitelj 66 odstotkov poškodb pri delu. Nadaljnjih 24 odstotkov pa je povzročil z neupoštevanjem konkretnih navodil za varno delo oziroma z neuporabo osebnih varovalnih sredstev. Stari delovni prostori, izrabljene delovne naprave ter zastarela tehnologija v več kot polovici obratov naše delovne organizacije, niso pogojeni z večjim številom poškodb pri delu, pač pa so objektivno povezani s težkimi delovnimi pogoji v teh proizvodnih obratih. Posledica tega je večje število invalidov dela, pogosta obolenja, manjši delovni učinek in podobno-Vendar pa kljub težkim delovnim pogojem, poklicnih bolezni ni. Dejanska kvalifikacijska struktura zaposlenih v DO onemogoča kakovostno in normalno izobraževanje iz varstva pri delu. Pomanjkljivo osnovno predznanje proizvodnih delavcev ne ustreza sodobnemu pisnemu načinu poučevanja (testi, navodila, pravila za varno delo itd ) saj jih je velika večina z leti ali zaradi jezika v tehničnem smislu postala polpismena-Glede na to, smo pričeli z ustnimi preizkusi znanja iz varstva pri delu, in sicer na delovnem mestu samem. Služba za varstvo pri delu v sodelovanju s Centrom za izobraževanje delavcev Cinkarne opravlja občasne preizkuse znanja delavcev iz varstva pri delu na ta način, da razdeli delavcem v proizvodnji pisno snov v obliki knjižice »Osnove varstva pri delu«. Po določenem času se opravijo preizkusi znanja delavcev ustno ob prisotnosti neposrednega vo- dje dela delavca. Za neposredne vodje dela in obratovodje se opravljajo občasni preizkusi znanja iz varstva pri delu v pisni obliki (test) po posebnem programu. Preizkus znanja iz varstva pri delu je doslej opravilo 364 delavcev. Razen tega so bila organizirana tudi predavanja iz var- II. Primerjava Dodatkov po TOZD Število zaposlenih - mes.povpr. število poškodb pri delu število izgubljenih dni število poškodb na 100 zap. število izgubij.dni na 1 pošk. Število izgubij. dni na 1 zap. število poškodb na poti število izgubljenih dni Skupaj vseh poškodb Skupaj izgubljenih dni Število vstopov Število izstopov HUMOR Zavrženi sadovi Piše: Dolenc Amadeo Jako nisem in nisem mogel prepoznati. Še pred tremi meseci je bil pravi, pravcati korenjak. Nikoli ni miroval. Ukvarjal se je z nešteto stvarmi. Od službe, skrbi za družino, do rekreacije in opravljanja raznih pomembnih funkcij v krajevni skupnosti. Tudi za prijatelje in klepet ob šanku je vedno našel čas. Za kolektiv, družino, krajevno skupnost, torej za celotno družbo, je v svojem življenju napravi! toliko dobrega, da bi mu lahko postavili spomenik. BiI je večni optimist. Vedno nasmejan. Vlival je upanje v bodočnost. Sedaj pa je stal pred mano ves nebogljen. Sleherna sled optimizma je izginila z njegovega izmučenega obraza. Po litrčku sicer predrage, pa še vendarle vsaj približno domače kapljice, se mu je razve- I. Število zaposlenih-mes.povpr. Število poškodb pri delu Število izgubljenih dni gtevilo poškodb na 100 zap. Število izgubij.dni na 1 pošk Število izgublj.dni na 1 zap. gtevilo poškodb na poti Število izgubljenih dni Skupaj vseh poškodb Skupaj vseh izgubljenih dni stva pri delu na uvajalnem seminarju, kjer je sodelovalo 109 delavcev, proizvodnem delu oziroma delovni praksi, ki jo je opravilo 210 učencev in počitniškem delu, kjer je bilo 165 mladih. V letu 1985 je bilo na obdobnem ali kontrolnem zdravniškem pregledu skupaj 425 delavcev. Občuten padec kakovosti osebnih varovalnih sredstev onemogoča učinkovito in trajnejšo osebno zaščito zaposlenih, predvsem na nevarnejših delih. 1985 1984 1985 1985 1981 2406 2551 2289 2275 2200 115 109 126 141 127 3661 1966 2644 2682 2480 4,8 4,6 5,5 21,0 6,2 19,1 5,8 52 18,1 0,8 19,5 1,5 1,2 1,2 1,1 57 56 26 56 57 1715 1459 1570 1907 1627 152 145 152 177 164 5576 5425 4014 4589 4107 Hkrati pa predstavlja večja poraba tudi večji strošek za DO. Poseben problem varstva pri delu je tudi vnašanje in uživanje alkohola v DO- Akcijo za omejevanje poškodb pri deluje treba usmeriti v boljšo organizacijo dela. v upoštevanje določil varstva pri delu, v strokovno izobraževanje kot sestavni del delovnega procesa ter v preglede delovnih priprav in naprav. Franc Glušič DS3S TOZD Skupaj Metal.Kem.C. Kem.M. Graf. Vzdr. Iran. .Snerg. TiC2 Vef. 585 578 202 54 208 481 171 42 223 64 2406 8 25 18 2 4 42 6 2 6 2 115 554 985 667 15 112 879 162 175 92 26 3661 1,4 6,6 8,9 5,7 1,9 8,7 5,5 4,8 2,7 5,1 4,8 68 59,5 57 6,5 28 21,1 27 86,5 15,4 15 52 0,9 2,6 5,5 0,2 0,5 1,8 0,9 4,1 0,4 0,4 1,5 9 8 5 - 4 9 2 _ 1 1 57 408 151 186 66 572 157 7 281 7 1715 17 55 21 2 8 51 8 2 7 5 152 1042 1134 855 15 178 1251 519 180 575 55 5576 57 58 29 5 7 54 10 5 25 č 210 27 41 20 2 15 58 18 5 15 5 18? zal jezik. Počasi in umirjeno mi je razložil veliko spremembo. Veš prijatelj, v tovarni sem kot pravi sotovariš in komunist odstopil delovno mesto mlademu, elanu polnemu sodelavcu. Mislil sem: Kako naj mlad človek živi brez dela? Moja plača je bila tam okrog osmih jurčkov. Tako slovesno in ganljivo slovo sem doživel, da sem prvič v življenju zajokal. Človek v naši družbi veliko, resnično veliko pomeni. Tako sem mislil. Vse življenje sem gradil. Med vojno, po njej, vseskozi. Prav na koncu pa sem doživel naj večjo nagrado . Moje kaplje znoja in še marsičesa, so bogato poplačane z zneskom na nakaznici, ki mi jo je prvega prinesel poštar. Trideset jurčkov sem dobil. Vse minulo delo je torej bilo zaman. Prav sedaj, ko bi v jeseni življenja moral odložiti s svojih ramen vsa bremena in uživati! Prav sedaj! Veš prijatelj, nič več ne verjamem, da sem tej družbi, v katero sem imeI brezmejno zaupanje, kaj pomenil. Jaka je sunkovito zvrnil še en kozarček in odšel. V meni pa je bolj in bolj rasla misel: Celo bodoče trnjevo grmičevje doživi svojo življenjsko nagrado,ko iz cveta zrase zrel, dozoreI plod. Le človek ne. Samo v času razcveta ga nekaj časa spoštujemo. Potem, ko dozori, pa na cvetenje vse prehitro pozabimo. AFORIZMI Mnogi so se pripravljeni opreti na lastne sile samo - kadar je treba uporabiti komolec V naši družbi pridemo stvari do dna le takrat, - kadar imamo v roki kozarec s pijačo Največja čarovnija pri nas bi bila, ko bi prišli od besed k dejanjem Čeprav naši gospodarstveniki že dolgo vedo, v katerem grmu tiči zajec, še vedno streljajo v prazno GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE Novice 27- decembra smo imeli mladi v Metalurgiji letno konferenco, in na koncu pripravili tudi kulturni program. Povabili smo plesno in dramsko sekcijo mladih iz krajevne skupnosti Teharje. Ob slovenskem kulturnem prazniku je mladinska organizacija iz Teharij organizirala srečanje z naslovom »Pokaži kaj znaš«, na katero so povabili tudi nas. Takrat smo se dogovorili, da prebudimo in razširimo naše sodelovanje- Na sestanek predsedstva osnovne organizacije mladine Metalurgije, kije bil 25. februarja, smo povabili predstavnico mladine iz Teharij, tov. Vesno Inkret in jo seznanili z delom naše osnovne organizacije. Predlagali smo, da bi se naši dve osnovni organizaciji pobratili. Vesna Inkret je na osnovi našega predloga sklicala sestanek mladih iz Teharij in nanj povabila tudi predsednika OO Metalurgije Fikreta Imamoviča- Vsi prisotni so z veseljem sprejeli predlog o pobratenju. Dogovorili smo se, da bomo prireditev organizirali izven delovne organizacije. Da bi našo zamisel lahko realizirali, so potrebna finančna sredstva. Do pobratenja obeh osnovnih organizacij naj bi prišlo v mesecu maju, pred dnevom mladosti- Boter bo tov. Duško Kos, predsednik OK mladine Celje. To leto je kongresno leto. V Krškem bo potekal 12. kongres ZSMS- Iz Celja se bosta kongresa udeležila dva delegata iz združenega dela. Eden izmed njiju je iz naše delovne organizacije -Anton Turk, ki bo razpravljal o temi »Ekologija«. Zaradi neaktivnosti in nezainteresiranosti smo iz pred- sedstva OO mladine v Metalurgiji izključili Abdulaha Smajlo-viča iz stare valjarne. Za novega člana predsedstva je bil soglasno sprejet Milisenko Malbašič. Odbor za obiske, ki ga sestavljajo Vilma Pevec, Borislav Stojnič, Klavdij Košak in Zoran Šupič je še enkrat potrdil svojo delavnost. Obiskal je dva naša sodelavca, Avda Smajloviča in Antona Turka, ki sta že dlje časa v bolniškem staležu- Seznanil ju je z novostmi v delovni organizaciji, v tozdu in osnovni organizaciji. Ob tej priložnosti smo jim izročili tudi simbolična darila, ki so bila kupljena iz sredstev mladinske članarine. Osnovna organizacija mladine v Metalurgiji bo ob dnevu mladosti organizirala športna srečanja med: Železarno Štore, Emo, Ingradom, Nivojem, Metalno Maribor, Cinkarno, Tehnično šolo, MBD Celje in Vojnim garnizonom Celje. Tekmo- vanje bo potekalo v nogometu, košarki odbojki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško ter šahu. Tekmovali pa bomo tudi na področju kulture in sicer v dramskih igrah, skečih, recitacijah, petju, plesu in podobno. Tekmovanja se bo udeležila tudi mladina iz KS Teharje. Tekmovanje na kulturnem področju bo organizirano v eni izmed dvoran, najverjetneje v domu JNA. Ob tej priložnosti bi razglasili tudi rezultate s športnih srečanj in podelili priznanja. Po kulturnem programu pa je predviden družabni večer s plesom. Da bi sestavili čim boljše ekipe, naj se vsi dobri tekmovalci v navedenih disciplinah prijavijo na tel. 532 Vilmi Pevec. Ekipe bodo sestavljali moške in ženske. Za ekipnega - skupnega zmagovalca bo podeljen tudi prehodni pokal- Akcija naj bi postala tradicionalna. F. I. Solidarnost na izpitu 10. februarja seje v Čermoži-čah 81 pri Žetalah okoli 12. ure zgodila huda tragedija v hiši Antona Krivca, zaposlenega v Metalurgiji že 23 let- Snežni plaz mu je popolnoma uničil hišo. Da bi bila tragedija še hujša, so bili takrat v hiši Antonova žena. sin in vnuk. V tej nesreči je življenje izgubil Antonov sin Gorazd, star komaj tri leta, njegova žena in vnuk pa sta dobila težje poškodbe in sta še vedno v ptujski bolnišnici. Ko smo izvedeli za nesrečo, smo v naši delovni organizaciji takoj ukrepali. Na sestanku delavskega sveta in sindikata Metalurgije je bilo dogovorjeno, da se takoj začne zbirati prostovoljna finančna pomoč ter izvrši delovna akcija. Materialna in finančna pomoč je Antonu več kot potrebna, ker so bile vse stvari v hiši uničene, tako da je naenkrat ostal brez vsega- Organizacija in izvedba delovne akcije je bila prepuščena Osnovni organizaciji mladine v metalurgiji. V akciji, ki smo jo izvedli 13. februarja, je sodelovalo 10 mladincev in 5 starej- ših članov kolektiva- Čistili smo sneg in iskali stvari. Snežni plaz okrog hiše je bil visok okrog pet metrov in je zelo oviral iskanje. Prvi dan smo opravili okoli 100 delovnih ur. Dogovorili smo se, da gremo tja tudi naslednji dan. Zbrali smo se ob šestih, čakali do pol osmih, in se na koncu razočarani razšli, kajti niso nam mogli omogočiti prevoza. Tako so nam preprečili, da pomagamo človeku, ki je že 23 let zaposlen v naši delovni organizaciji in ki je izgubil sina in hišo, vso materialno lastnino, čigar žena je v bolnišnici, človeka, kije kar naenkrat ostal sam z globoko bolečino- Na sestankih delavskega sveta in sindikata smo se tudi dogovorili, da bomo organizirali še tri do štiri delovne akcije, odvisno od potrebe. Zadolžili smo delavce po obratih za zbiranje prostovoljne denarne pomoči. Tako je bilo doslej zbrano 254.420 din. Denarno pomoč je prispevalo 274 delavcev Metalurgije od skupaj 375 zaposlenih. Posebej je treba pohvaliti soli- darnost tovariša Vida Šprajca, kije Antonu Krivcu podaril dva letna dopusta in prispeval denarno pomoč v znesku 20.000 din. To pomeni, da je on sam Antonu solidarno dal 200-000 din. To humano dejanje nas je vse prijetno presenetilo. Prav tako je treba povedati, da je Jože Bele prispeval 5-000 din, sindikat Metalurgije je prispeval 20.000 din, poslovni odbor pa 100-000 din. Iz tega je razvidno, da je delovna organizacija in Metalurgija pomagala Antonu z okoli 374.420 din. Glede na to. da mu je nesreča uničila vso imovino, je ta vsota le simbolična- Zaradi tega bo sindikat Metalurgije predlagal izvršnemu odboru sindikata delovne organizacije, da bi organizirali solidarnostno denarno pomoč na ravni delovne organizacije. Če bi vsak zaposleni prispeval po 500 din, bi zbrali okoli 1250-000 din. Upamo, da bo naš predlog v delovni organizaciji naletel na razumevanje- F. I. ^ ATA hO«(? A.U K a^jon /a,u« j_J) ' Hodi V )'Unii & ■ SUJE W % Kek PRiSELBo e&S, ”% "“i/ ■!*.JS v premislek Na vrhu Rombona Planine sončne, ve moj raj! Na Korošico, na Triglav Se s Celja vidijo gore, k njim vedno vleče nas srce, kdor Logarsko kdaj doživi, planinstvu vdan je do poznih dni. Kaj disco ples, kaj modni bum, mehak fotelj, kaj vermut, rum, Ojstrica naša ljubljena, nevesta nam obljubljena. Kako lepo je zgodaj vstati, do Rogovilca se peljati, pustiti avto v dolini, kreniti k Robanovi planini. Ob poti sonce nam Devico obsije vso to krasotico, Robanov dom za nami je, pristava nas pozdravlja že. Pri slapu v skale krenemo, v steno, se zaženemo, nam klini zdaj pomagajo, da lahko mi se dvigamo Zimski pohod na Stol Na poti čelo se rosi se srajca moči, telo drhti, vendar prelep planinski raj ves trud poplača nam nazaj. V ruševje zavijemo, močerada črnega zagledamo se od čarov komaj opomoremo, že Korošico pozdravljamo. Slovenija ljuba naša ta nešteto biserov ima kamorkoli se oko ozre, v doline ozke ali gore. Ko kdaj na Triglav boste šli, lahko s Pokljuke šli bi vi se Toše vam dvigal bo v pozdrav vam Vodnik roko bo podal. Vaš cilj pa bo le naš očak, ki vsakemu Slovencu je večno drag, kdor stopil kdaj na njega je za večno mu zapisan je! Lahko še Jalovec osvojiš, na Grintovec greš se na Skuto potiš, gamse paseš pod planjavo gledaš Brano vso bahavo, čez Kotliče se podaš, da Tursko goro v žepu imaš, se po Žlebu spet spustiš na Okrešlju obtičiš, brhko Rinko občuduješ, ko pod slapom gojzerce si sezuješ. Lahko pod Raduho zaviješ, na Grohotu čaja se napiješ lahko se vsega naužiješ, spokojno v Celje spet zaviješ, vendar pa tiha želja ta te še na Triglav popelja Planinec biti je lepo narave naužije se oko. Moči ti da za drugi dan, da v službi ti ne boš zaspan. - Majda Klarer Nov proizvod - TOPLOTNI IZMENJEVALEC Segrevanje in ohlajevanje kemično agresivnih tekočin še vedno povzroča veliko preglavic. Klasični materiali za izdelavo izmenjevalcev kot so nerjaveče jeklo, titan, steklo, grafit v določenih agresivnih medijih popolnoma odpovedo-V Veflonu smo rešili ta problem in razvili tehnologijo proizvodnje toplotnih izmenjevalcev iz PTFE pastno ekstrudira-nih cevi, površin od 0,5 do 50 m2 različnih konstrukcijskih oblik-Novi proizvod ni nastal le iz želje, da naredimo nekaj novega, ampak iz potrebe in zahteve tržišča, saj takih proizvodov še nihče ne dela v Jugoslaviji, v Evropi pa so znani večji proizvajalci Norton Pampus, Carbone -Lorraine, dr- Schnabel-V odvisnosti od zahtev prehoda toplote in pritiska hladnega oz- grelnega medija vgrajujemo cevi premera od 2 mm do 20 mm- Ob veliki prednosti PTFE toplotnih izmenjevalcev, saj so odporni v praktično vseh agresivnih medijih, imajo še to izvrstno lastnost, da se na površine ne nabirajo obloge (mulj, kristali), ki bi zmanjševal prehod toplote. Današnja stopnja proizvodnje cevi s pomočjo »pastne ek-struzije« nam ne dovoljuje proizvodnjo cevi večjih dolžin, zato načrtujemo realizacijo novejše tehnologije ekstruzije kopolime- Toplotni izmenjevalec rov PTFE (TFA, FEP, ECTFE, TFB, ET), s čimer bomo ujeli korak s svetovnimi predelovalci fluoriranih polimerov. Prednost PTFE izmenjevalca: - dolga življenjska doba - enostavna montaža - enostavno vzdrževanje - antiadhezivna površina Na splošno se PFTE izmenjevalci uporabljajo povsod tam, kjer se zahteva visoka kemijska in temperaturna odpornost, an-tiadhezivne lastnosti ali električne izolacijske sposobnosti: - v galvanotehniki - v kem. in farmacevtski industriji - pri proizvodnji gnojil - pri proizvodnji alkohola - pri kristalizacijskih procesih - v tekstilni industriji - v elektroindustriji l.ž. »CINKARNAH« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 353, tisk Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.