Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
/ urednikom se moro govoriti ▼sak dan od 11. do 13. ure.
Rokopisi so uo vračajo.
Inserati:
Sostatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov oh S5. uri zvečer.
Velja
za IJublJano
v upravnistvu:
7.a celo loto G gld., za pol leta 3 gld., 7.a čotrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 58 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po posti volja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za čotrt lota 2 gld. 50 kr. in za jedcu mesec 85 kr.
Štev. 248.
V Ljubljani v sredo, 24. decembra 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponovč}_da_fW pošiljanje lista ne pr el rtj a^_ 'V a j bolj v se to nčini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
za celo leto........................S^.
„ pol leta...........................
„	četrt leta........................ ^
„ en mesec...........................
Za Ljubljano:
za celo leto....................
,,	pol leta............................  3'~
„	četrt leta.........................  1-50
za donašanje v lužo vsak mesec 9 kr.
Pax hominibus!
Sveti večer je! Danes obhaja krščanski svet spomin na ono jasno, zvezdnato noč, v kateri se je grešnemu človeškemu rodu Izve-ličar rodil v betlehemskem hlevu. Borno poslopje, nevredno takega gosta a vender so prihiteli pastirji, častit m molit novorojeno božje dete. Nad hlevom pa so prepevali an-geljski zbori sladke svoje melodije, in_ v p so se razlegale z nebes pomenljive tolaži n besede: »ČastBogu v višavah, na zemlji mir 1 j ud črn!"	.
n Pax Jioiuinibus, mir ljudem zakaj se baš na božični večer vrača spravljivi duh, duh rairoljubja v vsako srce, v katerem še ni po polnem ugasnila zadnja iskrica idealizma? Zakaj nam angeljsko blago-vestje ravno danes globokeje sega v dušo, zakaj smo ravno ta večer bolj nego sicer pri-
Listek.
Blejska jama.
Dežela kranjska nima lepš’ga kraja Kot je okoVca ta, podoba raja.
PreSfren.
Ko je letos obhajal avstrijski klub turistov otvorenje blejske jame, udeležil sem se tudi jaz te slavnosti. Dovolite torej, da vam nekoliko ponatančneje povem o nji po slabih svojih močeh.
Peljali smo se z Bleda skozi romantično bohinjsko dolino do vasice Koroška Bela. Od te vasi pelje pot do jame, in v kakih treh četrtinkah ure dospeli smo do navpične skalnate stene, imenovane Babji zob, in tu je vhod v jamo.
Le pojdite breziskrbno z menoj, peljati vas hočem po jami ter vas tudi potem zopet pripeljati nazaj; sicer pa se ne treba bati, da bi pali v kako brezdno ali bi celb zaradi
pravljeni, slušati nauke krilatih pevcev v zračni višavi? — Glejmo okolo sebe po slovenskem svetu, preiskujmo pojave našega narodnega življenja, merimo plimovanje narodnega napredka na kulturnem vodomeru — in obilo bodemo našli razlogov, da vsaj"za trenotek odnehamo od vročega boja.
Ne sicer, nikakor ne, da bi boj nas^utru-dil, da bi le“v najmanjšem oziru dvojili nad etično opravičenostjo one borbe, katero boru-jemo neprestano, odkar se je ustanovil naš list. Bila nam je usiljena, nismo je sami iskali, ali tudi iznenadeni nismo bili po njej. Predobro znamo, da si mora vsaka nova ideja stoprav priboriti svoja tla, ter da je sovražni napad tem silovitejši, čem bolj pravilna je misel, proti kateri sef napenja. Ideja ,, za katero se mi potegujemo, je: Naro|du svojemu pridobiti zakonito jednako-pravnost v soglasji z vlado ter ustavnim potom, zakonito pravo zahtevati za se, a tudi s svoje strani privoščiti ga sodeželanom drugih na-rodnostij, slovo dati obrabljenim frazam, oholim besedam natolčnicam, s katerimi se le neizobražena masa bega in mami, ter resno delati na kulturnem polji, truditi se r zmisJu narodnega preporoda, to je bil in to bode naš program, od njega ne bodemo odstopili, svitle te zastave ne bodemo zapustili, naj sovražna krdela še ljuteje tišče proti nam in našemu glasilu.
Mnogo smo uže prebili in mnogo žalega nas skoro gotovo še čaka. Odkar je naš list beli dan zagledal, bile so mu psovke iz nasprotnega tabora zveste spremljevalke. Nizke duše, katere nikdar niso razumele, da se je vsakemu poštenjaku truditi za uresničenje svojih nazorov v javnem življenji, spodtikali so nam sebičnost, koristolovje, samogoltne namene. Pravo tovarniško zalogo so napravili proizvodom svoje lažnjive domišljije, ne zme-neč se za očividna protislovja, s kojimi so se odlikovale njih drzne iznajdbe. Calumniare audader je gaslo takim bojevnikom, in pač moraš prešinjen biti pravičnosti svoje stvari, da
labirintičnih potov ne mogli zopet najti izhoda, sicer pa je danes jama razsvitljena z mnogoterimi lučmi, skoro dan je v nji, vsak kamen se prav dobro razloči.
Začetkom je vhod nekoliko nizek in ozek, a le pojdimo naprej; dvignil se bode strop in stali bodemo v obširni dvorani, v prvi dvorani. Le pogledite okolo sebe, kako se leskečejo v luči kapniki; dobro, da ni žida med nami, koj bi poskusil, je li to morda zlato.
Pojdimo po teh stopnicah gori, da dospemo konec prve dvorane. Jeli to veličanstvo? Pred nami razprostira se skrivnostna globina, tu notri morda varujejo gorski duhovi zlata zaklade.
Naprej od tod po mali stezici stopimo, in odprč se nam druga dvorana. Tu je vse polno kapnikov, vsi tako lepo sneženo-beli, tako nedolžno-čisti. Ta dvorana pa je tudi skoro najlepša. Iz kapnika napravile so se različne podobe. Morda so uže vse zazname-novane? Da, da, načelnik klubovega odseka avstrijskih turistov, g. Janez Mallner, vč nam
ti roka ne omaguje v takem neprijetnem, malo častnem boji!
Nismo opešali, ne strašimo se strastnega protivja naših zopernikov, tako vzvišen je ko-uečni cilj, da niti v poštev ne jemljemo osebnih zopernostij in zaprek — toda pogled se ozira na hirajočo domovino, in nehotč se polasti danes, na sveti večer, našeduše koper-neče hrepenenje, da se zopet mir vrne v naše zamotano, od strastij vznemirjeno strankarsko gibanje. Kamor pogledaš, povsod se tvojemu očesu predstavlja kulturni nazadek! Predsodkov se iznebi in opazoval bodeš razdirajočega črva v našem društvenem in slovstvenem položaji, v političnih, zlasti pa v gospodarstvenih razmerah. Kedo pač more zanikati, da narodna društva v slovenskem osredji, v beli Ljubljani, čedalje bolj pešajo? Čitalnica ljubljanska hodi rakovo pot, njen budget kaže rastoči primanjkljaj. O toliko potrebnem „Na-rodnem domu“ do sedaj niti sledu ni, in mnogo bode še poteklo Save proti iztoku, predno se v tem oziru uresničijo domoljubne težnje slovenskega naroda. „Matica Slovenska", prvo slovstveno društvo slovensko, pojema, »Dramatično društvo" očividno nazaduje, in poročilo »Glasbene Matice" se glasi žalostno, da mora rudečica oblivati slehernega rodoljuba. Oziraje se na to izobilje neveselih prikaznij, ne moremo in ne smemo zakrivati jedne misli, da je namreč skrajni čas, z resnim pa-trijotičnim delom zamenjati one politične burke, v katerih se je dosihmal razodeval domovinski čut nekaterih par excellence narodnih krogov.
In gospodarske razmere v naši domovini ? Kakor blisk se je včeraj raznesla po našem mestu in po vsej deželi neljuba novica, da je drugi denarni zavod, kranjska eskomptna družba ustavila svoja plačila. Mnogo se je uže govorilo o bližajoči se katastrofi, delj časa uže čuli smo jako neugodna prerokovanja, toda zamolčali smo jih, prepričani, da se z vznemirjevalnimi vestmi le škoduje tej potrebni in pošteni banki. Trgovski stan na Kranjskem odlikuje se po neki posebni trdnosti in vestnosti, in povsod so zlasti ljub-
vse te podobe imenovati. Prekrasni stebri nosijo bliščeč oblok, v sredi pa je votlina, v kateri se nahaja Marijina statuva. Malo proč vidijo se orgije iz kapnika, katere zapojo, kakor zvonovi, če se udari nanje. Tam zadej pa so zloženi kameni tako, da predstavljajo vodopad; tam, gledite, se tudi prav razločno vidi zagrinjalo.
Pojdimo dalje! Odprč se nam tretja dvorana, imenovana kapelica. Tu je po polnem razločno označen presbiterij, tam okolo pa se vidi brezštevilno angeljskih glav. Tam ob strani, gledite, pa stoji devica, obraz ima zadelan s pajčolanom, sramežljivo poveša oči k tlom, ženina pričakuje, in mi nemirneži jo motimo v sladkem premišljevanji.
Ogledite si vračajoči še jedenkrat razne podobe, občudujte vse stalaktite in stalagmite, na vse to vas opozarjati ne morem... Če se vam bode pa zdelo, da niste videli vsega ali ste uže kaj pozabili, vrnite se zopet in pripeljite še prijatelje in prijateljice s seboj, z veseljem vam bodem razkazoval to naravino umetnost.	—	r,
ljanske firme radi teh laskavih lastnostij na najboljšem glasu. Za vrle naše trgovce, ob jednem pa tudi za naše posestnike in zasebnike, kateri so ali svoje kapitalije izročili eskomptni družbi, ali pa na menjice denar bili prejeli od nje, je njen polom usoden udarec, in pač marsikateri obitelji bode žalo3tna vest o zadregi eskomptne banke zagrenila božične potice. Udarec je tem hujši, ker je prvi kreditni zavod, kranjska hranilnica, kakor čujemo, svojo pomoč tesnosrčno odtegnil utapljajočemu se društvu ter s tem maloduš-nim postopanjem neizmerno oškodoval kredit in gospodarstveni interes cele dežele. Za nemško šolo ste hoteli žrtvovati 100 000 gld., eskomptna družba pa, s kojo so tesno spojene gmotne koristi kranjskega kapitala, je zaman trkala ob vaših durih ter zaman prosjačila za isto, v razmerji k pogubonosnim posledicam v istini neznatno svoto!
Kamor pogledamo, povsod tedaj neljubi, neveseli prizori! Niso prijazni božični prazniki, katere bodemo obhajali! Časi so resni, sila resni in bolj nego kedaj potrebujemo v domovini mirno, složno delovanje. Danes, na sveti večer, culi bodemo iz lin cerkvenih stolpov slovesni glas božičnih zvonov, oznanjujočih vernikom po deželi ono veselo tolažilno angeljsko pesen: „Čast Bogu v višavah, na zemlji mir ljudem!" In v naših prsih, nadejamo se, tudi v duši vsakega rodoljuba, našel bode njih glas srčen odmev: Pax hominibusl
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kriza v denarnih zavodih dunajskih postaja z vsakim dnem resnejša, in vsak dan skoro prinaša nam nova poročila o ogromnih defravdacijah. Ni še dolgo, kar so dčli pod ključ blagajnika Baldaya, komaj je preteklo par dnij, kar so pokopali oddelnega načelnika Jaunerja pri nižje-avstrijski eskomptni banki, ki je izneveril ogromno svoto dva milijona goldinarjev, uže se iz nova poroča z Dunaja, da seje ustrelil banke uradnik Lucas, izne-verivši svoto, presegajočo 100 000 goldinarjev. Da-li je vrsta defravdacij s tem uže izcrp-ljena, se še ne vi — To je slab signum tem• poris, in treba bode napeti vse moči, da se odvrne strahovit gospodarstven polom.
V	moravski stolici, v Brnu, vršile so se te dni volitve v kupčijsko in obrtnijsko zbornico. Uže se je bilo razglasilo, da imajo Cehi v novi zbornici samo 12 zastopnikov. Iznena-dila je torej marsikoga včst, katera nam dohaja iz Brna, da imajo Čehi večino v zboru, in sicer 25 glasov proti 23 nemškim glasom. Predno se je zaključil volitveni zapisnik, izjavil je namreč predsednik volilne komisije, da imajo vsled naredbe trgovinskega niinister-stva pasivno volilno pravico le tisti, kateri
Regulatorji v Montani.
(Črtica iz amerikanskega življenja.)
Zadnja poročila o vspehih montanskih živinorejcev in pastirjev nasproti tatovom konj in druge domače živine provzročila so v celi okolici pravo navdušenje. Seli so bili prišli v vse kraje in so vabili mlade ljudi, da se udeležb vojne zoper zloglasne tatove. In ta klic ni bil zastonj! Vsi pastirji in pastirčeki hoteli so takoj se pridružiti maščevalni četi; komaj so jih lastniki čred toliko pregovorili, da so vsaj nekateri doma ostali in čuvali živino.
Dogodki in vspehi raznih tolp, ki so leto in dan na lovu zoper tatove, so bili in bodo najbolj važni predmet razgovarjanju v onih na pol divjih krajih. Z neprestanim zanimanjem sledi vsakdo gibanju in postopanju čet, ki se bojujejo na svojo roko zoper nevarne tolovaje. Vsakdo hoče trditi, da je tudi on bil ud kake take ekspedicije, tako magično moč imajo romantične te pripovedke na pri-proste sinove onih planjav in gozdov!
Posebno vspešen je bil zadnji lov in v obče se misli, da se tatovi ne bodo več prikazali v Montani.	y
Jedno izmed omenjenih maščevalnih tolp
imajo v dotičneir. oddelku tudi aktivno volilno pravo. Ker se nemška stranka na to naredbo ni ozirala, izjavil je vladni zastopnik, da je volitev večine nemških kandidatov neveljavna ter da se bodo kandidati češke manjšine poklicali v zbornico. Nemški listi sicer vpijejo o nezakonitosti, no kogar strankarska strast še ni oslepila, videl bode, da je postopanje volilne komisije po polnem pravilno.
Hrvatski ban grof Khuen prispel je včeraj v Budimpešto, da se z ogersko vlado sporazumi gledč predlogov, kateri se imajo predložiti hrvatskemu saboru. — Neodvisna narodna stranka hrvatska, katera je v zadnji sesiji bila zapustila saborsko dvorano, zaključila je včeraj, v prihodnji saborski sesiji udeležiti se zopet saborskega delovanja.
Tuje dežele.
Italijanska komora končala je predvčerajšnjem več tednov trajajočo generalno debato o železniških konvencijah, vsled katerih se ima uprava italijanskih železnic izročiti velikima društvoma. Konvencija odobrila se je z večino 49 glasov. — Gledč zdravstvenega položaja v Neapolju zaključilo se je, da se ima ozke in preobljudene ulice mesta razdreti ter na novo sezidati. V to svrho dovolila je država 100 milijonov lir, katera svota se bode izplačala v dveh letnih obrokih.
V	francoski komori bil je dnč 20. t. m. proračun za leto 1885. z 420 proti 80 glasovom sprejet. — Predvčerajšnjem predložil je finančni minister Tirard v senatu budget za 1885. Finančni odbor protestoval je proti temu, da se proračun senatu tako pozno predloži. — Ker ni več mogoče rešiti proračuna v senatu do novega leta, zahtevala bode vlada prihodnji petek v komori indemniteto za prvo četrtletje prihodnjega leta.
Iz Sudana se poroča, da se je na Nilu razbila angleška vojna ladija in da sta pri tej priliki ponesrečila tudi dva časnikarja. Nadalje se poroča, da bolezen hudo prizadeva angleškim četam ter da vlada sedaj v onih pokrajinah neznosna vročina.
Dopisi.
Iz logaškega okraja, 21. decembra. (Izv. dop.) Ker se velecenjeni „Ljub. List“ večkrat tudi za šolske razmere zanima, kar kažejo mnogi dopisi iz učiteljskih krogov, naj tudi meni dovoli nekaj podrobnosti zabeležiti. Pregovor pravi: „Več očij več vidi“, zato hočem tu v jedno torbico spraviti več opazek. Gosp. dopisnik „Učit. Tovariša" od 15. aprila 1884 iz logaškega okraja toži o nedostatnosti, ki se nam učiteljem gledč tega gode, da se važne spremembe, uredbe in sploh uradni ukazi šolskim vodstvom ne naznanjajo (do-pošiljajo) uradno in jih moramo le slučajno po časopisih zasledovati. Jaz, kakor mislim
vodil je Stuart, posestnik mnogo stotin govejih repov in krasne črede konj. S svojimi drugovi napadel je bil tatove pri Musselshelu in jih razkropil. Odtod sledil jim je po težavnih stezah v gozde. Uže drugega dnč zadeli so na osem do deset lopov, ki so ravno večerjo si pripravljali. Imeli so posebno stražo, ki jih je posvarila s strelom, da se bliža nevarnost. A v tem trenotku so preganjalci uže napadli tatove. Kačih dvajset strelov poslali so za ubeglimi. Dva bandita sta se zvrnila hudo ranjena. Ko so prišli pastirji do njih, so jih takoj na bližnjem drevesu obesili. Vsled noči ni bilo možno slediti ostalim tatovom v temni gozd.
Dva dni pozneje, tudi proti večeru, videli so regulatorji, da se iz bližnjega gozda kadi. Previdno so se plazili proti šumi in zapazili v njej leseno kočo. Tudi so natanko spoznali, da hodijo možje skozi vrata na prosto in nazaj. Pastirji so čuli vso noč in pošiljali svoje ljudi okolo, da preiščejo bližnjo okolico. Jeden izmed regulatorjev je zavohal v skritem kraji veliko ograjo, izza katere je čul konjsko razgetanje. Sedaj so pastirji vedeli, da imajo s konjskimi tatovi opraviti in sklenili so, da jih bodo v prihodnji noči napadli.
tudi vsakdo izmed nas bo temu rad pritrdil. Zakaj, če se uže na pr. županom, med katerimi se še dandanes (to mi je znano iz lastnega prepričanja) nahajajo, ki brati ali pisati ne umejo, na občinske troške državni in deželni zakonik pošilja, zakaj bi se šolskim vodstvom ne preskrbelo, da bi uradne naredbe in ukaze dobivala, če ne brezplačno, pa na račun, ki bi se iz proračuna za šolske troike pokril. Tako bi imela vsaka šola kaj skupnega, da ne bi trebalo dotičnih postav in ukazov iz vseh kotov pobirati. Tako na pr. je izšel ukaz gosp. ministra za uk in bogočastje z dnč 12. febr. 1884, št. 23122, gledč zmanjšanja pisarij pri ljudskih šolah in prenaredbe nekaterih dotičnih določeb učnega reda z dne 20. avg. 1870, št. 7648.
Od zgoraj nam še ni nič znanega o tem. Kaj hoče reč mar na papirji ostati? In ven-der smatram jaz dotični ukaz gosp. ministra prav važnim in praktičnim. Če bi mi utegnil kdo ugovarjati, da se dela bojimo, rečem, da ne, pač pa nepotrebnega in dragi čas tratečega dela ne moremo zagovarjati. V šolsko matico (Matrik) se ima ustop in izstop šolskega otroka zabeležiti, čemu potem še v iz-pustno knjigo ? Kar bo uže tudi v zapisniku (Katalog) razvidno. Tedaj je po vsem opravičeno in prav, da se knjiga v odpustu (Ent-lassungsbuch) opusti. Tako naj se tudi razred-nica in tednik v jedno uradno knjigo spoji. Prav, samo da bi se obrazci za razreduico tako prenaredili, da bi ne bilo tistih brez števila kvadratov, kamor se zamude med štiri stene zapirajo, ker je to zelo zoperno in posebno čas trateče. In tako več druzega. Želeti je le, da bi se to kmalu vpeljalo in da bi se za časa za primerne obrazce (Formulare) v to skrbelo.
Temeljito predelati treba bo tudi učne črteže, ki naj bi se za vsako kategorijo šol posebej uravnali, ne kakor sedanji, ki so malo da ne po vsem enaki, bodisi za eno-, dvo- ali tri-razrednico. Naj bi se ne pozabilo, da so ljudske šole elementarne, da je treba ledino orati in kaj je njih glavni namen. Naj se obdrži princip enakotežja med produktiviteto in reciptiviteto, kar se je zadnje čase preziralo in zaradi tega mnogo napak učinilo, da so bili (mali paglavci) gledč časa učnih ur in gledč gradiva, ki so ga imeli prebaviti, preobloženi (preobteženi) itd. To zadnje, upam bode najbolj skrb, bodoči učiteljski konferenci prevdarjati.	B.
Razne vesti.
—	(Dva dneva brez jedi.) Dne22.t.m. našli so v gozdu pri Purkersdorfu štiridesetletnega moža obešenega na drevesu. V žepu imel je zapisnik, v katerem je stalo s svinčnikom zapisano]: »Sam in zapuščen, dva dneva brez jedi, potreba in beda tirata mo v smrt."
Bila je ura deset in jako tema. Tiho so se priplazili regulatorji k koči, ki ni bila zaprta. Skozi okno so videli, da sedi v sobi mnogo mož pri večerji. Njihov smeh se je glasno razlegal po tihi noči. Sedaj je vzel vsak pastir jednega „na muho" in na jeden komando zagrmele so puške. Možje v sobi so poskočili po konci, a takoj so v drugič počile puške. Le malo tatov je všlo na prosto in se skrilo v gozdu. V sobi je ležalo devet lopov mrtvih, ko so pastirji hišo preiskali in pobrali živež, vrgli so mrtvece na kup, naložili krog njih mnogo drva in je polili s petrolejem, katerega so našli v koči cel sod. Potem so zažgali.. ..
V	omenjeni ograji bilo je 40 konj, se v6 da so bili vsi nakradeni. Pet milj (angleških) od hiše našli so pozneje regulatorji ležišče, umetno in varno napravljeno med skalovjem, tako da je bilo zelo težko blizu priti. Prepričali so se, da stojč pred glavnim ležiščem roparjev, ki je bilo jako utrjeno. Videli so tudi, da je sovražna četa večja, nego njihova lastna. Zato so poslali tri možč domov, da pripeljejo seboj pomoči. Potem bodo tolovaje napadli.
Iz „Aineiike“ posnel H.
—	(Resolutna dama.) Da je tudi časih jako umestno, če nosijo dame revolver — kakor jo to skoro običajno postalo v Parizu — kaže nam naslednji slučaj. Gospa Henri, žena necega juvelirja, bila je v prodajalnici. Kar stopi notri gospod in zahteva zlata očala. Ko je gospa zbirala očala, popadel jo je za roko in dejal: „Daj mi ključe od blagajnice, ali te pa naredim mrzlo!" Mirno ga je dama zavrnila: „Nemam jih v žepu, spustite me, pa grem po nje.“ Zločinec je ubogal in žena jo skočila v bližnjo sobo ter priletela takoj — z napetim revolverjem. Razume se, da jo jo lopov takoj potognil.
Domače stvari.
— (Spromembe v učiteljstvu.) Ces. kr. deželni Šolski svet je začasnega učitotja Ant. Triplata na Koroški Beli imenoval stalnim učiteljem na toj šoli.
—	(Kranjska eskomptna družba.) Poloni tega kreditnega zavoda — to jo thema, okolo katerega se včeraj in danes sučejo vsi razgovori po našem mestu. Čujejo se več ali menj drzne hipoteze o društvenem položaji, tudi malo laskavih sodeb o tesnosrčnosti kranjsko hranilnice so ne pogreša, a v obče se vender povsod priznava, da nobena nevarnost ne preti uložni-k o m. Istina je sicer, da je društveno vodstvo preradodarno bilo s svojim kreditom nasproti jedni posamezni veliki firmi, toda pozabiti se ne sme, da so terjatve kranjske eskomptne družbe do Tschinkla v skupnem znesku 300 000 gld. z hipotekami po polnem zavarovane ter da je vse drugo poslovanje skozi in skozi bilo previdno .n pravilno Nezgoda, katera jo tako hipoma prilirula nad našo solidno eskomptno družbo, je neizogibna posledica onih mučnih dogodjajev, kateri so se v zadnjem času prikazali na Ooskein in na Dunaji, Weinrei cho r konkurz in afera Tschinkel, polom češke Bo den c r edi tgo sellscha ft, v izdatni mori tudi velikanska malverzacija Jauner-jeva pri dunajski eskomptni družbi — vse to je vplivalo na našo domače denarno društvo, ulož-niki so začoli dvojiti o varnosti svojih ulog, naloženi kapital so jo splošno jel odpovedati, in konec — je bil, da jo društvo moralo — ustaviti plačila. Neutemeljena bojazen, neosnovana nezaup-nost občinstva je tukaj provzročila katastrofo, katera sama po sebi ni opravičena po dojanjskem položaji, kajti denarno stanje eskomptno družbe v občo ni ne ugodno.
Društvo razpolaga z delniškim kapitalom 150000 goldinarjev, društveni rezervni zaklad je narastel na 89 000 gld., rozervni zaklad kreditno skupino znaša tudi nad 2600 gld., njen zavarovalni fond celo 21 500 gld., v dobrih efektih, večinoma državnih papirjih, je naloženih 60 760 gld., in po vsem dobrih menjic ima eskomptna družba s kreditnim oddelkom skupaj v svojem portefeillu nad 724000 gld., vsega skup je tedaj aktivne vrednosti skoro joden milijon goldinarjev, in vse uloge skupaj znašajo komaj 700 000 gld. Da bi se likvidacija vršila mirnim potom, celo delničarji no bi izgubili niti vinarja ne! Zadrega je tedaj le slučajna, mimo idoča, in takoj bi je bilo konec, da bi bili v Ljubljani denarni mogotci tako energično na pomoč prihiteli ponosročonomu društvu, kakor so to na pr. storili dunajski finančni krogi avstrijski eskomptni družbi. Žal, da so naše razmere po vsem različne!
— (Darovi.) Da se mogo reveži na Božični dan v ljubljanski ljudski kuhinji bolje pogostiti, darovala je njena pokroviteljica, gospa Jeannetto Rechor, 10 gld.; neimenovan 8 gld., g. Julius M ti 11 o r 5 gld in g. R. KiSnig, restaurater, nekaj pijače.
— (Božičnica) obhajala se bode v Tur-novem sirotišči v soboto dnč 27. t. m. in v nedeljo dne 28. t. m. ob 5. uri popoludno.
— (Pregled dobitkov) efektno loterije, prirojene na korist društvu „ Narodni dom": Kaseta z namizno opravo za jedila in desert za 24 oseb, potem žlica za torto, sladkornjak, klešče za sladkor, žlica in vilice za salato in solnjak — vse od čistega srebra, vredno 1000 gld.; koleselj in konj s popolno opravo, 500 gld.; kaseta z namizno opravo za jedila in desert za 24 oseb, potem žlica za torto, sladkornjak, klešče za sladkor,
žlica in vilice za salato, solnjak — vse sreberno, 500gld.; zlata remontoirna ura z verižico, 250 gld.; lišp za dame, in sicer broche, uhani in zapestnica z briljanti, 250 gld.; kaseta z namizno opravo za jedila in desert za 12 oseb — vse sreberno, 250 gld.; Zugmayerjev plug, brana, čistilnica, prepeljiva mlatilnica z mahalom, 250 gld.; remontoirna ura za gospode z dvojnim j okrovcem, 100 gld.; zlata ura za gospč z verižico, 100 gld.; harmonij, 100 gld.; briljanten prstan, 100 gld.; lovska puška, prima bernard damaščenka, z zapahom, losenim kopitom in fino rezbarijo na njem, 100 gld.; kaseta s sreberno namizno opravo za jedila za šest oseb, 100 gld.; trijer, 100 gld.; 3 telice pinegavskega plemena po 100 gld.; veliko viseče ogledalo, salonska ura, ura z nihalom, žitna čistilnica, slamorezni stroj, ura z nihalom, 3 puške risanico z dvojnim zaklepom, 4 potni kožuhi, 8 zlatih remontoirnih ur, 4 briljantni uhani, 2 lišpa, in sicer zlati brochi in zlati uhani, medaljon z briljanti, križec z briljanti, 5 zlatih verižic, zlata zapestnica, 2 sreberna svečnika, popolna namizna oprava za šest oseb od kitajskega srebra, popolno namizje iz porcelana za 12 oseb, popolna steklena posoda za 12 oseb, slika barvo-tisk, 2 svečnika iz kitajskega srebra, 2 popolni namizji za 12 oseb, 2 popolni umivalni pripravi, 2 vazi, doprsna kipa Nj. veličanstva cesarja in Nj. veličanstva cesarice iz terracotto, doprsna kipa Nj. ces. visokosti cesarjeviča in Nj. ces. visokosti prosvitle cesaričine, 2 pivni opravi za 12 oseb, 2 salonski uri z nihalom, 4 Zugmayerjevi plugi, 12 zlatih remontoirnih ur, 4 zlate ure za dame, 2 zlata prstana, 2 zlata uhiina, zlat medaljon, 2 zlati verižici, garnitura zlatih gumb za srajce, 2 daljnogleda, 12 srebernih nožev in vilic v etui, 2 tobačnici iz tulskega srebra, čaša od srebra, daljnogled. — Razen toga pa šo 2149 kupljenih dobitkov (srebernih žepnih ur, zlatih prstanov, uhanov, modaljonov, urnih verižic, zlatih in srober-nih, granatnega lišpa in mnogo toiletnih in galanterijskih predmetov) po 10 gld., 5 gld. in 2 gld. 50 kr., ter mnogo tacih, ki so jih posamni domoljubi uže obljubili darovati. — Žrebanje bode dne 31. decembra 1884.— Kakor je razvidno iz toga izkaza, so dobitki zelo dragoceni, zatorej opozarjamo še jeden pot rodoljube, da si brzo nakupijo srečke. Žrebanje je pred durmi!
— (Matičarjem in prijateljem »Matice" na znanje.) Takoj po božičnih praznikih pričnč se razpošiljati društveno knjige za 1. 1884. Udje dob6, kakor je večini užo znano, troje knjig, namreč: „Letopis“ za leto 1884, „<3rtice duševnega žitka štajerskih Slovencev11 in „ Lovčeve zapiske", II. del. Ljubljanski udjo dobivali bodo knjigo v prvih dneh v matični pisarni, vsak dan od 11. do 12. ure. Kdor bi pa ne utegnil priti po nje, dobi jih potoni v prvih dneh januvarija na stanovanje poslane. Ob jednem z oddajo knjig letošnjega leta se bo, kakor se godi to pri družbi sv. Mohora, pobirala od društvenikov tudi udnina za prihodnje leto, da bo odboru slednjič možno, vzdržavati red v izdavanji knjig. Le na ta način je možno o pravem času izvedeti pravo število plačujočih (in le na to se more „Matica“ ozirati) društvenikov in določiti, po koliko iztisov naj se pozameznih knjig tiska. S tem bo ustreženo obema: druitvenikom, da pridejo poprej do svojih knjig, odboru pa, da ima manj truda in sitnosti. Pri tej priliki se slovensko občinstvo opozarja tudi na bogato matičino knjižovno zalogo, obstoječo iz društvenih knjig pretečenih let. katerim se je kupna cena znatno znižala, posebno na „Spomenik“, najlepšo v slovenskem jeziku tiskano knjigo, kojega hrani „Matica“ še do 500 izvodov in kojemu so je kupnina tudi znižala. Sploh bi bilo želeti, da se slovensko občinstvo uže skoro znebi predsodkov, koje ima do „Maticoda odloži svojo mlačnost, da ji pokažo nekoliko več simpatij, da začne za njen boljši pro-speh potezati se. Čim večji odziv najde mod slovenskim prebivalstvom, s tem večjim veseljem gre odbor tudi na delo. Nikoli pa ne bodo njegovi nasveti in ukrepi ter sploh njegovo delovanje plodo-nosno, ako bo osamljeno in se mu bo od strani občinstva kazala nebrižnost za društvo samo.
— (Slovonsko gledališko predstavo) priredi dramatično društvo v 26. dan t. m. Izbralo si jo v to predstavo novo igro za naš odor: Teodor Kornerjovo zgodovinsko žaloigro v 5 dejanjih:
„Zrini, ali krščansko-turška vojska", katero jo prosto poslovenil režiser gosp. Jos. Koc61j. Da se pomore tudi vnanjemu sijaju igre, izposodilo si jo društvo vso krasno garderobo od narodnega deželnega gledališča zagrebškega; vloži se vrh« tega iz jednakoslovne opere zbor „Vboj!“, katerega pojo člani marljivega pevskega društva „ Sl a ve c “. Na konci 5. dejanja se bode pa kazala po režiserji prirejena velika živa podoba, v kateri sodeluje 40 oseb. Istinito povoda dovelj, privabiti poleg občinstva ljubljanskega i vnanje v to izredno vabljivo predstavo.
— („Šaljivi Slovenec.") Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, učitelj. — Ljubljana, 1885, v 8°.
—	Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr in Ped Bamberg. — Tako je naslov ravnokar iz-išli, 192 stranij obsezajoči, v lepi slovenščini pisani lični knjižici, kateri je namen, z zdravimi dovtipi razveseljevati Slovence. Mehko vezana stane knjižica 60 kr., franko po pošti 65 kr. ter se dobiva v knjigarni pl. Kleinmayra iu Ped. Bamberga v Ljubljani. Obširneje bodemo o nji spregovorili v kratkem. Za zdaj naj omenimo le, naj si jo vsakdo naroči, kdor si hoče v dolgih zimskih večerih s šaljivim berilom Krajšati čas. Cena je gotovo zelo nizka.
— (Drag poljub.) Z Vrhnike se nam poroča: Dnč 22. t. m. zvečer pilo je več''Vrhničanov v neki gostilni in mod njimi bil je tudi dninar J. P. Okolo 10. ure pa se je malo „na-trkan" podal dninar J. P. proti domu in spremljal ga je urar A. R. Moža merila sta potem v prijaznem pogovoru še nekaj časa cesto pred gostilnico in prijaznosti te izraz je bil poljub; po vseh pravilih sta se oklenila in poljubila, kakor se poljubljajo najiskrenejši prijatelji. Ko pa jo bil končan ta ganljivi prizor in sta se prijatolja ločila, tedaj pa zapazi dninar, da mu je izginil iz žepa mošnjiček, v katerem je bilo 14 gld. 50 kr. Dninar trdi, da mu je urar odnesel mošnjiček, češ, da je čutil njegovo roko v svojem žepu,
— (Najdeno truplo.) Dne 19. t. m. našel je nekov ribič z Črnovč v Savi truplo neznanega moža. Dva moža iz Vižmarij, katera sta oglodala truplo, trdita, da je to oni mož, kateri je služil pri mlinarji Malenščaku v Vižmarjih; dne 18oga t. m. pa jo nenadno izginil in od tega časa ga ni nihče več vidol. Ker je na truplu znati nekaj malih prask, so domneva, da se je na njem zvršil zločin.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 24. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o dalnjem pobiranji davkov do konca marca, o podaljšanji začasnega vstav-ljenja delovanja porotnih sodišč na Dunaji in v Korueuburgu, o podaljšanji izimnega soda v Kotoru.
Budimpešta, 24. decembra. Zaprli so policijskega uradnika Farkaša, ker je baje izneveril iz policijske blagajnice dva tisoč goldinarjev.
New-York, 24. decembra. Gledališče je zopet gorelo. Škoda se ceni na 175000 dolarjev.	_______
Praga, 23. decembra. Češka zemljiško-kreditna družba napovedala je konkurz.
Berolin, 23. decembra. Mnogobrojno obiskan shod nacijonalno-liberalcev izrekel je živahno odobravanje vnanji politiki Bismarckovi, ob jednem pa izrazil nevoljo ob državnega zbora volumu z dnč 15. decembra.
Berolin, 23. decembra. Kongo-konferenca se je preložila do 5. januvarija.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 24. decembra.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih......................81-75
*	»	>	»	srebru........................82-60
Zlata renta.............................................103-45
5#/0 avstr, renta....................................... 96	85
Delnice ndrodne	banke............................. 847-	—
Kreditne delnice....................................... 289-	—
London 10 lir sterling..................................123-26
20 frankovec........................................... 9-74r’
Cekini c. kr............................................. 5-78
100 drž. mark............................................60-30
Stanj o barometra v ram
Mo-krina v mm
Čas
opazovanja
Tempe-
ratura
Vetrovi
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
V založništvu našem je ravnokar izišla na svitlo knjiga:
Nabral Anton Brezovnik,
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr. franko po pošti 65 kr.
knjigotržnica v Ljubljani,
Prekrasno božično in novoletno darilo!
Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo
zložil
Drugi, pomnoženi natis.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gold.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljau>
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklj
TJradni »•lasni le
z dna 23. decembra.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji vipavski za katastralno občino Veliko Polje; poizvedbe dne 3. januvarija; pri okr. sodniji škofjeloški za katastralno občino Kališe; poizvedbe dne 30. decembra.
Eks, javne dražbe: V Postojini posestvo Jos. Spetiča iz Neverk (1540 gld.) dne 20. februvarija; posestvo Ant. Glažarja iz Gor. Košane (2570 gld.) dne 20. januvarija. — V Ložu zemljišče Jan. Pintarja iz Babinega Polja (1790 gld.) dne 16. januvarija; — zemljišče Luke Plosa iz Nadleska (2170 gld.) dne 17. januvarija; posestvo Jan. Sterleta z Vrhnike (1120 gld.) dn6 16. januvarija. — Na Vrhniki zemljišče Jan. Tavčarja z Vrhnike (720 gld.) dne 9. januvarija; posestvo Jak. Gerjola z Pristave (3130 gld.) dne 23. januvarija. — V Ilir. Bistrici posestvo Jos. Novaka iz Knežaka dn6 9. januvarija. — V Krškem zemljišče Jos. Horžena iz Črešenc (796 gld.) dne 17. januvarija. — V Kranj i zemljišče Jan. Kristanca iz Moš (1093 gld.) dnž 12. januvarija. — V Mokronogu zemljišče Mart. Krešeta (305 gld.) dne 21. januvarija. — V Krškem zemljišče Matevža in Jos. Šoba iz Roviš (625 gld.) dn6 28. januvarija.
V zakup se odda lov v občinah: Bukovica, Češence, Dob, Draga, Gorenja Vas, Vel. Loka, Leskovec, Levče, Muljava, Gor. Krka, Hudo, Podboršt, Polica, Radohova Vas, Zagorica, Temenice, St. Vid, Velike Pece, vse v davkarskem okraji Zatičina, dne 8. januvarija, dopoludnž ob 9. uri v uradni pisarni v Zatičini za dobo 15. januvarija 1885 do 15. januvarija 1891.
Tujci.
Dn6 22. decembra.
Pri Maliči: Kary in Levy, trgovca, z Dunaja, — Smo-(|uina, nadinženGr, iz Trsta. — Stare, zasebnica, iz Mengiša.
Pri Slonu: Baron Hacke z Dunaja. — Braun, trgovec, iz Brna. — Petz, inžener, iz Judenburga. — Luber-mann, lesotržec, iz Trsta.
Pri Avstr, carji: Kusser, trgovec, z Studenca. Ue-kleva, zasebnik, iz Britofa.	.
Pri Virantu: Smola, c. kr. major in graščak, z bteiu-biichla. — Pehani, zasebnik, iz Zužemperka. — Do-ležalek, c. kr. avskultant, iz Novega Mesta.
U mrl i so:
Dn6 22. dteembra. Marija Ažman, tesarjeva vdova. 60 1., Trnovske ulice št. 21, plučnica. _
D n e 23. decembra. Katarina Uran, krojačeva soproga, 36 1., Poljanska cesta št. 13, želodčni in drevesni kat&r. — Fran KlopČar, načelnik skladišča, 62 1., mrtvoud, Cesta na južno železnico št. 1.
V civilni bolni«i:
Dn6 20. decembra. Josip Fajon, delavčev sin,
9 mesecev, davica.
Dn6 21. decembra. Josip Dolničar, delavec,
bnš 22. decembra. Janez Kapel, kovač, 30 1., jetika.	________
Meteorologicno poročilo.
Balzam zoper ozeblino
od dr. Marinellija izdeluje G. Piccoli, lekarnicar „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Najboljše in najsigurniše osvedočeno sredstvo zoper ozeblino. (109) 15—4
Steklenica s kopelišnim praškem 80 kr.
V
jako vkusne, elegantne in cene
izdeljuje tiskarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
Najfinejša :i‘; 1 1
Melange-marmelada
(mešana omaka), kilo po 40 kr.
Najlnejša esenca za pnnš ali čaj
(v njej združen čajovi in rumovi izleček),
najcenejše in ugodnejše pripravljanje najfinejšega punša v steklenicah z navodom, kako rabiti, po 1 gld. 20 kr., 65 kr. in 45 kr., naj-finejši šampanjec in vino v boteljah,
prodaja najceneje
J. R. Paulin, Ljubljana,
Pred škofijo št. 1, Špitalske ulice št. 2.
Zobni zdravnik Mweiger
z Dunaja
stanuje
v hotelu „pri Maliči", II. nadstropje, sobi št. 23—24.
Zdravi vsak dan od 9. do polu 1. ure in od 2. do 4. ure popoludnč.
Vse operacije, najmodernejšim zahtevam sedanje dobe ugajajoč, izvršujejo se brzo in sigurno. (134) 4
			
Na prsih in pljučah bulehnini!
Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zanuln vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti bolečinam v flavi in Mota!
Gospodu lekarnarju Trnkoczy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavo-b61 in sem ter tje napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tak6 izvrstno delujočih liri čistilnih krogllo.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejša
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, h 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salloilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(117) 9—8	Anton	Slama,	župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani. fr'11"  .......
Nobo