Otrok- naše bogastvo Začeti je bilo treba od temeljev. V na-sprotju z drugimi vzgojno-izobraževalnimi in-stitucijami si je moralo po vojnj področjc predšolske vzgoje šele začeti pridobiti materi-alno in kadrovsko osnovo. Ni bilo vrtcev, ni bilo vzgojiteljic, ni bilo pedagoške znanosti, ki bi vnikla iz domačih pogojev in izkušenj. Bilo pa je veliko idealizma in zavesti, poroje-ne že v boju partizanov, da je skrb za otroka skrb za narod, da jc bogat narod, ki se zave-da, da je moč naroda v fevaliteti generacij pri-bodnosti, da skrb za najmlajše dokazuje kul-turo naroila. Skromni začetki • Z leti je število otrok v vrtcih naraščalo, kar je bilo tudi odraz zaposlovanja žensk. V letu 1945 je bilo v Sloveniji 73 otroških vrtcev in dnevnih zavetišč, v njih pa 3309 otrok. In zanimfva primerjava: v letu 1975 je v občini Ljubljana-Siška 7 vzgojnovarstvenih zavodov v 22 hišah, v njih pa 2851 otrok. V letu 1945 ni bilo strokovnega kadra za vzgojo predšol-skih otrok, razen 31 otroških vrtnaric. Leta 1975 je v občini Ljubljana-Siška 227 vzgoji-teljic s petletno strokovno izobrazbo in otro-ških sesfer. Leta 1945 ni bilo strokovnjakov za delo na tem področju. V tridesetih letih pa se je izoblikovala šte^ilna skupima stro-kovnih delavcev različnih profilov, ki se po-svečajo predšolskj vzgoji v neposrednem vzgojno-izobraževalnem procesu, v. izobraže-variju kadrov in v raziskovalnem delu naših znanstvenih institucij. • Ljubljana, edino mesto na svetu, ki ima od vseh zaposlenih 48% žensk, vključuje v vzgojnovarstvene zavode 40 % predšolskih otrok. Razvoj mesta je prehitel razvoj mreže VVZ, kar skušamo nadoknaditi s samopri-spevkom. In v tem svečanem in jubilejnem letu, ki označuje 30 let svobode, bo imel prvi del soseske SS 7 v Šiški že ob vselitvi svoj vzgojno-varstveni zavod. • Potrebe naše družbe narekujejo vzgojno-varstveni zavod takšnega tipa, da otrok živi od malega do vstopa v šolo v isti ustanovi, se razvija ob vzgojiteljih, ki ga poznajo od ob-dobja dojenčka do vstopa v šolo in v vsem tem času kontinuirano vplivajo na njegov razvoj... • Potrebe družbe in zaposlenih staršev za-htevajo od vzgojnovarstvenih zavodov izpol-njevanje dveh pomembnih nalog hkrati: vzgo-jo in izobraževanje kot osnovno dejavnost in varstvo s prehrano, kar izhaja iz potreb za-poslenih staršev. Dragocene so celo minute • Predšolska vzgoja je sestavni del in začetna stopnja v našem sistemu vzgoje in izobraževanja, saj se vzgoja in izobraževanje človeka prične z njegovim rojstvom in se za-ključd, ko omaga telo. Znanost in praktične izkušnje nas učijo, da je otrok v predšolski dobi izredno dojemljiv,. plastičen in dovzeten za vzgojne vplive. V prvih štirih življenjskih Vrtec ni le ustanova, kamor otroka »spravimo« med sJužbo letih se izoblikuje 70 odstotkov človekove osebnosti, vsa najpomembnejša spoznanja in spretnosti pridobi človek v obdobju predšol-skega otroka. Kar koli v vzgoji pri predšol-skem otroku zamudimo, nikoli več ne more-mo nadoknaditi. Ena minuta v življenju otro-ka je neprimerno bolj dragocena, kot minuta v življenju odraslega človeka. Do četrtega le-ta starosti lahko z načrtnim delom otroku pre-cej povečamo inteligenčni kvocient, kar po-meni, da lahko podpovprecno razvitega otro-ka razvijemo v povprečno razvitega, da lahko povprečnega razvijemo na nivo nadpovpreč-nega. Vsak tak otrok je dragocena pridobitev za družbo, saj pomeni še enega ustvarjalnega samoupravljalca več. • Za vse otroke pred vstopom v šolo VVZ crganizirajo oddelke priprave na šolo, ka-tere pomen je tudi v tenn, da izenaču-je pogoje razvoja za vse otroke pred vstopom v šolo. Vzgojno-varstveni zavodi poslujejo 10 in več ur dnevno. Večina otrok je v vrtcu več kot osem ur na dan. Zato moramo otrokom v tem času omogočiti takšne in boljše pogoje, kot }ih je deležen v svoji družini. • Dojenčku nudimo strokovno osebje, me-dicinske sestre pediatrične smeri, ki mu omo-gočajo izpolnjevanje njegovih potreb z vzgo-jo skozi nego. Zagotavljamo mu več prostora, ki je namenjen triaži, igri, negi, počitku. Nu-dimo mu vzgojne igrače in strokovno priprav-ljamo prehrano v štirih obrokih dnevno. Da se otrok telesno čim bolj ugodno počuti, ga sedemkrat previjemo in vsak dan preobleče-mo v zavodova sveža obladla. Za zdravje do-jenčkov preventivno skrbi pediater, ki prihaja v oddelke dojenčkov enkrat tedensko in po potrebi. • S predšolskimi otroki delajo vzgojitelji-ce, v času sprejema otrok, počitka m odhaja-nja domov skrbe za otroke varuške. Predšol-skim otrokom nudimo vzgojno delo s področij intelektualne, telesne, estetske in mcralne vzgoje, nudimo mu vzgojne igrače, opremlja-mo igrišča, nudimo mu tri obroke strokovno pripravljene prehrane dnevno, preventivno zdravstveno delo pa opravlja pediater s si-stematičnimi pregledi. • Ker želimo čim bolj učinkovito vzgojo, vabimo starše na razgovore, roditeljske se-stanke, predavanja, da bi bila izhcdišča vzgoj-nih vplivov čim bolj enotna. • Kadrovska struktura ie v VVZ mnogo-vrstna, zajema po več profilov vzgojnega ad-ministrativnega in tehničnega kadra. Vsak član delovne skupnosti prispeva neposredno ali po-sredno svoj delež k prizadevanjem za otroka. Fluktuacija kadrov • Zavodi .doživljajo fluktuacijo kadra, predvsem vzgojiteljic, ki odhajajo v druge po-klice, saj je njihovo delo preskromno ovred-noteno, kljub temu, da je izrednega družbene-ga pomena. Delovna skupnost z vsemi svoiimi organi samoupravljanja s socdločanjem star-šev in krajanov rešuje problematiko, ki se po-javlja neprenehoma, saj se vzgojno-varstve-nim zavodom nalagajo z razvojem družbe in njenih potreb vedno nove naloge. Zavodi so v obdobju preoblikovanja v predšolske peda-goške centre v svojih krajevnih skupnostih. S svojo dejavnostjo nudijo predšolsko vzgojo tu-di otrokom, ki niso vključeni v vrtce, prevze-majo zahtevno nalogo družbeno nadzorovane-ga varstva v drugih družinah, prizadevajo si k svojemu delu pritegniti krajane, sodelujejo v krajevni, interesnih in drugih skupnostih. Za nami je teden otroka. Teden, ko vsak med nami bolj pozorno pogleda otroka v spremstvu staršev, v spremstvu vzgojiteljev in otroka, ki je na cesti sam. Vprašajmo se, kaj smo storili in kaj moramo storiti zanj! Zmaga Glogovac